180. številka. Ljobljana, v torek 10. avgusta 1897. XXX. leto dan aveter, ieimli nedelj« in premike ter velja po polt i prejeman aa avstro-ogerik ■ »letele ca vee leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gldM ca jedon 1 flld. 40 kr. — Za Ljabljano bres pošiljanj* na dom ea vee leto 13 gld., aa fictrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ručana se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. ea Četrt leta. — Za t njo det ele toliko vee, kolikor poetnina tnala. Za oininl la plač. nje m od It ii i »topne p-st.it-vrste po S kr., ce ie oznanilo jedenkrat tiska, po o kr., ce te dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se irvolft frankirati. — Rokopisi ee ne vračajo. -. Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Op ravniltvn naj te blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. J. vee administrativne utvari. Slavnost v Celji. i. Srečno se je končala ta slavnost, in pričakovati je, da bode imela velik pomen v zgodovini apodnještajerskega SlovenBtva! Opravičeno je torej, da Se jedenkrat na tem mestu iz pregovorimo o nji, in da damo izraa nekaterim mislim, katere se nam, ki amo celo slavnost osebno opazovali, nehote* uri-vajo. Pri tem ne bodemo govorili o eksceaib, koje eo napravljali celjski nemški nacijonalci. Ta no-drga, naj si je odraščena, ali naj si je mlekozoba in nezrela, ima glavno orožje v krika in zabavljanja, posebno tedaj, če si je v svesti, da z Ija besnijo čuva nad njo oko zakona. Ta ljubezen se pri ti slavaosti ni nikdar zatajila, ne tedaj, ko so olikane dame nemško z oken pljuvale na mimogre-doče Slovence, ne tedaj, ko so isti Slovenci bili napadani s koli in kamni, in Se celo tedaj ne, ko so tako rekoč policiji pred nosom celjski nemški dijaki mej naSe ženstvo metali nekaj gorečega, in sicer odločno v namen, da bi se casmodila obleka, ter Germa ni ji v Čast opeklo nekaj slovenskih teles! Pljuvajoče dame, gojila jajca, krvavi noži in slepi redarji, to so bila vidna znamenja nemške kulture, katera smo opazili pri vsakem koraka dce 7. in 8, avgusta v Celja t Samo ob sebi je umevno, da nosi kultura, ki rodi take sadove, v sebi vse kali propada, in baronsko kričanje celjskih Nemcev tudi ta dva dneva ni dražega dokazalo nego to, da so jetični ti nemški Celjani sami prepričani, da umirajo, in da so jim šteti dnovi političnega življenja. Vilic temu pa ne bode škodilo, če nekoliko povprašujemo, kako je vender mogoče, da je v Celju, kojega nemštvo se ne odlikuje niti po inteligenci, niti po bogastvu, kojega nemštvo se že od nekdaj od liknje jedino le s surovostjo, ki je drugod last najnižjih slojev človeSke družbe, da je takemu Celju toli mogočno zrasel nemški greben, da že nekaj desetletij sem zasmebuje Slovenstvo, v kojega sredi živi, in od kojega živi. Mala peščica samih in nagih germanskih ničel zasramuje in tlači slovenski rod, bres kojega bi niti kobilic ne imel', da bi si ž njimi polnili vedno lačne s/oje želodce! Kako je to mogoče, povprašuje se nehote* vsakdo, če se tudi le površno bavi a celjskimi zadevami. Slovenski rod, dasi obdaja v kompaktnih masah „ nemško* Celje, dasi je v Spodnjem Šrajerji glavni faktor, tako v političnem, kakor v ekonomičnem ozira, po tisnjen je v ozadje, kakor sta bila v ozadje po-tisnena Srb in Bolgar, ko so se tarški paše gospodarili nad njima. Slovenec ea Spodnjem Štajerskem je v očeh Nemcev le inferijorno pleme, ustvarjeno v to, da ga tlači Nemec t V ti veri rodijo se spodnje Štajerski Nemci, v ti veri ee odgajajo, in v ti veri se potrjujejo tudi od strani vlade! Tadi le ta nima Slovencev s Neaci za jednakovredne. Ia ta je iskati prvega in glavnega vira, s kojega zajema spodnje-štajersko Nemštvo svojo surovo osebnost! In obžalovati je, da ta vir še ne bode tako hitro vsa 1. ni I, kar je tudi zadnja slavnost Bijajno dokazala. Bila je ta slavnost v pravem pcmena narodna slavnost; otvorila se je velikanska zgradba, kcjo si je narod sam, s svojimi Žulji postavil, in s kojo si je narod sam sebi dal spričevalo o svojih velikih in plodonosnih močeb. Da so si csijski Nemci zgradili k s j jednacega, prepričani smo, da bi pribitel sam graški narrtataik na lice mesta, in da bi bil v imena vlnue čestital Nemštvu na žilavi delavnosti, koje znak bi bila taka zgradb*. Ia tadi višje deželno sodišče Graško bi se dalo zastopati, in gnetlo bi se uniform, da bi se kar vse lesketalo od Bamih zlatih obramnic. In sedaj, ko so Slovenci otvorili znak svoje Žilave delavnosti, niti priprostega ckraiaega glavarja ni bilo, da bi cficijalno izrazil, da se tudi vlada veseli živega napredka mej spodnještajerskimi S!o>enci. In to v dobi, ko slovenski državni poslanci pripadajo k večini, na kojo se Badenijeva vlada, če hoče še nekaj časa živeti, hote* ali nehote mora opreti! V istini žalostno! Nov dokaz imamo, da vlada cti -cijalno še vedno noče pripoznati slovenskega življa na Spodnjem