LETO XI TOREK, 15. SEPTEMBER ŠT. 9 Novost v programu pohištva V letošnjem letu smo naš program pohištva dopolnili še z drugim izdelkom; poleg omar 05 smo v mesecu avgustu proizvedli prve toaletne mizice. Ideja o dopolnitvi programa pohištva s toaletno mizico je nastala v želji po razvoju pohištva in popolnejši ponudbi našega pohištva na tržišču. Prva proizvodnja pohištva je stekla pred približno sedmimi leti. Izdelki so bili namenjeni izključno izvozu; to so bila podnožja, postelje Anton, Robusta, Ana in drugi. Kmalu se je začel izdelovati prvi izdelek za domače tržišče; sedežna garnitura Studor. Nadaljnji korak v razvoju našega pohištva sta bila sistem Dota in program struženega pohištva. Struženo pohištvo so sprva predstavljali le pogradi in pedestali, nato postelje in nočne omarice. Program struženega pohištva se je le počasi uveljavil na domačem trgu. Večkrat je bilo slišati, da se samo postelje in nočne omarice ne da uspešno prodajati na domačem trgu. Tako je PRB dobil nalogo, da razvije popoln program struženega pohištva. Pri tem delu je prišlo do tesnejšega sodelovanja med PRB in TO TOMAŽ GODEC. Rezultat uspešnega sodelovanja pa sta že omenjena izdelka, ki pomenita novost v naši proizvodnji pohištva — omare 05 in toaletna mizica. Toaletna mizica predstavlja nadaljnjo stopnjo razvoja struženega pohištva. Oblikovno in funkcionalno se lepo vklaplja v ambient spalnic različnih tipov, ki se lahko sestavijo iz obstoječega programa struženega pohištva. Mislimo, da bo ta novost pozitivno vplivala na povpraševanje po naših izdelkih pohištva na trgu. To pa bi nas vodilo k večji proiz- Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Jugoslavije je v sodelovanju z Zveznim splošnim združenjem in Zveznim odborom sindikata gozdarstva in lesarstva organiziralo posvetovanje o novi nomenklaturi poklicev v gozdarstvu in lesarstvu. Posvetovanje je bilo v Foči, dne 9. in 10. julija 1981. Udeležilo se ga je okrog 70 udeležencev, od tega 30 iz Slovenije. V letu 1980 je bil sprejet na zveznem nivoju družbeni dogovor o enotni klasifikaciji poklicev, ki določa, da je treba v letu 1981 izdelati novo nomenklaturo vseh poklicev. Pristop k tej nalogi je po republikah zelo različen, zato je bilo v Beogradu dogovorjeno, da je potrebno začeti postopek usklajevanja na tem področju. Posvetovanje v Foči je bila prva faza tega dela. Material za posvetovanje je bil skrbno zbran in obsežen. Pomembno vlogo pri tem je vodnji pohištva, za katero imamo vse pogoje. Pri nastajanju novih izdelkov si želimo še boljšega sodelovanja s PRB in prodajnim sektorjem. Načrtovanje in proizvodnja novih izdelkov je naša skupna naloga, ki nam bo v bodoče pripomogla k boljšim rezultatom na področju prodaje pohištva. Janez Erčulj imela slovenska delegacija, ki je bila dobro pripravljena. Glavni referat na posvetovanju je imel Alojz Leb, sekretar Splošnega združenja lesarstva Slovenije. Izdelal je primerjalno analizo poklicev po republikah. Čeprav se tehnološki procesi v lesarstvu ne razlikujejo po republikah in pokrajinah, so razlike pri določanju poklicev za ista opravila neopravičeno velike. Tako se za dela prve kategorije zahtevnosti dela predlaga v SR Sloveniji 1 poklic (priučen lesar), v SR Hrvatski 4 in v SR Bosni in Hercegovini 2 poklica. Za dela druge kategorije se predlaga v Sloveniji 1 poklic (obdelovalec lesa), v Hrvatski 6, v Bosni in Hercegovini 5 in v Srbiji 26 poklicev. Za dela tretje kategorije se predlaga v Sloveniji 1 poklic (lesar), v Hrvatski 6, v Bosni in Hercegovini 10 in v Srbiji 15 poklicev. ----------------------- Posvetovanje o novi nomenklaturi poklicev 8_____________________J Za dela četrte kategorije se predlaga v Sloveniji 1 poklic (lesar širokega profila), v Hrvatski 3, v Srbiji 2 in v Črni gori 2 poklica. Za dela pete kategorije se predlaga v Sloveniji 1 poklic (lesarski tehnik), v Bosni in Hercegovini 3 in v Srbiji 1 poklic. V SR Sloveniji je lesarski tehnik razvrščen v peto kategorijo, v vseh ostalih republikah pa v četrto kategorijo. V peti kategoriji imajo specialiste, s tem da poklicu iz tretje kategorije dodajo naziv specialist, npr. mizar specialist, kar odgovarja sedanjemu VK delavcu. Iz navedenega je razvidno, da je razumevanje poklicev po republikah zelo različno in je zato tudi toliko različnih rešitev. Zato je nujno potrebno uskladiti in izdelati enotno klasifikacijo poklicev. Na posvetovanju je prevladalo mnenje Slovenije, da se število poklicev v posameznih kategorijah čimbolj zmanjša, tako da bo posamezen poklic zajemal širši krog del in nalog. Naša delegacija je predložila kompletne opise poklicev, kar je ugodno vplivalo na slovenski predlog. Za nadaljnje usklajevanje je bila imenovana komisija, ki jo sestavlja po 1 delegat iz vsake republike. V okviru posvetovanja je bil prikazan nov film o gozdovih Jugoslavije pod nazivom: Gozd in človek. Po posvetovanju smo si ogledali spomenik NOB na Tjentištu — Sutjeski in pragozd Peručico. Blaževič GLASILA V novo šolsko leto Prvega septembra je šolski zvonec znova povabil prvošolčke ter vse ostale učence, dijake ter študente, ki nadaljujejo šolanje v višjih razredih in se usposabljajo za najrazličnejše poklice. Otroci so naš zaklad, naša prihodnost in generacija, ki bo gradila dalje našo domovino in šla po poti razvoja v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Počitnice so mimo, nekateri otroci so jih preživeli pri igrah in športu; drugi pa spet ob delu. Z novimi m očmi se bodo spoprijeli z znanjem ter učenjem. Osnovna šola prav gotovo pomeni temelj nadaljnjemu izobraževanju. V Sloveniji je letos kar 30.000 prvošolčkov. Ponekod so že vpeljali celodnevno šolo, podaljšano bivanje, učnovzgojni procesi se stalno dopolnjujejo. Prosti čas popestrujejo otrokom razni krožki na šoli, kjer otrok lahko izkorišča svoje sposobnosti in zanimanja za določena področja. Tu se že kažejo prve oblike kolektivnega