Gospodarske stvari. Eako naj ravna čebelorejec z panji po Dzierzo- novi osnovi. I. Vaak razumen čebelar lebko sprevidi, kako praktični in koristni so v mnogoterem oziru panji ali čebelarski koši po Dzierzonovi osnovi, t. j. z premakljivimi satovniki. Zato so se pa taki paujevi tudi pri nas že začeli airiti in menda ni več mnogo takib bečelarjev, ki bi še ne bili takega panja nikoli videli. So pa ti panji tako narejeui, da 6ebele satovje delajo v majbnib štirivoglatib satovnikih, okvirjib ali obročkib. Ti so tako vloženi, da jib zamoremo vsaki čas, kedar se nam spoljubi, iz panja vzeti, jib preiskati, zalego mladih čebelic pregledati, medu izvzeti in obročič ali okvir z praznim satovjem zopet v panj obeaiti. To je pa velik dobiček, katerega pri navadnih paujib in košib popolnem pogrešamo. Eošev, kder si čcbele satovje trdno vdelajo, ni mogoče pregledavati, ali posamezuib pogač vun jemati, ali drugih noter devati. Le tak čebelar, ki si je priskrbel panjev z premakljivimi satovniki, ima čebele v svoji popolni oblasti. Prvi je take panjeve izumil najslavnejši čebelorejec, katoliški župnik Dzierzon v Sleziji na Pruskem. Ta mož si je vsled tega neznano veliko zaslug pridobil za povzdigo ljudskega blagostanja. Panji se imenujejo po njem: Dzierzonovi panji in vse sedanje na podlagi njegove iznajdbe vstalo razumno cebelorejstvo: Dzierzonova čebeloreja. Pauji po Dzierzonovi osnovi se izdelujejo : iz slame, ila, opeke in lesa. Gledati pa je, da so zadosti topli; tudi je treba paziti na to, da so vsi ti okvirji pri bučelnjaku enako veliki, da se zamore isti okvir ali satovnik pri vsakem porabiti in vanj obeeiti. Panji so pa ali ležeči ali stoječi. Kako se torej z čebelami in satovjem pri takih panjib ravna, to se bo zaporedom v 13. točkab razlagalo. 1. V teb panjib se lehko pospešuje rojenje ali pa pridelovanje medu. Spomladi in pred poglavitno pašo je treba, kolikor je to mogoce, pospeševati zalego. V ta namen se precej v začetku satovje stisne in omeji, da se na toplem drži; pozneje se nastavi satovje s zadelano zalego, prazno satovje pa vloži za čebelice delavke; gnezdišče za zalego se ob pravem času razširi, čebelicam pa nalasč krmi v ta namen, da poprej rojijo. Eajti spomladi je treba mnogo čebelic za rojenje, ob poglavitui paši pa mnogo delavk za nabiru medu. Ob 6asu poglavitne paše se pa mora, kolikor mogoče, skrčiti prostor za zalego, da se prostora dobi za med in posebnc tudi, da zalega in iz nje izbajajoče brezatevilne bečele zopet vsega medu ne snejo, kar se ga je bilo že poprej nabralo, — 2. Skoro vse izprazneno satovje Dzierzonovih panjev zamoremo zopet porabiti. To pa vrže mnogo več dobička, kakor pa 6e se precej za vosek prepusti. Eako se pa prazno satovje v te satovnike ali okvirje devlje? Nadvojni naciu. Zgornji del vsakega okvirja se že poprej, kakor se v panj postavi, po celi dolgosti olepi z dolgim koscem satovja. V ta namen se pripravljeni ko8 satovja namoči v vroci vosek in se potem ročno postavi na zgornji del okvirja ter nekoliko pritisne. Isto delo se opravni tudi tako, če se Š6etinasti copič (penzelj) namo6i v vročem vosku ali 7 raztopljeui gumi, in ž njim zgornji del okvirja pomaže, kder se potem hitro odločeni kos satovja polo/.i in pritisne. Tako odkažemo čebelam, kder imajo v vsakem okvirji delanje satovja