Štajerskem, in da še vedno misli ta slavna vlada, da je Slcvenec inferiorna rasa, za koje razvitje se ji z i treba brigati. Ni torej čuda, če rase grebenček celjskemu NemStvu, ko vidi, da še celo vlada grofa Badenija nima toliko poguma, da bi odposlala bodi oi najnsznatnejsega svojega zastopnika k Biavnosti, kojo je z radostjo praznoval vss slovenski narod ! Dobro je, da si tudi mi to zapomnimo, in da si pred vsem to zapomnijo naši državni poslanci, in sicer za tisti slučaj, ko bode gref Badeni zopet jedenkrat za njihove glasove prosjačil I — _ T 1 Jiihljttnl, 10. avgusta. Oefiki državni poslanec dr. Stransky je poročal svojim volilcem o položaju ter povedal, da namerava vlada zopet poskusiti doseči spravo mej Nemci i u Čehi ter urediti jezikovno vprašanje za Češko kraljestvo in Moravsko. V ta namen hoče vlada sklicati konferenco čeških in nemških državnih in deželnih poslancev ter jim predložiti petorico predlog. Ti predlogi se tičejo: zakona gleds narodnih skupin (kurij), novele glede izpreraembe češkega deželnega volilnega reda, razdelitve k ur < jo velikega posestva za dtž. zbor v okrožja, ustanovitve nove kupčijske zbornice, zakona gltds šol manjšine in zakona glede jezika avtonomnih oblastnij. Končno oe predloži še predlog zakona o ustanovitvi krožnih oblastnij, ki bi posredovale mej namestaištvem in okrajnimi glavarstvi. — Vo-lilci Stranskega so sklenili resolucijo, 8 katero bb priporoča češkim poslancem, naj vlado v spravnih poskusih podpirajo. — Istotako je imel eksekutivni komite* nemških državnih in deželnih poslancev za Češko sejo, v kateri so sklenili veliko akcijo v dosego podpor onim krajem, katere je zadela katastre fa, pa seveda zahtevali, naj vlada, če hoče doseči spravo, odpravi jezikovne naredbe. Stališče Banffvjevo je, kakor zatrjujejo oger-ski opozicijonalni listi in kar potrjuje tudi .Frankfurter Ztg", omajano. Vlada je s poslednjim kompromisom pridobila, a kabinet je irgobil. BaciTyjeva avtoriteta, ki ni bila itak nikdar velika, je popolnoma porušeni. Nevarni delavec volitev ni užival nikdar spoštovanja, pač pa so se ga bali. Sedaj pa LISTEK. Prazen okvir. (Angle&ki spisala Gcorge Egortou.) Bil je preprost, čeden, majhen okvir, kakor-Saega moremo kupiti za nekaj novcev v vbakem bazarja. Nazobčani les je bil belo lakiran, znotraj pa obrobljen z bledovišnjevim baržunom. Njegova jidina posebnost je bila, da je bil prazen. In vender je stal baš sredi roba peči, ki je bila v spalnici. Ta ni bila bogato opremljena, noben komad pohištva ni sodil fa drugemu, bila je tipična sobica penzijonatov. Kdor je ohranil navado otrok, nadeti mrtvim Btvarem človeške lastnosti, tisti si je mogel domiš« ljati, da ee plapolajoči plamen ognja zabava s tem, da prikazuje iz uboštva sobice baš samo svetle stvari. Poigraval ee je na srebrno okovanih fičeteb in na fino izbrnšenih stekleničicah parfumov na toaletni mizi, — skakal je po konceh koketnib, majhnih cipelij in po jekleni zaponki popotnega kovčga tam v kota, pri tem pa Siril po sobi tisti mamljivi svit domačnosti, 8 katerim more nežna roka ženske napraviti i najodurnejši prostor pri-kupljiv. Tedaj je vstopila žena, čudovito mehkotna in milobna v vsem svojem kretanja. Zdi se, kakor bi Jahno plavala, človek sam ne ve, kako, ne da bi gibala noge in reke, Njeni prsti so pclzeli naglo preko gu mbov obleke, v hipu se je je osvobodila ; krilo je padalo za krilom, dokler ni bila skoro gola. Oblekla se je v nočnico in v komoden, volnen šlafrok, smuknila je z nagimi nogami v kožehaste cipele s takim zgibljajem, kakor da se je s tem osvobodila tudi nekega duševnega pritiska. Karkoli je storila, vse se je zgodilo tako naglo, da je bila izvršitev skoro nagleja kakor pa doba dejanja samega. Žena je omahnila v stol pred ognjem in strmela, sklenivši roki za svojo glavo, v žareče oglje. Plamen ognja, ki jo je obseval od spodaj gori, spačil je njeno lice uprav kruto; neusmiljeno, nalik ljubosumni tekmovalki je razsvetljeval in nekako podčrtaval sledove, katere so zapustili v njenem obrazu preživeli duševni boji. Črte na njenih nežnih in mislij polnih sencih so postale strožje, dvojna guba mej nepravilnimi obrvimi njenih pametno zročih očij je bila videti globočja. Njen obraz je bil bolj značilen, nego lep. Davet moških mej desetimi bi šlo nebrižnomimo nje, deseti pa bi prodal za njo svoje izvuličanje. Brada je bila ostro rezana, obraz je kazal odločnost, v podbradku je bila majhna jamica. Njena oči niso govorile, a ostre so bile, preiskujoče ter zasledujoče rajši tuje misli, nego bi razkrivale laBtno. Ves obraz je izdajal redko moi in samoBtalnoat. Toda usta so tema baš nasproto- vala — strastna bujnost zgornje ustnice z nemir nimi koti in majhna, tenka spodnja ustnica, ki se je nekam boječe skrivala pod njo, je bila porok, da navidezna resnost ni prevelika. Rahločutna bledota je bila razlita preko nje" nega obličja, lahno