dela in učenja. Za razliko od preteklosti pouk poteka drugače. Učitelj se otroku približa, dopušča mu njegovo lastno mnenje do šolske snovi oziroma pogledov na svet in življenje. Svobodno mnenje daje kritičen odnos do dela, nabira si samozavesti in lastnega mnenja. Učenec bo ob strokovni pomoči našel odgovore ob raznih predmetih učenja. Že v osnovni šoti so prve poti k us-merjenu izobraževanju. Po otrokovih sposobnostih oziroma veselju do določenega dela se iščejo predlogi za njegov poklic. Tako morajo biti učitelji tudi svetovalci. Imajo težak in odgovoren poklic, potrebno je nesebično delo, žrtvovanja in predvsem velika ljubezen — vzgajati in razumeti otroka, povezovati se z okoljem, v katerem živi. V šoti doživljamo vesele in žalostne trenutke, probleme imajo učitelji kakor tudi učenci. »Več znaš — več veljaš« še vedno uči pregovor in mnogo resnice je v njem. Tako naj šolski zvonec ne bo strah in trepet naše mlade generacije, s katero gredo tudi naše najlepše želje, da bi biti uspešni tudi v tem šolskem letu. Morda si bo kdo pridobil tudi tisti poklic, ki ga njegovi starši zaradi denarnih težav ati kako drugače niso mogli uresničiti v preteklosti. Vesna Novosti v TO Podnart Po nekajletnem čakanju bomo kot kaže v TO Podnart dočakali ureditev internega telefonskega omrežja. Izvajalec del Elmont Bled je obljubil, da bo napeljal kabel in priključil aparate v najkrajšem času. S tem bo zelo olajšano sporazumevanje v naši TO ter odpravljena marsikatera slaba volja, ko je bilo treba na hitro prenesti kakšno informacijo iz upravne stavbe na obrat. V septembru bo Cestno podjetje Kranj položilo približno 2.500 kub. m asfalta pod skladiščno lopo in okrog nje, na površinah, kjer se opravlja največ transporta. Iz zabojame smo odstranili večlistno krožno žago in transportne trakove, ki jih kljub večim poskusom ni bilo mogoče usposobiti za obratovanje. Na pridobljenem prostoru bomo na novo razporedili stroje tako, da bodo zabojarji imeli boljše možnosti za delo. Cimprej bo treba urediti tudi odsesovanje žagovine. V upravni stavbi smo preuredili bivšo kuhinjo in jedilnico v vratarnico oz. sejno sobo, v sedanji sejni sobi pa bo odslej pisarna direktorja TO. jr Skladiščni prostori v TO Podnart, koder bo položen asfalt Novo jedilnico in kuhinjo so v TO Podnart uredili v lanskem letu. Prostor je velik, lepo urejen, nudi lep razgled v naravo; jedilnica poleg osnovnega namena služi tudi za razne sestanke, zbore, predavanja itd. ...in dobili smo nov kombi Delavci v DO LIP Bled izdajamo Glasilo z namenom, da bi med seboj red-neje in bolj vsestransko ter na pristopen način in popolneje dopolnjevali svojo obveščenost o dogodkih v delovni organizaciji. Kaj je novega v TO Mojstrana? Kot že sam naslov pove smo po 379 dneh končno dobili nov kombi. V teh dnevih mučnega čakanja smo kar dvakrat morali seči v »žep« in plačati podražitev. Kje so potemtakem tisti, ki trdijo, da po dražitev ni in da je dohava takojšnja? Kombi smo naročili meseca avgusta lani, dobavni rok je bil 90 dni. Že v mesecu oktobru smo dobili obvestilo, da moramo doplačati 34.708 din. V ponedeljek, 31. 8. 1981 smo bili obveščeni o prevzemu kombija in doplačilu 33.981 din. Koliko telefonskih klicev je bilo v tem času! Nič kolikokrat je bila dana pripomba, zakaj smo naročili prav IMV kombi in še in še je bilo izrečenih pikrih besed. Pri dvigu kombija smo imeli možnost izbiranja barve — bili so trije kombiji in vsi enake barve. Seveda, odločili smo se za najlepšega med lepimi — svetlozelene temnotravna-te barve! Tako se je vse srečno izteklo in upajmo, da bo temu primeren tudi konec ... mislim na IMV v Novem mestu. r ------------------------------------'l Rekonstrukcija filterskega sistema v TO Rečica V_____________________________________) Ko je zgodaj spomladi izbruhnil požar v filtrih na silosu v kotlovnici, smo bili prisiljeni le-tega obnoviti. Ker so bili stari filtri po požaru neuporabni, smo se z DO Filbo iz Boh. Bistrice dogovorili, da bodo namestili filtre z avtomatskim otrešanjem. Projekt je obsegal povečanje silosa, nadomestitev neuporabnih filtrov ter popravilo cevi za transport vključno s popravilom lopute za preusmerjanje lesnih odpadkov v silos ob žagalnici ali v silos ob kotlovnici. S povečanjem silosa za 36 kub. m smo dosegli, da ob maksimalni proizvodnji lahko nemoteno deponiramo odpadke za kurjavo preko proste sobote in nedelje. S tem prihranimo izdatno količino mazuta, kar je v sedanji ènergetski krizi zelo pomembno. Filtre, ki so bili po požaru neuporabni, so vzdrževalci iz Rečice demontirali. Pri delu je bila potrebna velika pazljivost, kajti delo je bilo na višini, poleg tega pa se je po- javila ob avtogenskem rezanju nevarnost požara in eksplozije prahu. Novi filtri so sedaj nameščeni ob manipulativnem prostoru, kjer je do njih lažji pristop v primeru popravila. Ti filtri imajo večjo površino ter vgrajeno avtomatsko otresanje, kar omogoča bolj enakomerno in kvalitetno čiščenje vreč. Sočasno z montažo novih filterskih sistemov pa smo morali rekonstruirati tudi cevovode za transport lesnih odpadkov. Z montažo lopute za pre-krmiljenje lahko lesne odpadke deponiramo v silos pri kotlovnici ali pa v silos ob žagalnici, kjer se meša z mokro ža-govino. Takšno zmes pa lahko s posebnim transportnim polžem in ventilatorjem porabimo za kurjavo, ko je lesnih odpadkov iz proizvodne hale vrat premalo. Vsa montažna dela kakor tudi izdelavo je prevzelo podjetje Filbo iz Boh. Bistrice, kateri so naleteli na težave, kajti težek lesonitni prah je prekrižal marsikatere izračune. Gradbena dela je izvedel Grad Bled, elektroinstalacije pa Elmont Bled. Vsa dela, ki bi kakorkoli motila proizvodnjo, so potekala popoldne, na prosto soboto ali nedeljo, tako da zastoja skoraj ni bilo. Po enoletnem obratovanju lahko rečemo, da sistem nemoteno deluje in da s preklapljanjem žagovine in lesnih odpadkov v oba silosa prihranimo precej mazuta, katerega smo prej kurili v dneh, ko ni bilo proizvodnje. A.B. Delo pri montaži povečave silosa ob kotlovnici \-------------------------------------—------------ Sklepi samoupravnih organov XV. ZASEDANJE DS TO LESNA PREDELAVA TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA (29. 