Naše šolske razmere. Nikjer na Slo^enskem niso šolske razmere tako žalostne kakor pri nas na Eoroškem; pa tudi na Kranjskem, Goriškem in Štajerskem šolske razmere niso posebno vesele. Tako pravi rK o r o š e c". Malo ljudskih šol imamo. Ugleden nemški poslanec je pisal v nekem graškem dnevniku, da je slovensko Ijudskošolsko stanje celo na Kranjskem jako klavrno. Tudi na Štajerskem primanjkuje sila veliko šol, posebno na slovensko-nemški meji. Ear pa se tiče Istre, Trsta in Eoroške, je res sramotno, da živimo Ą XX. stoletju. Eaj pa je s srednjimi šolami ? Tudi tukaj moramo konstatirati, da ves 8loYenski narod nima niti ene slo^enske srednje šole. Vsi aĄstrijski narodi: Nemci, Cehi, Poljaki, Busi, Hrvatje in Lahi imajo srednje sole, le mi ne. Sicer je na našem ozemlju nekaj takih šol, a te so — nemške! Vlada dela na to, da zavira razĄoj našega naroda Ą vsakem pogledu. Medtem, ko se leto za letom ustanavljajo na državni račun nemški zavodi in ustanove, medtem, ko se zidajo nemške uniĄerze in srednje šole, noče Ąlada Ąsemu slo^enskemu narodu dovoliti niti ene samoslovenske gimaazije in realke! Milijone izdaja vlada v Albaniji, da se izpolnujejo Bismarkove želje, a oni, ki ji plačujejo davke, krĄne da^ke, ne dobi^ajo v lastni domoviai niti vinarja! Naš narod šteje poldrugi milijon duš, a navzlic temu ga zanemarjajo merodajni faktorji. Dandanes imamo troje Ąrst $ol: nižje, srednje in \isoke šole. Šole zidajo in upravljajo vlade. Vsi evropski narodi imajo Ąse tri Ąrste šol, tudi Ąsi avstrijski, le naš slo^enski je tako nesrečen, da ne pozna srednjih šol, kaj šele višjih. Naši so^ražoiki Nemci in Lahi, nam jih ne privošfiijo, ker Ąedo, da nas lahko tlačijo toliko časa, dokler nimamo šol, dokler smo neizobraženi. Predvsem pa je žalostno, da nimamo zadostuega števila Ijudskih šol, in kar jih imamo, ne dosegajo po^sod svojega namena. Mnogo dežel se je dolgo časa trudilo, da bi dovedle c. kr. vlado do tega, da bi prispevala iz državnib sredstev za zgradbo in vzdrževanje ljudskih šol. Toda vse je bilo zaman. Ta zadeĄa pa je prišla zopet na po^ršje v poslanski zbornici, kjer so vložili nekateri poslanci koncem leta 1907. predlog, ki stremi za tem, da bi prispevala držaĄa stroškom za zgradbo ia ĄzdržeĄanje ljudskib šol. Predlog se glasi: „0. kr. vlada se pozivlja, da predloži zakonski načrt, Ą smislu katerega se izpreminja § 62. drža^nega šolskega zakona tako, da bo morala prispe^ati drža^a stroškom za zgradbo in ĄzdržeĄanje ljudskih šol." Eer je Ijudska šola za večji del prebivalst^a na deželi edina, ki more izobražeĄati, je nujno potrebno, da se skrbi za radikalno preureditev šole. Za po^oljen razvoj šole je neobhodno potrebno, da odgo^arjajo šolski prostori zdra^stvenim, kolikor tudi Ąsem drugim zahte^am. O tem smo že enkrat pisali. , Toda zgradba sličnih poslopij pro^zroča tako ^isoke stroške, da jih ne moremo prenašati. Nekateri okraji so primorani nalagati gospodarsko že itak preveč oslabelim davkoplafeYalcem 60 do 200 odstotne doklade za amortizacijo šolskih dolgov. Emet je danes zadolžen in ne zmore več daĄkoĄ. Tu se mora odpomoči. Obči kmetiški položaj je tak, da ni upanja, da bi se mogel hitro izboljšati. Dokaz za to je, da se posestniki izseljujejo y Ameriko. Obči izobrazbi se mora pridružiti tudi strokovni pouk y kmetijst^u. Jasno je, da se bodo visoka šolska bremena še pomnožila, ako se bo zadostilo dejanskim potrebam. Naši poslanci dosedaj niso vršili glede šolstva povse svoje dolžnosti, in sicer je igralo pri tem naj^ečjo ulogo — strankarstĄO! če bi se naši jugoslovanski poslanci združili vsi Ą en klub in ua Dunaju nastopili kot en mož za naše pravice, tedaj bi danes ne bili tam, kjer smo. Zato pa ponovno kličemo : Dajte nam šol!