trepetanje ji je prešinjalo život. Njen duSevni boj je vplival na zunanjost prav tako kakor jedka tekočina na občutljivo pločo ; jeza, po rogljivost, sočutje in zaničevanje so se pojale kakor sence preko njenega obraza. Njeno o ji pa so visele na praznem ekviru, in prazni beli prostor je zadobit življenje za njo. Spomin je izpolnil okvir s sliko, katero je oklepal nekdaj v rahlem objemu. Ta slika je kazala moža, nenavadnega tudi mej najlepšimi moškimi, z bujnimi, nazaj počesanimi lasmi in s ponosnim držanjem, ki je delal na vsakogar vti8ek velikega, samosvestnega in zmagujo-čega genija. Poteza okoli ust in močni vrat sta izdajala krepko, nepremagljivo naravo. Ona je ču tila neodoljivi nasmehljaj njegovih očij, katerih pogled jo je storil slabo kakor otroka in krotko kakor gladnega tiča . . . S tihim, toJ.ečim glasom iztegne ženska roki, ki ji pa naglo omahneta, ter strmi, vglobljena v spomine, na sroji roki in na belo svoje gležnje. Zapre oči, in eolza za solzo priteče izpod njeniia vek, potoči se preko njenih lic ter ji pade v naročje. Ona ne ihti, brezglasno plaka, in prav tako f ee je izkazalo, da je v deželi še neka moč, ki je krepkejša kakor vea denar, vsi orožniki in vsa brezobzirnost: to je avtoriteta onih Ijadij, katerih rcdoljubje, liberalizem in moralna nedotaknjanost jt vzvišena nad vse dvome. Politična morala in Banf-fyjev sistem pa se na d; s a izjadiniti. In tako bo moral Baiffv kmalu izvajati konsekvenca sedanjega položaja. Vzdržali ga bedo Se, da ee reši nagodba is brambovBki zakon, potem pa bi moral iti. Glede krečanskega vprašanja pise BNovoje "Vreinja" : Upravičenih povodov je dovelj za bojazen, da bo delala Anglija sitnosti in težave, ako ss v na;krajšem času končno ne odloči bjdoča usoda Krete. Brzojav je sporočil te d-i, da ce odpošlje na otok večja angleška čets, in jako možno je, da hoče britska vlada porabiti to v tak namen, da obrne pr z irnost angleškega občinstva od Indije, cd koder prihajajo toli neugodne vesti. Anglija hričs imeti na Kteti svoj« posebno ftaliSde. Zato je silno žele'i, da se kontinentalne vlasti jtdenkrat sa vselej slo-žijo, ped katoriiai pr.gry naj se na ctoku sedaj ob-ste ječi red zamenja z avtonomno ustavo, pri kateri bi Le imela TarČija prav m kake besede. Cesar Viljem je bil v Peterbor^u ljubeznivo sprejet v sle J — ukazi Očinstvo je vriskalo cesarja pozdrav , ker je car tako želel, s cr r bi sd sk.raj nihCe niti ne zmotil zanj. V Peterborga se bi btni svet jr.ko vst-ajno pripravlja na kolikor moi'no sijajfn vsprejam francoskega pradsodnika, za nev škega cesarja pa se ni odredilo skoraj ničesar. Le veliko število luških ladij, katere uo z graečimi topovi sprejele cesarjevo laJijo „Hohanzoilern", po ddja vsprejema s/ečanestno lic«, si21 r pi je vse prisiljeno, neodkrit .-r m 1 ji i li • jaiao. Ojčinstvo se z.nima le za bodo}: posft Fr^nciozov. Nemci so m a n 'simpatični. Peterburški Č«9op.Bi pissjo u'julno, a brez navdušenja, in d-si so izšle cela priloga s sli-kani cesarja in cesarice, je voudir očividao V8s le Lio hladne, a taktne gostoljubnosti. Tuli nemški časopisi pišejo z veliko rn»r/p o ten poaetu. Zaa-: Ion za vse je člsn->k v „Nitional-Z »itang", ki piše: Popolne, odkritosrčna simputj«, ki bi bile podlaga ri8Li:n»;ru prijateljstvu, so mej Nemci in Slovani skoraj nemogoče; preveč staro je nasorot stvo mej cberna naredoma, prevelik je razloček obojestranskih anačajev. St-onizamljenja nej Nemčijo in K1 a 1 j o ne bo torej nikdar izviralo iz srca, n*go le iz hladno račucjajoče pameti in iz realne pt litike — Za sedaj je vsekakor posembca zveza Rusije z N.-mčijo in 8 Franc jo, ki kompenzujs veliki naliv Angl je. V rjetno p.» m, da bi ostala ta zveaa trajna. V Portugalski so hoteli minoli teden republikanci prouzročiti popi I in vstajo. Zlasti v Ot,ortu B3 sa heleli trije bitiljoni dvigniti proti vladi Ra-$jubhk«n&ki časniki pa -rdijo, da se je vse načrte neke vstaje izmislila vlada, da opraviči svo;e proti-Tiakouite odredbo proti opozicjooalcem •'ina upirajo vladnim finančnim črtežem. kateri se tičejo tobačne viakcr bi imela eno pismo v rokah, čita besede, ki so zapečatile njeno Uiodo: ,Ti me Ijubš, vem, ti polovica mojega bitja! Ti me potrebuješ, da izpolniš svoje življenje, kakor potrebujem jaz teba, ti dobro, eladko dokle! Ti nežnu, sbbotna, drobna stfarica s svojo močno voljo in a svojim vahkim, bogatim srcem! Ti čarovnica s čisto, belo, žarko dušo! Poljubljam tvoje rokice (Uko ... .i. še nisem videl na svetu!), Tvoja ozke otroške rekovice, ki so tako hladne in mehka kakor snežinke! Dragica, pridi k meni, potrebujem te, — sedaj, — vedno! — Bodi moja, d«Lj, živi z menej, ti, moje bi tj«, moja kraljica! Ljubim t*, obožavam te — toda moja načela so ti znana. No morem, nočem sa vezati s kako postavno ali versko zvezo. Svobodno in neovirano hočem vedno storiti la to, kar sa mi zdi pravo Če hcčtš priti k meni