7.1881) 1. Sprememba opisa del in nalog »vodenje brusilnice« je bila v 15-dnevni javni obravnavi in nanjo ni bilo pripomb, zato jo DS TO posreduje v sprejem samoupravnim delovnim skupinam. 2. Sklep skupne disciplinske komisije o prenehanju dela tov. Sabanu Gajiču v naši TO je odložil pod pogojem takojšnjega uspešnega zdravljenja, odnosno je spremenil v pogojni ukrep za dobo enega leta. 3. Na podlagi obravnave periodičnega obračuna za prvo polletje 1981 se sprejme sledeče sklepe: — potrdil je periodični obračun za prvo polletje 1981 z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi določili; — podpiramo predlog splošnega združenja gozdarstva in industrije za predelavo lesa, celuloze in papirja Jugoslavije, da se cene izdelkov ne povečajo v drugem polletju 1981 in se na ta način prispeva k ustvarjanju ekonomske stabilizacije; — z ozirom na rezultate poslovanja v prvem polletju 1981 moramo v drugem polletju povečati fizični obseg proizvodnje, z boljšo organizacijo dela, boljšim izkoriščanjem delovnega časa in izboljšanjem kvalitete izdelkov, nadoknaditi obseg prodaje in predvsem realizirati planirani izvoz; — zaradi razlik pri obračunu med A in B grupo je potrdil konstanto za B grupo v višini 10 % za julij, avgust in september 1981. 4. Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti DO LIP Bled je posredoval DS DO, ki naj ga posreduje v obravnavo in sprejem samoupravnim delovnim skupinam. 5. Sprememba opisa del in nalog »pripravljanje obrokov hrane« in »dopolnilna dela v kuhinji« je posredoval v 15-dnevno javno obravnavo. 6. Na podlagi obravnave je sprejel sklep o nabavi sledečih osnovnih sredstev: — 1 kom motorno gonilo, SEW-SEVER, tip R 73 W ZK80A-6, P 0,37 kW, n2 20o/min, B3 za potrebe kovinskega obrata. — 1 kom kontrolna čuvajska obhodna ura, s ključi 1 —12 in ustreznim kontrolnim trakom za potrebe oddelka za splošne zadeve. — 1 kom transformator, Energoinvest tip 2VT 1000/20,10-04 (DY5 Uk 6,34 %, 1000 KVA) za potrebe elektrovzdrževanja. — 1 kom stroj za izdelavo moznikov, tip DK 110 in — 1 kom stroj za razrez moznikov po dolžini, tip AA-200 za potrebe obrata pohištvo. 7. Tehnološko pripravo dela TO je zadolžil, da do prihodnjega zasedanja DS TO ugotovi, ali se stroj VKŽ Gabiani v obratu pohištvo da usposobiti za normalno obratovanje. 8. Potrdil je sklep odbora za delovna razmerja TO z dne 24. 7. 1981, da se pritožba Branke Mencinger na sklep o razporeditvi na upravljanje del in nalog »upravljalec če-lilnika« neugodno reši. 9. Tehnološka priprava dela mora poiskati rešitev za varno delo prirezovanja žaganega lesa pred sušilnico ob normalni pazljivosti, in sicer v roku 30 dni. 10. Lovski družini Stara Fužina je odobril dva dobitka za srečelov, in sicer: 1 prm žamanja in 1 kom kuhinjski stolček. 11. Prošnja vaščanov Novih Kamenj v Bohinju za delno sofinanciranje asfaltiranja krožne ceste od gasilnega doma na Kamnjah skozi novi del Kamenj proti Poljam se ne more ugodno rešiti, ker v take namene nimamo predvidenih sredstev. 12. Ugodno je rešil prošnjo osnovne šole dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica za materialno pomoč — za preureditev prostora, kjer je bil predviden bazen, v prostor za rekreativne dejavnosti ter jim odobril: 900 kom odrezkov od plošč in opravilo uslug glede izdelave opaža. 13. DS TO daje pozitivno mnenje k predlogu za odlikovanje Nikolaja Talerja. 14. Vzorčno delavnico je zadolžil, naj izdela zaščito novega avtomata za tople in hladne napitke. DS TO, lesna predelava Mojstrana (29. 7.1981) 1. Sprejel je polletni obračun, 2. Obravnaval je predlog samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti v LIP Bled in nanj ni imel pripomb. 3. Obravnaval je stabilizacijske ukrepe in v okviru teh odločil, da — je treba povečati skrb za kvaliteto proizvodov — neplačanih dopustov ne bodo odobravali — za neopravičene izostanke ne bo nadomeščanja — malomarno opravljanje dela bo najstrožje kaznovana — sumljiva bolovanja bodo na domu kontrolirali 4. Sprejel je konstanto za B grupo za mesece julij, avgust in september. DS TO, lesna predelava Podnart (29. 7.1981) 1. Obravnaval in sprejel je polletni obračun. 2. Sprejel je konstanto za B grupo za mesec julij, avgust in september., 3. Sprejel je samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti in za podpis pooblastil Jureta Ravnika. 4. Sprejel je sklep o sprejemu aneksov k samoupravnim sporazumom za obdobje 1981 —1985 za SIS gospodarske infrastrukture: elektrogospodarstvo, železniški promet, luški promet, izgradnja magistralnih cest, nafta in plin (sam. sporazum in aneks), PTT. 5. Obravnaval je samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v LIP Bled in nanj ni imel pripomb. 6. Obravnaval je teze na temo »uveljavljanje sistema planiranja kot podlaga za uresničevanje dohodkovnih odnosov v SOZD GLG« in jih v predloženi obliki sprejel. 7. Pregledal je poročilo republiškega inšpektorja za delo. Nekatere pomanjkjivosti, ki jih je ugotovil inšpektor ob pregledu, bo treba odpraviti do konec leta 1981, ostale pa do tehničnega prevzema hale. 8. Obravnaval je novosistemizirana dela in naloge: Celjenje oblog, dolžinsko razvrščanje oblog, sortacija, razvrščanje in vezava oblog in jih dal v 15-dnevno javno obravnavo. 9. Potrdil je normative za cepilko 1500. 10. Jureta Ravnika, vodjo priprave dela je pooblastil, da v času odsotnosti Franca Globočnika opravlja dela in naloge direktorja. Sto dni po kmečki ohceti Postelja je vzdržala in slovenski par 1981 še živi. Tudi s kliničnega centra še nimamo nobenih podatkov, da bi bila vzrok težjim poškodbam podrta postelja. Se pravi — vse je v redu! Tudi z našim parom. Priporoča se LIP Bled - struženo pohištvo. Sploh je vse struženo čedalje bolj v modi. Tudi standard imamo čedalje bolj — ostružen . . Pisali so o nas (Nedeljski dnevnik, 20. 