nadaljevati. Če bi se bečelicam v okvirjib ne prilepilo nekoliko satovja, tedaj bi po 2—3, ali po vseh okvirjib kar navskriž začele satovje delati; tako bi se pa poglavitni dobiček pri Dzierzonovih panjih zgubil. V kratkem se lebko spozna veliki dobiček, ki se s tem majbuim trudom, z prilepovanjem majhnega satovja doseže; kajti sicer vse tndi najlepše satovje drugib panjev morajo za 7osek porabiti, ker se več ne da v panj postaviti. Pomislimo na dalje, kolik dobiček je za mladi roj, 6e ga spravimo v panj z uže nastavljenim satovjem ! Roj se vseli v panj, kjer je zanj že vse satovje pripravljeno ; čebelicam je treba le dalje delati, in matica je v stanu kar jajčica leci. Prerajtamo še, da čebele potrebujejo 13—14 funt. strdi, prej ko en funt voska napravijo. Preden se teb 13—14funt. nanosi, utegne že glavna pasa nehati, in čebelorejec lehko v pozni jeseni ima panj brez medu, med tem ko se v panje po Dzierz. osnovi kar naenkrat med nanaša v nastavljeno satovje. Pa tudi starim panjem se pribrani mnogo truda, 6e se njim nastavlja že satovje; na taki način se dobi mnogo vec inedu. Odkod dobiva vino rujavo barvo ? ,,Steirischer Landbote". M. Da vino večkrat rnjavo postane, temu je več vzrokov krivo: 1. predolgo vrenje na meheh ali tudi predolgo ležanje drozgalice v odprtib posodab, n. pr. na krnici; 2. Ce mraz, slana še ne popolnorna zrelo grozdje popari, ali pa 6e toča kratko pred branjem grozdje otolče inpoškodnje; 3. pretakaaje starejsega vina v nove ne dosti izkubane ali celo v pokvarjene sode; 4. Pristop prostega zraka pri pretakanjn starejšega vina, ali pa 6e staro vino soda popolnoma ne izpolnujejo ali 6e so sodi kakor se pravi na vanek. Ni6 ni starejšemu vinvt bolj akodljivo, ko prosti pristop zraka. To so poglavitni vzroki gori omenjene nepovoljne prikazni in ker zdaj te poznamo, sa bočemo po sredstvih ogledati, ki te vinske napake odstranjajo. Edor ima to bolezen že v kleti v svojein vinu, temu se sledeča sredstva morejo zoper njo nasvetovati: a) VečkratHo pretakanje vina pa tako, da zrak ne more prosto do vina pristopati. Sod se mora z trdno, globoko v vino segajočo pilko zapilkati in skrbeti, da je sod vedno poln. Poglaviten vzrok raznib vinskih bolezni pa je pretakanje vina v ne pravem času. Kolikor mizlejša je bila jesen in zima, toliko pozneje se niora vino pretočiti, še le meseca marca ali aprila. Kolikor pa je bila zima rahlejša in toplejša toliko prej se sme to zgoditi že meseca decembra ali januarja. Ne po koledarju, ampak po vremenu se mora tukaj umen vinorejec ravnati, prav za prav potem, kakojevino zavrelo. b) Ako se po takem ravnanju bolezen vinska ne da odpraviti, treba je, da vino v drugo zavreje. To se pa zgodi, ako se vinu sladkorjeve  vode pridene. 3—4 funte grozdovega sladkoi-ja v 3—4 litrih vode raztopljenega je na vedro vina zadosti. Dobro sredstvo za to, da vino v drugo zavreje, je tudi to, da se boleno vino na diugi koš pii prešanju vlije, dobro z tropinami pomeša in izpresa. Tako pomlajeno vino dobi iz grozdovih receljnov, iz pešek in mehov na novo čreslovine in iz mošta, ki je še v tropinab, sladkorja. Seveda se tako z vinom ravnati da le v času branja. c) Ako ima rujavo vino prazen, nepvijeten okus, se mu mora z taninom in alkobolom na pornoč priti. 2 lota tanina in blizo !