s polnim zmpanjrim, podarim ee ti pešteoo in odkritosrčen, tvoj holem biti, ko likor hočeš tvoj. za veke. Klečal bom pred teboj — ab, zakaj li tako rad klečim pred teboj? — ne morebiti iz plahe spcštljivoBti, ampak .z hrepenenja klečati pred ttb j iu le pred teboj. Pridi! L či hočem k tvejim nogam — tvoj suženj hočem bti". la o»a mu je odgovorila: „Ne* ter se poro čila izmoj štovJa svojih čeatilcev z onim, katari 89 ji je zdel t k, da ga najbolj potobuje — — — (Dalje prih.J ietve, železnic, sladkornega monopola in izpremembe drž. papirjev. Vznemirjenje mej narodom raste. Dop ISI. N Koroškega, 5. avgusta. (Po sestanku državnih poslancev.) Prav zadovoljni Brno z zadnjim sestankom slovensko hrvatskih državnih poslancev v Ljubljani dne 30. julija. Najbolj nas veseli, da so bili vsi poslanci jedini, kar je naredilo največji ntis na naše nasprotnike. Vsi sklepi so se tudi storili soglasno, kar je lep dokaz solidarnosti slovenskega naroda v narodnostnih rečeb. Slednjič pa s posebno radostjo be ležimo, da se skliče začetkom meseca sept-aaib^a v Ljubljani vseslovenski shod, na katerem se br-dci razgovarjali o skeLčih krivicah in o nadaljnem rtzvoju iz teh uprav suženjskih spon, ki dosedaj posobno nas, ob meji bivajoče Slovence vežejo in od vseh stranij stiskajo. Pred vsem pa je treba poudarjati, da se bode ta vseslovenski shod vršil na najširši podlagi, in opustilo vh», kar razdvaja različne stranko. Vsaj tako si mere želeti vsak pravi slovenski ein, ki nosi v s bi čut, kater^a mu je njegova scati usadila. Slovenski narod je jr.ko mah ■•, in še ta je razdeljen na več stranij. Na tem shodu pa bode zastopan, hvala Bogu, ves celokupen slovenski narod, in bo poktzsl našim klevetnikom, d* most, katerega mislijo graditi do Adrije, še ne boda tako kmalu dodelan, ali pa nikoli. Sedaj so nekoliko mirnejši postali, ko se ta vseslovenski ehod ne bode priredil v ponemčenem Celovcu, kjer prebiva tudi nekoliko tisoč Slovencev, ki so pa tako teptani, da si niti dihati ne upajo. Pripravljali so ti nemški mogotci vie, kako bi se d. in tak shod odvrniti, okrog vsah v«;ju. gostilničarjev so baje letali s pretvezo da ne smejo dati prostora za to, pretili, grozili, iu Bog ve, kaj še vse so si domiš'jali, da narede z nami, če ee predrznemo priti v Cslovec, da, pravijo, kleali so celo n-m/'ke brat* izven mije na pomoč prott nam napihnjencem, kateri se hočemo polastti nji hove (!?) zemlje in jih pregnati. Tako so vpili in kričali po svojih strupenih listih, ko jih je ižpts-l-taval grozdi strah in bojazen, da bi j i-ti mi ne pekazili. kar so si oni le s tefcko 9mujou na strankarskem ehodu nemško ljudske stranke skovali. Sedaj pa j>m je nekol ko polegel grozni ta streh; jeze ?e samo nad tem, ker se bo na tem shodu razpravljalo tuli o n;šam prihodniem deželnem šefa. V drugi vrsti se pa nadalje togote tadi, k*r ee je državni poslanec g. Lambert Einsp'.eler podal v Ljubljano, da ji povedal oni", kakšne kriv.ca se gode nam S ovenčam na K ruškem. Pustima vae naše nasprotno časopisje v nemar, ker jim tako prede huda, vsaj drugače si ga tako mis iti na moremo. Naj izliva o ves svoj žolč na nas, vendar vse to ne edvrne in ne zabrani, da tudi „Slov*u gra na dan!* Dnevne vesti, V Ljubljani, 10. avgusta. — (Vseslovenski shod) „Slovenec" javlja, da se je pripravljalni odbor za prireditev vseslovenskega in istrsko-hrvatskega shoda konstituiral in eo načeloma izrekel za to, da ee shod vrši v prvi polovici septembra, in da govori jeden Štajerskih poslancev o Štajerskih razmerah, jeiea koroški o koroških, po joden primorskih in iatrskobrmtakih o primorskih odnosno istrskih odnošajib. — Ni dvoma, da je pripravljalni odbor to naznanilo namenoma razglasil samo v Slovencu", in da je namenoma prezrl naš list, kakor da je .Slovenec" ifhijalno glasilo slovenske đrŽavnoJboreke delegacije, kar ni in tudi ne bo. To je netaktno ravnanje, prrti k&teremu moramo odlcčlO p rotesto v a ti. Vsakdo nam mora pritrditi, da se tako ne dela, kadar se pripravlja vseslovenska manifestacija. — V isti številki „Slovenca" je dr. Šuster-šič priobčil pojasnilo o pisnu, katero mu je pisal povodom sestanka slovenskih in hrvatskih poslaDcev gref Dzieduszycky. Dr. Šušteršič izjavlja, da je vse, kar sa je o tem pismu pisalo v dunajskih listih, direktna neresnica in dostavlja, da je poročilo zgolj le produkt obžabvanja vredne zmote tiste osebe, katera je o sestanku iaformovala dunajske liberalne liste. Dunajski liberalni listi zo prinesli o sestanku najprej kratko brzojavno poročilo iz Ljubljane, v katerem pismo grof i Dz:eduszyjkega niti omenjeno ni bilo, naknadno pa so ponatisnili še obširnejše poročilo iz „Vaterlanda*. Ta list je prvi omenil pismo grefa D^iaduszyckega, in kdor natančno zasleduje, kaj se je pisalo v liberalnih liatih, razvidi hitro, da so ti listi vse, kar so v rsdakcijonalnib noticah pisali, si sami izmislili na podlagi tistega