8.1981) Za mednarodno okroglo mizo v Novem Sadu V dneh od 25. do 31. avgusta 1981 so v Novem Sadu potekali za mednarodno okroglo mizo pogovori o politiki neuvrščenosti v osemdesetih letih. Srečanje je bilo prirejeno okrog proslave dvajsetletnice prve konference neuvrščenih — septembra 1961 v Beogradu. Na razpravi so obravnavali udeleženci tn področja: razvoj mednarodnih odnosov v osemdesetih letih in njihov vpliv na področju neuvrščenosti, boj neuvrščenih za novo gospodarsko ureditev in odnosi med državami — članicami neuvrščenih. Poleg naših politikov so se razprave udeležili tudi številni politiki iz vsega sveta. Vesna Pričelo se je novo šolsko leto V šolskem letu 1980/81, ki je bilo sklenjeno junija, se je v vseh šestih osnovnih šolah in v osnovni šoli s prilagojenim programom v radovljiški obči- ni šolalo 3.676 učencev. Osme razrede je obiskovalo 383 učencev (nekateri od njih pa bodo morali opraviti še popravne izpite). V novem šol- skem letu 1981/82, ki se je pričelo s 1. septembrom, pa se je vpisalo 530 prvošolčkov. V radovljiškem šolskem okolišu bo letos hodilo v prvi razred 180, v blejskem 129, v Bohinju 81, v Lescah 51, v Gorjah 43, v Lipnici 41 in v osnovno šolo s prilagojenim poukom 5 učencev. Po podatkih Vzgojnovar-stvene organizacije Radovljica so za nastopajoče šolsko leto 1981/82 starši prvič prijavili v vseh desetih vrtcih v radovljiški občini 360 predšolskih otrok. Na Bledu so vpisali otroke od dveh do sedmih let, v drugih vrtcih pa od treh do sedmih let starosti. Letos naj bi bilo torej vključeno v vrtce okoli 1050 malčkov, približno toliko, kolikor jih je bilo v varstvu tudi lani. To predstavlja okoli 32 % od vseh predšolskih otrok v občini. Največ potreb za varstvo otrok imajo v Radovljici spričo znatno povečanega števila doseljenih družin v novozgrajene stanovanjske bloke v Cankarjevem naselju. R. J. Prenosni modemi elektronski ^računalnik^ V računalniških laboratorijih pripravljajo najnovejše izboljšave, katere se bodo predvidoma pojavile na tržišču okoli leta 1990. Znanstveniki zatrjujejo, da bo mogoče v kovčku nositi pametno napravo kot je človek sam — s 1000 wati. V prihodnjih letih naj bi krivulja silicijevih možganov presegla človekovo zmogljivost. Toda ustvarjalni duh — največjo človekovo sposobnost se ne bo dalo priučiti pripravi. Vsaka naša misel ima za posledico v številnih medceličnih povezavah — tu je vir ogromne miselne moči. Prof. Minsky — velik računalniški strokovnjak je prepričan, da bo stroj celo presegel razum povprečnega človeka, da se bo izpopolnil do genialne stopnje. Kdo ve kako bo v naslednjem stoletju, ali bo človek samo stroju postranski prijatelj? Vesna Muzejska dejavnost v prvem polletju 1981 Šestmesečni program za 1981. leto so Muzeji radovljiške občine uresničili v predvidenem obsegu. Dokončali so postavitev zbirke NOB v Kropi, v Muzeju talcev v Begunjah so izdelali podnapise ter na novo ponatisnili katalog muzeja, informativni prospekt vseh muzejev z dodatnimi podatki o muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici in začeli z urejanjem dokumentacije Kovaškega muzeja v Kropi. Za muzej Tomaža Godca so bila izdelana besedila v italijanščini. Opravljene pa so bile že tudi začetne raziskave o sve-čarstvu in medičarstvu na območju občine. R. J. Gradnja dobro napreduje Kot je bilo predvideno smo intenzivno začeli z izgradnjo drugega platoja mehaniziranega skladišča oblovine na Rečici. Na tem delu bo stala celotna lupiina naprava s sortimi-mi boksi, skladišče olupljene hlodovine in skladišče sorti-mentov za potrebe GG. Prvotno predvidena ureditev platoja le na desni strani sortimega mostu se je razširila na celotno izgradnjo — tako skladišča oblovine GG kot skladišča hlodovine TO Rečica. To odločitev je narekovala hitra gradnja, pripravljenost Cestnega podjetja Kranj, da vsa dela izvrši v eni etapi in dospetje že precejšnjega dela strojne opreme za mehanizirano lupljenje oblovine. Do konec oktobra je predvidena izdelava temeljev mehanizacije in asfaltiranje terena in vrsta drugih opravil. Ker smo medtem že podrli pogonsko postajo, visoki sor- timi most in lege na hlodišču, smo istočasno izpraznili tudi vse zaloge. Dovoz hlodovine je usmerjen na plato skladišča za neolupljeno oblovino, kjer se bo opravila groba sortacija hlodovine s pomočjo kamionov in čelnega viličarja. Za potrebe žagalnice bo kamion hlodovino vozil v bazen. Če bo vreme ugodno, bo v letošnjem letu izdelanih znatno več objektov in naprav kot smo predvidevali. Tand Neugodnemu terenu in drugim težavam je bila kos dobra organizacija in sodobna strojna oprema Del platoja za neolupljeno hlodovino je asfaltiran Sredstva za pospeševanje izvoza V okviru vsesplošnih prizadevanj za stabilizacijo in ustalitve v našem gospodarstvu, kamor sodijo tudi napori za povečanje izvoza, je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in SIS v letu 1981. Na osnovi tega zakona so v vseh občinah, tako tudi v radovljiški, sklenili družbeni dogovor o načinu zagotavljanja in usmerjanja dela družbenih sredstev za pospeševanje izvo- Za' Po določilih tega dogovora bo iz denarja za splošno in skupno porabo radovljiška občina morala do konca 1981. leta v štirih obrokih, vsakega 15. v mesecu, izločiti na zbirni račun SRS pri SDK skupaj 16.313.000 din. Iz proračuna občine Radovljica za leto 1981 bodo zagotovili 652.000 din, vse SIS družbene in materialne dejavnosti pa 15.616.000 din. Najbolj globoko bodo morale poseči v svoje že itak stabilizacijsko okrnjene blagajne SIS družbenih dejavnosti. Občinska zdravstvena skupnost bo za pospeševanje izvoza morala izplačati 6.484.000 din, občinska izobraževalna