/2 litra dobrega vina na ognju raztopljenega je zadosti na vedro vina. Ravno tako naj se vinu nekaj alkobola pridene. 6 procentov alkohola mora dobio naniizno vino imeti, ktero ga ima manj, naj se mu ga prida. Z gipsom ali lesnim ogljem vino zdraviti je že bolj težavno. Vsakako pa je dobro, če se tako bolena vina prej ko mogoče pospijejo. Nezdrava sicer rujava vina niso, če morda niso gnjila. Alois Werk. Berkširsko in snfolksko svinjsko pleine, kake vrednosti je za domačo svinjerejo? Kdor je jedno teh imenovanih svinjskih plemen, ki je bilo iz Angleškega k nam zaplojeno, kdaj skusil, ta se je gotovo do dobra prepričal, da ima to plome na zboljšanje našega domačega deželnega plemena svinj ugoden iu dober upliv, ne ie glede rane godnosti svinj, ampak tudi glede napravljanja mesa in masti. Vrh tega so svmje tega plemena z vsako krnio zadovoljne, niso čisto nic zbirčne in to, kar povžijejo, dobro in do malega prebavijo in v meso in mast podelajo. Čisti ploditvi angleškib plemen se pa pri našib razmerah živinoreje in poljedelstva marsiktere ovire zoperstavljajo, zlasti manj ugodne podnebue razmere, neprilična strežba, posebno pa  slabi sVinjski hlevi, najbolj pa ubrejevanje svinj po prebližnjib sokrvuikib, sorodnikih. Zavad tega zaslužaje reja domačega deželnega plemena več pozoruosti in skrbi, ker imenovane napake bolje prenaša, kakor pa angleška plemena, ker jib je bolj privajeno, in manj razvajeno, tedaj tudi manj iz roda uhaja, kakor pa cisto, nježno angleško pleme. Nasproti tema pa je križevanje, to je plemenenje domačib svinj z augleškimi svinjami vsega priporocanja vredno in so zlasti na srednjem in spodnjem Štajerju z tem križevanjem izvrste uspebe dosegli. Seveda ne gre pričakovati, da se bode po jedno — ali dvakratnem plemenju čistega angleškega plemena z našim domačim plemenom že do stalnega plodnega deželnega plemena prišlo. To se more še le v petem — šestem rodu po plemenenju z cistim angleškim plemenom pričakovati. Tako so v drugih deželab prišli do novib izvrstnib plemen. Eomur pa je le na tem ležeče, da si izredi svinje, ki mu na prvem mestu le meso in mast narejajo, ta bode dobro storil, ako se pri prvem ali drugem rodu po križe^anju z čistioi angleškim plemenom usta^i, tako bode najbolj goto^o svoj namen dosegel. Iz rečenega pa še sledi, da je najbolje 87inje čistega domacega plernena z merjasci eistega angleškega plemeua plemeniti; tako se dobijo ži^inčeta, ki so za odebeljenje na mesu in na masti kakor ustvarjeua. Praaanje ktero angleško pleme ali berkširsko ali sufolsko za naše razmeie bolje kaže, še ni popolnoma dognano. Vendar pa so se 7 zadnjem času 7elja7ni glasi čuli, da je posebno za manjšega poseatnika berkširsko boljše. Pra^ijo zato, ker je kii tega plemena našim domačim plemenom bolj sorodna, da tudi ne^arnosti uašega podnebja labkejše prenaša, kakor bolj nježna in obeutlji^a sufolska s^inja. Dr. M. Klingan. Sejmovi na Štajerskem. 3. junija 87. Lo7ienc 7 pušča^i, S7. Magdalena in Maribor, Ptujska gora, Središče, PoliSane, Reichenburg; 4. junija Maiibor, Vozenica; 6. junija Artiče, Pobrežje 7 Ptujti; 8. jun. Sv. gore, S7. Martin pri SI07. Gradcu, Slatina, Stras. Sejmovi na Koroškeni. 8. junija Plibeik; 11. jun. S7. Hema; št. Leuart, št. Paul, Altbofen, Podgorje, 14. junija zgornji Drauberg, 15. junija Grajfenburg.