poročila v „ Vaterlanduu, kateri je že nekaj dni j pred poslanskim sestankom bil v prijetnem položaja, da je mogel povedati, kaj poslanci na sestanku sklenejo. Mi tistemu pisanju dunajskih liberalnih listov uisoio pripisovali prav nobenega pomena, ker je že neredno averižena vsebina kazala, da je le izmišljeno, pač pa nas je presenetilo, kakor amo povedali že v soboto, kar smo čitali v „Narodnih Listih*. Ti si gotovo niso ničesar izmislili, in zato smo prosili ter pričakujemo še vedno pojasnila o tem, kar so a Narodni Lisfy" poročali. — (Češki Sokoli) kateri so se odeležili celjskih slavnosti , obiskali so včeraj Ljubljano. Zvečer je bil v '.Narodnem doma" prijateljski sestanek, pri katerem je bilo izrečenih več navdušenih napitnic. — (Demonstracija v .Zvezdi1 ) Na čast raznim, iz Nemčije in od drugod doština taristom, priredilo je sinoči nemško plan nsko društvo v ka-zinski restavraciji veselico, za katero bi se gotovo nihče na bil zmenil, da se ni zvečer na kazinskem v:tu prižigal ornetalai ogenj. Streljanje je bito tako močno, da se je čulo po vaem mestu, in naravno je, da je privabilo mnogo ljudstva v „Z.o.d To Btreljanje je ljudi zelo razburilo, zlasti ker se je bil raznese! glas, da je maj nemškimi goati tudi nekaj CeiJHnov. Pod utiaoan nezaslišanih napadov, katerim so bili v Cilju zlasti ljubljanski izietniki izpostavljeni, se pač ni čaditi, da so ee srgodila protmemške demonstracije Policija je z brezobzirno enerž.jo vzdržovala red. Skora pri vsakem drevesu je stal redar, tako da se nobeden demonstrantov ni mogel kasiaskemi vrtu pribii&ati. Policija je demonstrante večkrat odpravila is ,Zvezde", a vrnili bo so r,c]vti posamez o. Nevarnega značaja te demonstracije mso imele kar nič. Ponoči so se nekateri demonstrantje pač nekoliko prepirali z nekimi N mri, in je bil jedj«m od3la, nu da bi se bila spet »mila. Z coprani osebi pa je naročila, da mora dati v posteljo obrisičo, plaval*, tiogovice »n zrcalo, iu da mora na teh r^feh bž*ti. V noči sb jej bede sa-jslo o osebi, katera jo je zacoprala Vse to je neverjetno in vander res, dn je coprnica ujela veliko lehkovernih ljudij ne h zunaj LJubljane. mgo tudi v Ljnbljaui. ki ho verjel; tem coprcijam in se dali po coprnici opehariti. — (Semenj ) Na Bemeni dne 9 t. m j^ biio prignanih 031 kouj in vdor, 287 krav m lil telet skupaj 1029 gl«v. Kupčija ni bila nič kaj živahna, kier je ravno tisti fias, bi se bilo najbolje prodajalo, tako dtzavalo kakor bi iz škafa izlival, da se nihče izpod strehe ni upal. — (Za jezikovne naredbe) Ob'dnski odbor pri Belicerkvi na Dolenjskem je v seji dn»! 23. julija 1897. srglafino sklen 1 resolucijo, katera se glasi: Ob2. odbot odobrava soglasno iez kovue naredbe ekscelencija grofa B»dei>ija za Češko in Moravsko, in prosi, da ee tudi ra nas in za vse ho venske po^rajiae take naredbe :zdajo. — (Razširjene cerkniškega sodnega okraja.) Pravos »duo miniNtersrvo je odredilo, da je 1. riovemb.-* t. I. občiro R a k s k izločiti iz loga škega okraja, občini Sil ca pa is loekeg* nod nga okraja ter ob« ti občini priklopiti sodnouau okraiu cerkniškemu, vsled česar sa priklopita ti občini tudi cerkniškemu davčnemu okraju. — (Po oelJBki slavnosti) Svoje, včeraj pri* občeno poročilo, bi Jehko popiloili s c le vrsto značilnih epitol. Ve* ga pač že z ozirom na prostor ne moremo priobčiti, nekaj pa hočemo le omeniti. Pred vsea moramo izreči, d so se vojaki in orožniki jako lepo in taktno vedli, za kar jim gre toliko več pr'zaanja, ker caljika mestna straža kar nič ni hotela videti počonj'.nja nemških pobalinov. Nekateri redarji so sploh prav čudno u log o igrali, in je njih ravnanje dokez, da treba redarstvo čim prej podržaviti. Redtr št. 7. je n. pr. ljudem, ki ne znajo nemški, rekel: BWann's nit deutsch iGani's, was kommt's den her — fahrt'a ab", in sploh v nedeljo popoldne postopal tako, da bi bil skgi razgrajanja in in Baltiranja ne smejo braniti. Pričo tega so g. R:>hr-atann iz Lubljaue, g. Šeber iz Postojine, g. Grin vvald iz Litije in g. Rudolf Libenski iz C Ijs. — Celjske nemšknte so se obnašale škandalozno. Pljuvale so z oken na mimoidoče in jih insoltirale z naj ne-doatojnejšimi besedami, kakršuih v nas ne rabijo niti Ženske, ki nosijo malto. Nekega slovenskega »isr-košo'ca je neka „dama" ustavila na cesti in zahtevala, naj sname slovenski trak, češ, da mu ga fer odtrga. V^sokošolec jo „dami" molče pokazal hrbet, lati dijak je hotel obiskati svoje sorodnike » hotelu. Ko je stopil v vežo, plane tolpa nemsku tarjev nanj, ga pretepa, mu odtrga akademični trak in »zbeži, došli redar pa je potem še dijaka ošteval, zakaj ne da miru. — Ko ao neke slovenske gospodične prišle pred celjsko kazino, prihitela sta gospodar in njegova žena iz hiše in kričala „Pfuiu ter gospodične surovo zmerjala. Krčmar je depo-*>ter puntigamnke pivovarne, in prodaja mnogo piva tudi na Kranjsko. Pozor, slovenski