skupnost 3.602.000 din, skupnost otroškega varstva 1.754.000 dinarjev, stanovanjska skupnost 1.331.000 din, kulturna skupnost 658.000 din, skupnost socialnega skrbstva 548.000, telesnokulturna skupnost 376.000 din, skupnost za zaposlovanje 141.000 din in raziskovalna skupnost 47.000 din. Delež občinske stanovanjske skupnosti znaša 1.331.000 din, samoupravne interesne komunalne skupnosti pa 532.000 dinarjev. Za samoupravne interesne skupnosti pomeni ta finančna obveznost za nekatere več, za druge manj opazno krčenje programa, za družbene dejavnosti pa že preje črtanja slehernih investicijskih naložb. Prav takšne obveznosti so prevzeli podpisniki družbenega dogovora tudi na ravni republik. V Sloveniji bodo te obveznosti znašale 605.051.000 iz republiških SIS, bank, zavarovalnic, gospodarske zbornice in proračuna, medtem ko bodo v 60 slovenskih občinah zbrali skupaj 1.030.338.000 din, tako znaša celotni delež SR Slovenije skupaj 1.635 milijonov dinarjev. R.J. 88 dreves za tovariša^ Tita v Boh. Bistrici Delavci Tovarne usnja iz Kamnika so pred kratkim dali pobudo za posaditev 88 dreves Titovega spominskega drevoreda v Bohinjski Bistrici. Drevored bi uredili ob muzeju Tomaža Godca, kjer je tudi usnjarski muzej. Ob tej hvalevredni akciji kamniških usnjarjev so že v avgustu razpravljali v KS Bohinjska Bistrica v navzočnosti predstavnikov Tovarne usnja iz Kamnika in jo vsestransko podprli. Dogovorili so se, da bo akcijo vodila KS, ki bo v dogovoru z Občinsko konferenco SZDL Radovljica zagotovila potrebne načrte, pobudniki iz Kamnika pa bodo poskrbeli za nabavo sadik dreves in vsa druga opravila za ureditev parka. V_______________________________RJ- Varnost našega občana Varnostna situacija v preteklem šestmesečnem letošnjem obdobju, predvsem v prometnih nezgodah na Gorenjskem ni zadovoljiva. Na Gorenjskem je bil v tem obdobju zlasti povečan cestni promet, saj so mejni prehodi zabeležili porast motornih vozil za okoli 8 odstotkov. Službe javne varnosti ugotavljajo, da so se potovalne razmere spremenile, da je zlasti več tujskega tranzitnega prometa, da prihaja do sprememb v prometnih konicah, da so vozniki utrujeni. Vse to povzroča visok krvni davek na naši gorenjski magistrali, kjer je kar 13 ljudi v prvih šestih mesecih letos izgubilo življenje. Mnogi so bili težko ranjeni, nastala pa je tudi ogromna materialna škoda. Zanimivo je, da so povzročitelji težkih prometnih nesreč tudi udeleženci v prometu. Lani je bilo samo 27 nesreč, v katerih so bili udeleženci tujci. Povzročitelji pa so bili samo v 12 primerih. Letos v prvih šestih mesecih pa so tuji državljani povzročili že 8 prometnih nesreč s smrtnimi izidi. Povzročitelji so bili največkrat turški državljani, ki so bili preutrujeni ali pa so nepravilno prehitevali. Največ prometnih nesreč je bilo zaradi neprimernega prehitevanja ali vinjenosti, prečkanja ceste, izsiljevanja prednosti, vendar so te nesreče v slovenskem povprečju v upadu. Lani so miličniki odvzeli zaradi vožnje pod vplivom alkohola začasno kar 1700 prometnih dovoljenj. Poostrili so nadzor, sankcije so bile učinkovite, zato je prometnih nesreč zaradi teh vzrokov manj. 21 nezgod so povzročili vozniki, ki so potem pobegnili. Izsledili so vse, razen treh primerov. Po podatkih Uprave javne varnosti v Kranju je v porastu tudi kriminal, saj je v nekaterih območjih gorenjske nara-stel kar 45 — 60% v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. V porastu so nesreče pri delu, več je bilo požarov. Ogrožen je javni red in mir. Tako v občini Kranj beležijo 386 prekrškov, na Jesenicah 284, v občini Radovljica 205 takšnih prekrškov. V pretežni meri so bili kršitelji pod vplivom alkohola, starost pa ni presegala 25 let. Pogosti kršitelji javnega miru so obrtniki, torej ljudje z višjim standardom. Kršitelji s političnim obeležjem so v pretežni večini Slovenci in ne — kot največkrat mislimo — ljudje iz drugih republik. V letošnjih prvih šestih mesecih je bilo zabeleženo preko 4 milijone mejnih prehodov tujih državljanov s preko 1 milijon vozili. To velja za gorenjske mejne prehode. Poudarjeno je bilo, da je sodelovanje organov varnosti z obmejnimi krajevnimi skupnostmi in civilno zaščito izredno dobro. V ta namen bo v tem mesecu v Kranju velika razstava z naslovom VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Razstava bo na razstavišču Gorenjskega sejma in bo imela zvezni značaj. Otvoritev razstave bo 21. septembra in bo trajala do 29. septembra 1981. Vsekakor bo to zanimiva razstava, saj bo v besedi in sliki prikazala varnostno situacijo Jugoslavije v današnjem času. Tam bomo našli odgovore na mnoga vprašanja, ki so nam do danes ostala nepojasnjena. Kraigher OGNJENI ZUBLJI Stari spomini Zaključna dela za dograditev gasilskega doma so se bližala koncu. Organizatorji proslave za gasilski praznik so 2. 6. 1956 organizirali svečano akademijo v kulturnem domu, udeležilo se jo je 320 gledalcev. Pozdravni govor je imel Janez Rozman (Tazgomi), takratni predsednik Občinske gasilske zveze Bohinj. V govoru je opisal pomen gasilskega praznika in gasilske organi- zacije. Zapisano je, da je akademiji, ki je bila zelo dobro naštudirana, prisostvoval avtor Beno Dežman ter dirigent in komponist Peter Lipar. Peter Lipar je namreč tudi avtor gasilske himne. Kritika je akademijo ocenila zelo pozitivno. Da pa ne pozabimo: Na akademiji je sodelovala naša pionirska desetina. Za red in varnost pa so poskrbeli starejši gasilci. Takoj drugi dan je bila na LIO TOMAŽ GODEC svečana otvoritev gasilskega doma. Tu so sodelovala tudi sosednja društva, tako da je bila zasedba gasilcev zelo dobra. Pisec kronike pa se pritožuje, da je bila slaba udeležba zaposlenih. Torej so se take stvari dogajale že takrat. Občinsko gasilsko zvezo je zastopal Matija Klinar, Vinko Arko je bil zastopnik OGZ za Gorenjsko, in predsednica ženskega sveta pri OGZ Kranj tovarišica Lojzka Hojkar. Na