krčmarji! — Ko js v nedeljo opoldae prišlo več Sokolov v Straueovo gostilno, bo pred kazino Nemci kričali: »Geht'a ihr Windische Gras fcessen, w!r haben fur fcoeh nichts zu fressena itd. — Ko je krčmar gosp. Jurij Straus8 izvedsJ, da mislijo Oechs, mesar VolJ-$rabcr, Baneš in drugi nomški kričači pati k °J>mu, jim je eporočil, naj pridejo drug dan, da ja on sam gospodar v svoji hiši in si ne da ukazovati, koga naj pogosti ali ne. — Nekateri Slovenci, ki Celja ne poznajo, zašli so v nedeljo v kavarno .Central". Kavarnar se j« takoj nanje zadri: „Hier ist ein deutschnatio-nalee CitTehauB". Gostje so mirno odgovorili, da jim je to vse jedno, ker so prišli kavo pit, vso jedno Če je nemškonacijonalna ali kako drugačna; toda kavarnar jim ni hotel pestreči, na kar so gostje odšii, v tem ko so hrabri Nemci za nj mi vpili hinaus" in jih obkladali z raznimi psovkami. Splob ja bda ta kavama zavetišče vseh razgrajačev, katerih se je okr. g'avar menda silno bal, ker je mimo poslušal, ko so njemu samemu klicali „Ah-zug". Pri L'Moževem hotelu uprizorili bo razgrajači okoli 12 ure po noči velik i t gred. Vpili so „Win-di«cher Hundu, BNieder mit dem Lemfž", razb jali po okn.h in po vratih ter hišo obnetavali z jajci in s črn'Iotn Polic ja ti ničesar st rila. da naredi konec tem izgredom. — Ko so kmatje opazili kaj počenjajo Nemci, rekli so sami: Pri nemškutarjih ni več kupovati, in res, dobro bi bilo, ko bi se sklicali zaupni možje ia bi se proglasil bojkot. — Zaačilno je, da je mnogo iateligentaejših Nemcev ostro cbs )jalo počenjanjo nacijonalcev. — Kontno bodi še oraenjeuo, da ja dekoriranje „Narodnega doma" izvršil narodni tape'ar g. Zor v C*!ji. — (Izlet .Slovanskega pevskega društva" tržaškega v Vipavo) D.i« 15 c. m. priiedi „Sl »v. pevako aruftt-o* izlet v V p'ivo na vozovih. Odhod bode točno ob 4. ari zuitra;. V Vipavo dospejo okolo 9Va- nri Bjutraj, in ee polujo takoj polno števdoo (oko'o 50 pevit in pavcev) v Log, kjee bode maši. Mej mašo boda pc'o društvo. Popolu-dne po 6. ur: priredi društvo v&8iiio-> »a dvorišču gospe Viktorije Uršičeve v Vipavi. Razpor.-d: 1 gN..prej", udirajo <.-imburaši. 2 Brai uro zjutraj zdetda d?a osebna vlaka drug v d uzega. 14 cs^b, od teh le šestero potnikov, je ranjenih. V vlaku je spal tudi prino Mirko Črnogorski, ki je oslal miren, in kateremu se ni ničesar pripet lo. * (Umor ministerskega predsednika ) C a-no v a s del Castillo, Španjski uiinist«raki prfds«dnik, je sd«! v nedeljo popciudne v letovišču Santa Agueia s svojo žmo ni klopi ter je Čital časnike. Nakrat se mu je približal 2Rletni anarhist ti II-, doma iz Neapolja. ter je ustrelil trikrat nanj. Ca-nnvas jn bif zndot • /r > o ia v prsi. Z vsklikotn : BSr«»m Vas bodi! Živela Španija!" se je zgrudil pred svojo ženo na tla. Dobro uro kasneje pa je, previden s svotota;stvir izdihuil. Golli je hotel po begui!i ter je streljal za svojimi zasledovalci. A nBki odvetnik ga je zgrabil in vrgel na tla. Saart Cano vasa je sklenila anarhistična ditižbi, ker je Španska jostica kruto rrmč I anarhiste, zlasti pa nekega nedolžnega obdolženca, mizarja Gono. Umorjeni C s oovas je bil tako odločen in nadarjen državnik. V mladosti je bil dob t pemik in pieutelj. Radi Bvoje trmoglavnor ti, s katero je nadaljeval brezupni in toli dragi boj na Kuhi, je b i Canovas nepriljubljen. Grozovitost), katere js zakrivil nezmožni g • n nu \V- yl -r, so stavili republikanci vedno Da rovaš Cmovasa ter bujskaii narod. Golil je izvršil atentat na izrecno naročilo anarhističnega mejnarodoega odbora ter je na svoje kruto iu strjihopetno zlo-dejstvo celo uooosf-n. * (Velikanski spomin !) V zavodu St Lo renzo v ttitutu Suudrto v I aSiji je dcklamoval na pamet prefesor odvetnik Edore ves velkanski apos .Divina comedia" brez prestanka in brez si ti tj a. Govoril je 20 ur v prisotnosti profesorjev in pisate'jev. * (Božja pot in tihotapke.) V Lanzasu pri B^llucu je čudodelna M .ti Božja, h kateri roma vedno mnogo ljudij. Tudi minolo soboto je hite'a velika truma žensk v dotično cerkev, a čudno, vsaka je imela v naročaju dojenčka. To se je zdelo cirin skici stražarjem sumljivo. Ustavilo so torej roma-rica in našli, da so .dojenčki" le — v plenicah zavit sladkor, kateri so hotele navidezno pobožne ženske ihotatapiti preko meje. * (Pntika ali podgrom.) K slavnemu zdravniku, ta.necbu svetniau, pr^ f-sorju pl N, je priSel pivovamar G „No, ljubi G., kaj \am ra manjka", je vprašal zdravnik. BOG>spod evetnik, ccg^ me b H*", je cdrfovonl pivovarnnr — „Tako, tako! No, či v h« kolena bole* imate potikn, če pa prst', iirat* podgrom". — „9Koleri« m^ bo!ea". — BTako, pokafita vendar . . . Resnica, to jo putikc". — »nNo, kaj pa odpravi putiko, g svetoik?"" — „Hm, če b; jaz to vdel, bi bil danes že milijonar, ljubi G." — n9P^ kako naj ee zdrav"m?M" — nP'Jte malo K r smejte vedno gorke »n iztegnjena nego". — tBHr.?la lepa, g. svttaikl Pa kol ko sem dolžin?