proslavi so podelili priznanja in diplome najboljšim desetinam in posameznikom, nato pa je takratni obratovodja Ivan Robič predal ključe gasilskega doma gospodarju Ludviku Šuligoju. Se isti dan je bila ob 14. uri dana v uporabo motorna brizgalna v GD Savica-Polje; v velikem številu so se svečanosti udeležili tudi naši gasilci. Po teh zapiskih bi človek dejal, da je bil cel dan prazničen. Pa le ni bilo tako. Takoj po svečanosti je bila konsultacija za strojnike, ki jo je vodil okrajni poveljnik Janez Gros. Od naših sta na konsultaciji odgovarjala na postavljena vprašanja Niko Taler in Zdrav- ko Cerkovnik. Njuni odgovori so bili zelo dobro ocenjeni. Tega leta je bila tudi otvoritev prenovljenega gas. doma v Nomenju, kjer so bili tudi naši prisotni. To leto je bil tudi II. gasilski festival v Mariboru, ki pa tudi ni minil brez prisotnosti naših gasilcev. Leto 1956 se je počasi bližalo koncu. Delali so po postavljenem planu in ga do konca leta tudi realizirali, da pa ne bi zopet ponavljal še dela in akcij gasilcev, opravljene izven načrta. V letu 1957 je delo društva potekalo bolj umirjeno. V obratu ni bilo požarov, dne 21. 8. pa je zagorelo pri Jožetu Ravniku-Ferbarju, naše društvo je sodelovalo pri gašenju s 25 člani. Uprava za notranje zadeve je opravila razne inšpekcijske preglede, na katerih pa ni našla večjih pomanjkljivosti. Naslednje leto je kronika nekoliko pomanjkljiva — zapiski so bili prekinjeni, vendar ne toliko, da bi pomembnejše dogodke ne registrirali. 16. 12. je bil Edo Krapež, predsednik društva zadolžen, da knjigo uredi. Se nadaljuje! JAKA V Iz življenja krajevnih skupnosti Krajevni praznik v Gorjah DPO Gorje, KS in ZB Gorje so za svoj krajevni praznik organizirale vrsto proslav in odkritje slavnostnega obeležja v Srednji Radovni ter več športnih tekmovanj, ki bodo trajale vse do 20. septembra. Krajevni praznik v Gorjah praznujemo vsako leto, ob obletnici, ko so Nemci 28. avgusta 1941 pobili pet talcev pod hribom Revovco v Spodnjih Gorjah. — 28. 8. je bila slavnostna seja skupščine KS Gorje — 29. 8. je bil pohod mladine po poteh spominskih obeležij — 29. 8. je bila pogostitev najstarejših občanov v novih prostorih bloka v Spodnjih Gorjah — 30. 8. ob 10. uri je bilo odkritje spominskega obeležja kurirjem v Srednji Radovni pri Klemenčku — 30. 8. ob 11. uri pa je bila svečanost ob spomeniku žrtvam v Radovni. Proslava ob spomeniku žrtvam v Radovni V nedeljo, 30. 8. 1981 se je zbrala množica Gorjancev in drugih krajanov z Bleda in njene okolice. Slavnosti so prisostvovali tudi gorjanski godbeniki, mladina, gasilci in komorni moški pevski zbor iz Zasipa, ki je z ubrano partizansko pesmijo navdušil vse prisotne. Ob otvoritvi spominske plošče kurirjem na postaji G-29 pri Klemenčku, ki je začela delovati spomladi leta 1944, je imel slavnostni govor Jože Ko-selj-Gašper. Prvi komandir te relejne partizanske postaje je bil Franc Zupan-Tilen, nato pa Jože Kozelj-Gašper. Kot kurirji na tej postaji pa so bili še: Jože Lipovec iz Zgornjih Lazov, Franc Lipovec s Poljši-ce, Jože Ambrožič iz Spodnjih Gorij, Janez Kunčič, Potočnik Anton, Karel Koželj, Bernard Robič in Miri Juvan — kuharica. Po slavnostnem govoru je odkril obeležje predsednik ZZB NOV Gorje, prvoborec Vinko Repe-Triglavski. Ta kurirska postaja je imela zveze z G-6 na Stari Pokljuki in G-8 na Mežaklji. Po tem slavju je bila proslava ob spomeniku žrtvam požiga Radovne. To vas so požgali Nemci 20. 9. 1944. Požgali so vseh dvanajst hiš in gospodarskih poslopij. Pobili in sežgali so 24 ljudi, od dojenčka do starčkov. Jože Rekar, ki je bil nad obronki svoje rodne vasi že kot kurir, je žalostno ogledoval požgano rojstno hišo in sežgana trupla Ob obletnici tragedije v Pripadniki zloglasne nacistične divizije »Brandenburg« so na ukaz krvnika Göpperta 20. septembra 1944 s požigom cele vasi Srednje Radovne zagrešili enega največjih zločinov na Gorenjskem v tem času. Srednja Radovna je bila majhna gorenjska vasica, naselje ubornih kmečkih hišic ob potoku Radovna, med gozdnimi pobočji Pokljuke in Me-žaklje, dobri dve uri hoda od Gorij nad Bledom. V tesni dolinici z nekaj malega plodne zemlje in nekaj več pašniki so marljivi Radovčani gojili govedo in drobnico ter drvarili po temnih gozdovih, da so se lahko skromno preživljali. Težko delo, vsakdanje garanje in narava, ki jih je obdajala, jih je prekalila v tršate, svobodoljubne ljudi trdne volje in poštenih misli. Takšni so ostali tudi takrat, ko so se v naše kraje pritepli nacisti, da bi nas ugonobili. Že po letu 1941 je zanetil Viktor Kejžar s Koroške Bele v Radovni prvo iskro upora. Vaščani so organizirano začeli oskrbovati prve partizane na Mežaklji. Zbirali so hrano, opremo in orožje ter nudili varno zatočišče posameznim borcem, kurirjem in obveščevalcem. Posebno prizadevna sta bila Pangerčev Matevž in Čufarjev Joža. Zadnji je kasneje kot partizan tudi padel. Nemci so kmalu zaslutili, da Radovna pomaga partizanom. Zato so 3. marca 1943 zgodaj zjutraj pridrveli v vas gestapovci in odvlekli Matevža v Begunje, Čufar pa se je po naključju rešil, ker ga niso našli doma. Prebivalci Radovne pa kljub temu niso nehali sodelovati s partizani. Prav zaradi zvestobe in vdanosti osvobodilnemu gibanju, se je v vasi naselil najprej okrožni komite KP, nato pa še okrožni odbor OF Jesenice. Proti koncu 1943. leta so bili v Radovni že vsi okrožni forumi: KP, OF, SKOJ, VOS in okrožna tehni- ka. Tako je postala ta majhna odročna vasica politično središče vsega zgornjega dela Gorenjske. Od tod so vodile niti političnega dela in akcij do skrajnih zahodnih meja Slovenije. Tu so se sestajali in delali številni gorenjski vodilni organizatorji NOB med drugimi Bogdan Osolnik, France Pe-rovšek, Andrej Žvan-Boris, njegov brat Janez-Dravski, Vinko Repe-Triglavski, brata Ambožiča — Božo in Beton, Janez Kocijančič, Stane Kersnik, Ivan Vovk-Živan, Franc Šmid in mnogi drugi. Skozi Radovno so vodile tudi važne kurirske zveze. Tod mimo so potovali na pomembne bojne in organizacijske naloge na Koroško številni posamezni borci, funkcionarji in cele enote. Vsi prebivalci Radovne od najmanjšega otroka do najstarejše ženice, so po svojih močeh delali za partizane. Pan-gerčeva družina, čeprav sama številna, je dala partizanom 13 glav živine. Po svojih zmogljivostih s premoženjskim stanjem so dajale tudi družine Šanca, Ogrisa, Rekarja in druge. Pangerčeva mama je v hiši neštetokrat sprejela bolne in ranjene borce. S svojo požrtvovalnostjo, zavednostjo in neustrašenostjo je dvigala pogum vsej dolini. Poznale so jo mnoge žene tja do Radovljice in Jesenic. Toliko pogumnih in požrtvovalnih ljudi je bilo v Radovni, da bi o njihovih plemenitih dejanjih lahko napisali celo knjigo. Okupatorji so se trudili na vse kriplje, da bi prodrli v skrivnost uporne Radovne. Toda zaman! Med vaščani ni bilo izdajalca. Vsi poskusi ge-stapa, ki se je posluževal tudi raztrgancev in belogardistov in jih pošiljal v Radovno preoblečene v partizane, so se vselej izjalovili. Radovna je ostala skrivnost — na pragu gestapovskega središča na Bledu. Tudi Nemci so večkrat stikali okoli vasi, postavljali zasede na Krnici, kjer se zače- Tone Rekar svoje stare mame, matere in petih bratcev in sestra, starih od sedem mesecev do 16 let starosti. Sam je vojno preživel in se po vojni zaposlil kot gozdar v mariborskem okrožju, toda tudi on je že pokojni. Njegov oče se je takrat mudil v Zgornji Radovni, ki je drva-ril, toda na kraj tako žalostnih spominov se ni vrnil nikoli več. Na tej proslavi je imel slavnostni govor tovariš Matevž Bizjak. Tej slavnosti je prisostvoval tudi predsednik ZZB NOV Radovljica tovariš Slavko Staroverski in pa tudi tedanji glavni aktivist v Radovni, znani gozdar Krišpin Ogris iz Podhoma, ki ima že častitljivih 90 let starosti. Sledilo je še družabno srečanje in kramljanje preživelih borcev NOV. Jože Ambrožič Radovni nja dolina in na drugih območjih, toda opravili niso ničesar. V Srednjo Radovno pa so zašli redkokdaj. Prve dni septembra 1944 jih je pripeljal tja pohlep po precejšnji količini lesa, ki je bil zložen ob cesti. S štirimi vozmi, ki so jih vlekli konji so prišli v Radovno. Delo so sicer opravili, ko pa so se dokaj brezbrižno obračali po cesti proti Gorjam, jih je na Frčkovem prestregel partizanski mitraljezec in jim pobil dva konja. Zmešnjavo ob iznenad-nem napadu sta izkoristila dva nemška vojaka, ki sta pobegnila in se nikoli več nista vrnila v svojo enoto. Zaradi tega napada so se Nemci vrnili v Radovno z večjim oddelkom vojakov in minirali Pangerčevo hišo, dve drugi pa so hoteli zažgati. Vse vaščane, kar so jih našli doma so odgnali na Frčkovo. Zabičali so jim, da bodo vse pobili, če se pobegla vojaka ne vrneta v svojo enoto v osmih dneh. Vaščani so sicer poznali krutost nacistov, toda grožnje zaradi dveh vojakov in dveh konj niso jemali preveč resno. Pokazalo pa še je, da so nacisti to pot mislili zares .... Zgodaj zjutraj 20. septembra je dolino v polmraku napolnilo preteče brnenje nemških avtomobilov. Ljudje v posteljah so se zbudili in poslušali. Presenečeni in v skrbeh so vstajali in pogledovali skozi okna. Šele tedaj so doumeli grozljivo resničnost, toda za beg je bilo že prepozno. Vas je bila obkoljena s čvrstim obročem zelenih pošasti v jeklenih čeladah. Začelo se je streljanje, ki se je mešalo s kriki obupanih vaščanov. S srede vasi so kot bič sekala nemška povelja v ognjeno jutro in spodbujala zločince divizije Brandenburg k sprostitvi njihovih živalskih nagonov. Vsa dolina se je zavila v gost črni dim, ki se je valil iznad visokih ognjenih zubljev. V pijanem besu so vojaki požigali hišo za hišo, Nadaljevanje na 6. strani) 5 OB OBLETNICI... (Nadaljevanje s 5. strani poslopje za poslopjem. Dvanajst domačij so požrli plameni. Rafali pa so pokončali 24 življenj, vseh, ki so jih tisto jutro našli v vasi. Mrtve so nacisti pometali v plamene. Celo pokolenje vaščanov, od sedemmesečnega otroka do nad 70 let starega moža je izginilo v pogoriščih lastnih bivališč. Ko so žrtve stale v vrsti pred gorečimi domovi, je krvnik Göppert ukazal nekemu vojaku, naj jih postreli. Pred njim je stalo 10 žensk, pripravljenih na smrt in vojaku so omahnile roke. ko je pomeril vanje s strojnico. V oči so mu privrele solze, obstal je okamenel, ni mogel streljati. Zato so dali strojnico v roke belogardistu. Izdajalec je hladnokrvno požel vseh 10, ne da bi trenil z očmi. Visoko v nebo se je valil ogromen oblak dima, se grozeče plazil med smrekami obeh pobočij nad nesrečno dolino, ki je darovala na žrtvenik svobode vse svoje prebivalce. V spomin na ta tragičen dogodek so občani KS Gorje že pred leti postavili sredi pogorišč spomenik žrtvam v obliki velike roke, ki bo večno spominjala in opozarjala na gnusen zločin nacistov. BLEJC Nov stanovanjski blok v Gorjah V Spodnjih Gorjah so letošnje poletje dokončali nov stanovanjski blok z 9 stanovanji. Tri stanovanja je odkupila tudi naša delovna organizacija, ki jih je dodelila delavcem iz TO Rečica: Branku Urhu, Marjanu Knafliču in Jožici Gogala. Svojo klubsko sobo so dobili tudi upokojenci društva Gorje-Zasip. Pravilna rešitev nagradne križanke: Vodoravno: š, a, e, desetletnica Glasila, jubilej v avgustu, mraz, par, Gacko, k, tlaka, ara, gost, c, Raos, mrk, daš, lipovcev, Lvov, IU, uč, t, Lamettrie, Trst, i, e, e, AD, kal, vrata, o, t, grof, vol, Nato, ag, lipan, Ladko, pita, a, a, Odense, I, mazga, Lojk, arest, Sveta, kaz, WO, Morais, piramida, Mann, Nevenka, vera, sirena, slika, idol, A, los, Tatjana, spisek, urr, Srem, terme, na, slano, n, Rinka, s, Mata, mož, starosta, Eli, pipa, vik, tri, k, peš, DO, t, dialekt, ŽAR, lase, n, Krk, RL, kaid, LA, konto, IK, izpiti, vek, T, k, r, kroga, Tomaševski, B, nalog, rial, ton, n, r, mandolina, o, zavese, klicaj, Ičičan, brava, AN, OI, kotira, j, i, IT, stan, lat, CF, enke, z, čipkast, G, d, seter, KTL, VA, I, ai, Ostojič, SA, Alto, vic, veslam, sodavičar, neon, Ali, Ante, AR, Meka, krive, r, klej, n, Asir, paconka, F, š, kij, e, sedež, b, oltar, por, b, Bled, orodje, Odin, kaos, id, stel, AS, Miro