** — ,D>lžan ni-te nič, pa pomagalo tudi ne bo nič." Calje 10. avgusta. Nemci so nocoj ugasnili plin po mestu in naskočili „Narodni dom". Razbili so veliko šipo, vredno 60 gld. Škodo trpi nemška zavarovalna družba na Dumji, pri ksttri so okna zavarovana. Nemci so razbili tudi lepo veliko svetilko pri vhodu v „Narodni dom", polomili cevi za odtakanje deževnice in z jajci ometali poslopje. Navzočni redar ni srttoval nrpadalcev. Itnena storilcev so znana. 1'olicja je novic dokazala, da j« popolnoma nezmožna vzdrževati red. Celje 10. avgusta. Nadaljujoč sobotne .skandale, napravili so Nemci na „Narodnem domu" precejšnjo škodo. Značilno za posto panje celjskih policistov je, da je moral jeden orožnik aretovati nekega mestnega policista. Dunaj 10. avgusta. Cesar je sankcioniral kranjski dež. zakon o nadzorstvenih organih za promet z živili. Dunaj 10. avgusta Cesar je dopoludne odpotoval v Ischl. Bideui pa popoludne v Busk, od koder se vrne v petek. Dunaj 10. avgusta. Vsi listi govore o vladnih propozicijah gleda češkega deželnega zbora z največjo rezervo ali pa molče popolnoma. Dunaj 10. avgusta. V Verganijevi pravdi se je danes obravnavalo o obdolži t vab, da je Vergani poneverb" razne občinske doklade. Priče so konstatovale, da Vergani nekaj dobljenega denarja ni vknjižil in da je izginilo nekaj računskih knjig. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dsise) 15.) Zbornica je priporoča 1* pri o* kr. dežekti v.-n ii pr-.šijc) nn:;iue D^.ir za preložitev lotošujega semnja z one 23. na 26. junija, občine Moze-j za pnd. ŽitfV letnega semnia z dna 26 na 24. aprila t. I« in prošnjo občine Dole za preloži ev 8-ruoj* z dne 27 na 23 junija t. 1. 16 I^pregledne prošoie peka A B. in N. zbornica ni megla pripo« ročt-ti pri c. kr. deždni v!»d., ker se je prositelj izkuzal z M 16aieaečno pcmjčciško dobo pri tem nbrtu. 17 Tudi ni mogla 2b)raica priporočati proš-A. M iz St. za ppieg:ed dopno^sbe sposobnostnega dokazila v namen samostoinegi izvrševanja meiar-skega (brta, ker s« prositelj ni rzxazal. z zadostnimi spričevali. 18. Znorn ca se je v ovojem poro.ilu na c. kr. devino vlado izrekla za dovolitev spregleda Primožu Bernotu iz Ljubljane v name« nastopa oa« moatojnega izvrševarj^ Hodarskega obrta, ker je pro8tti n, mr ,.| I,on t , Dunaj; taa Selathat t Holnogrsd, «»i Klein-Rnifting , S'.ov.t, Lino, Badejario«, Plsenj, Marijine t ari, Heb, Francore »ari, Karlora rari, Prago, Lipako. — Ob 11. ari 60 min. dopoludne o* • il vlak ▼ Trbli, Pontabal, lietjak, CoIotm, Iijabno, fielsthal, Dunaj. — Ob 4. ari t min. popolndne osobni il«k v Trbli, li.ilj.tk, OeloTeo, Fransensfest«, Ljubno oes Sslsthal r Solnograd, Ijend-Oastein, /.nli ob jesera, Inomott, Itrp«oi!<- Ourih, Kfii.To, Pariš; ■•« Kisin-Raltilag » Btoyr, Lino, Hudejs-rio«, Pisanj, Marijina vara, Hob, FranooT« Tare, Karlove rare, Pra«ro, Lipako, Dunaj sia Amatetten. — Ob 6. url 39 min. popoldne osobni Tlak t Leice-RIed, (le ob nedeljah in praznikih.) — Ob 7. uri 46 min. «vi-< ti Osobni T'tk T I.I;;,, i Proga v Novo moato ln v Koćovjo. Ob 8. url IS min. sjutraj raaaanl Tlak. — Ob 13. ari 58 min popoln in« mešani »lak — Ob t. url SO min. sTeisr mešani Tlak. Prihod v i.|iiI*I|kiio (juž. kol.). Proga la Trblia. Ob a. ari 61 min. sjutraj osobni Tlak a Dnnaja tU Amstettan, Bolnograda, Lino«, Ht, »r», Omundana, Isohla, Ansseea, Parlsa, Ueneva, Curiha, Brcgenca, Inomosta, Zella ob jeseru , Ljnbnsj, Oaloroa, Ileljaka, K ran k« na r«s te. — Ob 7. url 66 min. sjutraj osobni Tlak is Leiea, Bleda — Ob 11. ari 30 min. dopoludt. a osobni Tlak ■ Dunsja tU Arastatten, K ari o Tih raroT, Heba, Marijinih raroT, Plsnja, Badejario, Solcograda, Linoa, StejTa, Parisa, Ganera, Gnriha, Bregenoa, Inomosta, Zalla ob Jasam, Lend-Gaatalna, LJubna, O«) • vi, Llnca, PontabUt — Ob 4. uri 67 min. popoludne oaobni Tlak ■ Dunaja, LJubia, Selsthala, Beljaka, Oaloroa, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 0. ari 0 mJi . «v« «r osobni rlak s Dunaja ria Amstettan in Ljubno, la Mpakaga, Prage, FranooTih raror, Karlovih raroT, Haba, Marijinih tvot, Plsnja, Hudajario, Linoa, Stejra, Solnogrsda, Beljaka. OaloTc*. Pontabla.—Ob 10. uri 26 minut zvocor osubni vlak U Lesce-Blada (le ob nedeljah in praanikih ) Progra la Novega, mosta Ln la Kooovja. Ob 8 uri 19 min. sjutraj mešani vlak. — Ob 3. ari M min. popoludne meianl vlak. — Ob 8. ari 86 min. STečer meianl Tlak. »dliod ii LJabljane (drž. kot.) v Hmimlh. Ob 7. ari 18 min. sjatraj, ob 3. ari 6 min. popoludne, ob 8. ari 80 min. sreoar, ob 10. url 36 min. svj.-or. (Poslednji Tlak 1« ob nedeljah ln praanlkih.) Prlbod v L|nbl|»no (drž. kol.) Is K h m nI ki«. Ob 6. ari 68 min. sjutrsj, ob 11. mi B min. dopoludna, ob 8. uri ti) min. sraoar, ob 9. ari 56 min. STtuar. (Poslednji vlak Uab nedeljah ln prasnikih ) Sa varstvo oTačin-atva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti imam odslej to oblastveno regtstrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsamica) iz angelja varuha lekarne in tovarne t'armacevtićnih izdelkov A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravstvenem obla*tva pre- Hkitseiio in ocenjeno. Najstarejše, najreeln^jšo in najcenejše Ijndsko doma<-e zdravilo, tolažeče prxne in pljučne buli, krč v želodca itd. za notranjo in vnanjo vporabo. V znak pristnosti je vsaka stekleničica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: .. Vil o i I 1 IiN-iij. I •■ Ki« m u pri anseiju varahu4'. Vsak balzam, ki nima gori stoječe ko I eno lULuiif varstvene znamke, naj .se zavrne kot tim manj vredno čim cenejše ponarejenje. l*azl naj hi; tore) ti dno na aeleuo \nriiwno ziiHiuk<» i^ora) atojeiio! 1'onarejalci in poinemovatci mojega jedino pristnega balzama, kakor tudi prodajalci brezvrednostnih ponarejenih, občinstvo slepeeih dru-zih balzamskih znamk, se bodo na podlagi zakona za varstvo znamk strogo sodno preganjali in kaznovali. Kjer ni nobene zaloge mojega balzama, na) Hi- iiiii-i.ni naravnoMt lit i-i-in j : Aiii;el|a vnrnha lekarna (Mrliiitzen^t'l - A potheke) A. Tblerry>|a v Pregradi pri IC«>Kateu-.SIa-tiul. Cena franko za vsako postno postajo na Avstro-O^frskem je za 12 malili ali <> dvojnih steklenic 4 K, v Dosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic. 4 K 60 vin. Manj nego 12 malih ali G dvojnih steklenic se ne pofiilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazila ali povzetja zneska. (837—1*) JJjatf l*iezi naj ae vedno natanko na gornjo meleno varMtveno znamko« katero mora Imeti v znak priMtuoMtl vnuku atckleniva. Adolf Tliicri'^, leituriuir v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Mei™ mesečna soba v odličnem dela mesta, z lepim razgledom, s postrežbo, se oddaja od 15. septembra t. 1. v najem. Več pove iz prijaznosti npravnifitvo „Slovenskeg* Naroda". (1172^2] Dva dijaka iz dobre hi9e ae vzprejmeta. v atanovanje in brano a početkom Šolskega leta 1897/98. Več pove iz prijaznosti npravnifitvo ^Slovenskega Naroda". (1173—2) Spretni agenti sa prodajo kmetljaklh in klotaraklh atrojov, potem ptvotofinih aparatov so ladojo proti visoki pro-"iziji. — Dopise vzprejemlje Pavel Vik, Lendplatz 38 V Gradca. (1170—2) a^saxtMa«aa^sa>>>>>>>>>>>>>>>^a>*«a»a^a^a^a^a^>- **,,—m^m****mm»*****M^m****mmm*mmMmmw*^^^^^i^B»^B»»»»»»^B»»»»»^mm»»MM*n^ Poštna upraviteljica vzprejme se I. septembra t. 1. v jednem najlepših krajev Savinjske doline. Razmere ugodne, plača po dogovora. Oglasila najkasneje do 25. t m. — Kraj in naslov pove upravništvo „Slov. Nar.u. (1184—lj v prvem nadstropju lil£e &t. 3 Komennkega ulice, obstoječe iz treh sob, kabineta i. t. d., ae takoj odda. — Več se poizve v trgovini za nanje, Reseljeva cesta št. 2. (1186—i) Resna ženitna ponudba. Državni nradnik, 25 let star, z lotno plačo 800 gld., želi se poročiti z gospodično, staro 18—22 let, katera je izurjena v gospodinjstvu. Zahteva se 5000 gld. premoženja. Resne ponudbe s sliko, katera se vrne, naj se pošljejo dO 20. avgusta 1897 pod .Rosno" upravni&tvu „Šlovenskega Naroda1*. Na anonimi.e ponudbo se ozir ne jemlje. (1185—1) Nova mlekarska zadruga (H47-3) v Rovtah pri Logatcu ima na prodaj izvrstnega bergamaskega in emmenthalskega tolstega in pol tolstega. Na prodaj so iz proste roke l»o«l ugodnimi pogoji dobro se obrestujoče štiri hiše na ftlliicali Xova vam pri Vi«*u poleg Ljubljane. Dve hiši imata po 13 stanovanj, obstoječih iz sobe in kuhinje; dve pa po 6 stanovanj, imajočih po jedno sobo in kuhinjo. Večji dve hi«i imata tudi kleti, jedna pa še hlev, in stojita poleg občinske ceste, vodeče na Brd. Vse hiše so novo in dvanajst let davka prosto Natančneje pove lastnik Anion Celar«1 na Glincah-Nova vas št. 41. (ir.o- ■ St. 8214. Naznanilo. Zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov ostane deželna blagajna kranjska od 16. do vštetega 18. avgusta letos strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dno 5. avgusta 1897. Št. 5385. IV. 1897 4'.». C. kr. okrajno sodišče v Metliki naznanja: Na prošnjo dedičev se dovoli prostovoljna prodaja v zapuščino po dne 30. marca 1897 zamrlega Franceta Ntajer-.fu, c. kr. notarja v Metliki, spadajočih, glasom inventarskega zapisnika na 13Sf> gici. S>1 Icr. cenjenih premičnin, kakor IiIniio iu kuliiujalce oprave, Obleke, perila, postelji ne, pogode, servie iia knjig, izvzemši pisarniško opravo, ter v prošnji navedene, na littl gld- kr. cenjene reči, ter sa za izvršitev dražbe določi narok na 18. avguuta t. 1., in ako treba tudi na 1». avgusta t. 1., vselej od 9.—12. ure dopoludna in od 2.—6. ure popoludne v hiši zapustnikovi, s priatavkom, da se bodo napominane zapuščinske reči prodale le za ali nad cenilno vrednost največ ponujajočemu za gotov denar. C. kr. okrajno sodišče v Metliki dne" G. avgusta 1897. (1180) izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.