Kelbl, car, opel, taksi, spora, delovnega kolektiva LIP. Prispelo je 112 rešitev. Žreb je določil nagrade naslednjim: 1. nagrado (1.000,00din) Jelki Kunej, DSSS 2. nagrado (750,00 din) Olgi Hladnik, TO Rečica 3. nagrado (500,00 din) Marjanu Knaflič, TO Rečica 4. nagrado (knjiga) Ireni Benčina, DSSS 5. nagrado (knjiga) Teji Gaiser, TO Rečica Zahvali Ob smrti mojega očeta EDVARDA KRAPEŽA se sodelavcem oddelka primarne predelave lesa iskreno zahvaljujem za podarjeni venec in izrečeno sožalje sin Edo z družino Ob smrti dragega moža in očeta JOŽETA JANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in za podarjeno cvetje. žena Marija in hči Božena ( \ Ob morju V____________________J Sem ob morju letoval z avtom v koloni dolgi potoval. Zobe sem stisnil, pa je šlo; na cilju sem pozabil, kar je bilo. Od Strunjana do Pirana pot mi dobro je poznana. Sonce žgalo je močno, kopalcev mnogo je bilo. Potrpljenje ribiči so imeli, redkokdaj so kaj ujeli. Mnogo rib ujeti — zjutraj je bil plan, včasih brez uspeha jim minil je dan. Bistro živali sem opazoval, koloradskega hrošča na kamnih sem spoznal. Dopust minil je, poslavlja se poletje. Lep spomin imam na morsko doživetje. Rajko Primožič (priredila Vesna) Izpolnitev dolga do padlih na Pokljuki O pobudi za postavitev spomenika in ureditev spominskega parka na Goreljeku, kjer so 15. decembra 1943. leta padli v boju z nadmočnimi nemškimi silami borci III. bataljona Prešernove brigade, so naši časopisi že pisali. Doslej so načrtovalci, ki jim je bila zaupana ta naloga, izdelali že sedem urbanističnih zasnov ureditve parka in tri osnutke spomenika. V začetku avgusta pa so javno razstavili tudi že maketi, ki ponazarjata za zdaj najbolj sprejemljivo inačico bodočega spomeniškega kompleksa. Zajema okoli 8 tisoč kvadratnih metrov površine zemljišča, v katerega so vključeni ostanki temeljev požganega Lovčevega hotela, grobišče padlih in pa osrednjo ploščad s spomenikom. Ta je oblikovana »kfcažm), é čemer naj bi ponazarjala sovražni obroč, reliefno upodo-' bitev neenakega boja in končno zmago. Krožna ploščad, premera osemnajstih metrov, bo služila tudi za prizorišče svečanih prireditev. V središču je predvidena velika bronasta žara, oblikovana iz likov bojujočih borcev. Plastika Toneta Svetine, z izrazito protivojno upodobitvijo, bo prenešena s podnožja na osrednjo ploščad in postavljena v čelo reliefnega obroča. Za ureditev parka bo potrebno prestaviti sedanje ceste in urediti parkirišča, celotni park pa ograditi. Avtorji načrtov so akademski slikar in kipar Jaka Torkar iz Jesenic in arhitekta ing. Milan Jerala in ing. Radovan Jemec iz Zavoda za urbanizem Bled. Predračunska vrednost po letošnjih cenah je ocenjena na deset milijonov din, vendar pa računajo, da bodo pri zemeljskih delih lahko precej pomagale mladinske delovne brigade in nekatere delovne organizacije. Sočasno z izgradnjo spomeniškega parka in postavitvijo spomenika bodo morali poskrbeti tudi za ustrezno zgodovinsko dokumentacijo o tra- gediji na Goreljeku. Izšla naj bi ob otvoritvi za 40-letnico (1983. leta). Že zdaj je jasno, da bo potrebno nekatera dejstva še raziskati in dopolniti, kajti mnenja o številu padlih še vedno niso povsem enotna. Naknadne raziskave so namreč pokazale, da je bilo žrtev tega boja, ki sodi med edinstvene v Sloveniji prav gotovo več kot sto, upoštevajoč podatek, da je preživelo le okoli trideset, od skupaj stotriinšti- ridesetih borcev, kolikor je decembra 1943 štel III. bataljon Prešernove brigade. V nadaljnji akciji zbiranja in urejanja dokumentarnega gradiva bo imel posebno vlogo zlasti domicilni odbor Prešernove brigade, ki že od vsega začetka sodeluje v pripravah za ureditev spominskega parka z občinsko organizacijo ZZB NOV Radovljica in drugih gorenjskih občin. R. J. Daleč je morje Stoji na griču hiša kamenita, med skalami in pašniki pred vetrovi Velebita skrita. Tod smo v avgustu letoväli, kjer se v vročem soncu igrajo morski vóli... Med oleandri in topoli v miru in tišini smo živeli, daleč od hrupa in ljudi, razigrani, brezskrbni ter veseli. September je. Ostali so spomini, poletje zgublja se v jesen. Ostala slika nam bo čudovita in misel, kako minljivo je vse: počitnice — trenutki bežni in morje daleč je! Vesna STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC AVGUST 1981 delavcev učencev v šolah poklicnih TO Tomaž Godec 474 + 8 TO Rečica 316 + 6 TO Mojstrana 61 + 1 TO Podnart 76 + 1 TO Trgovina 24 DSSS 83 + 3 pripravniki 1034 POROČILI SO SE: KOKOL Marija (TO Rečica) ŽEMVA Mirjam (TO Rečica) DSSS GAJSER Teja, 1962 - SS ZALOKAR Branka, 1962 - SS JENSTERLE Dušan, 62 - SS MARČIČU Branku (TO Trgovina) — hči SODJI Romanu (TO Tomaž Godec) — sin REPINCU Jožu (TO Tomaž Godec) — sin ZAPOSLILI SO SE: TO Tomaž Godec LAPAJNE Janez, 1958 — K REPINC Gregor, 1958 - SS ISKRA Bojan, 1963 - K LICER Iztok, 1960 - K ODAR Niko, 1964 - NK ŽVOKELJ Silvan, 1956 - K ŠOLAR Tomaž, 1948 - K TO Rečica SUŠNIK Vinko, 1963 - K LUKAČ Zvonko, 1963 - K FRCEJ Jože, 1964 - K TO Podnart LANGUS Branko, 1940 — SS ODŠLI IZ DO: TO Tomaž Godec ŽIDO Pavla, PK — upokojitev KEJŽAR Rozemari, K — druga zaposlitev ŠTRAUS Marjan, NK - druga zaposlitev ROZMAN Valentin, NK -upokojitev KUSTERLE Gizela, PK -upokojitev TO Rečica ZUPANC Marija, PK - inv. upokojena SUŠNIK Vinko, K - sporazumno FRČEJ Jože, K — sporazum. TO Podnart TOMAŽIN Slavko - sporazumno DAVTOVIČ Ago - sporazumno TO Mojstrana MERTELJ Emil, K - samovoljna prekinitev Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja, Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl. Franc Globočnik, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar.