Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,228 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si C0BISS @ SD®weofi)gfes] h rm nlka P © DTD © W DrD @ mi W(dl W101D M Hrvaškem Zorko Šabec ••••• Tudi letos je 6. septembra v Kastvu na Hrvaškem igrala Slovenska harmonika, tudi letos seje slišala slovenska pesem, tudi letos je 800-glavi hrvaški avditorij pel slovenske pesmi in tudi letos so člani Kluba harmonika navdušili v Kastvu in poželi največje aplavze. Pa lepo počasi. Del letošnjega »Kulturnjega leta v Kastvu« pod pokroviteljstvom župana in občine je zadnji vikend namenil glasbi - to je harmoniki in petju. Tokrat je bil seznam nastopajočih dolg, gostje pa so prihajali iz Slovenije, Makedonije, Slovaške, Srbije, Italije in Finske. V tej hudi konkurenci so fantje in dekleta iz Kluba harmonika iz Ilirske Bistrice opravili odličen nastop in publiko navdušili. Nobena skrivnost ni, da je v tem delu Hrvaške frajtonarca zelo popularna in obiskovalci prireditve so komaj čakali Slovence. Seveda je bilo lepo, ko poslušaš takšno predstavo, vendar organi- zatorje napravil tudi korak več. Klubu harmonika so namreč podelili priznanje in zahvalo za dolgoletno sodelovanje z željo po ponovnem snidenju. Sodelovanje domačega društva«Udruge armunika« in Kluba harmonika poteka že kar nekaj let in ponovno se srečamo konec leta na Festivalu harmonika v Bistrici. Na sliki so Matic, Niko, Martin in Tomaž. Poleg njih pa so barve kluba še branile dvojčici Tina in Lara Paliska z veselimi Dolenci in tudi Jan Milkuletič. Kot pa je v navadi, se je koncert nadaljeval po ulicah Kastva še pozno v noč. Vabilo Harmonija kaosa - razstava slik, 30. oktobra ob 19.00 uri v Dvorani Sokolskega doma. Anajrim vam bo povedala korake, vi boste našli pot! mu 7 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TELVFAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2. 6250 ILIRSKA BISTRICA GSM CENTER debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 ® e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME <> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ F9T®K9PLl®l!8JE PONEDELJEK-PETEK 8"-12™ in 15"-19™ SOBOTA 8". 12" ^pNUBI PAKET ■ PAKET POVEZANI - INSTANT INTERNET ' 'od 15 do 30 let starosti — M@co)TDEfirEn5^ I VEZAVA ZA GSM APARATE ' | SAMO 12 MESECEV EZ32ZUEHM šport: SPREJEM GORANA JAGODNIKA , mm w družba: OBRAZI NAŠEGA KRAJA suhim CERKVENIK NA PLAČ U * sveže ribe jibe zamrznj * školjke0afii * “bacajMin bjanjčjp * konzerve flSTfflCA Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 El BANKA KOPER Ilirska Bistrica Letnik XVII, št.: 228 september 2009 Cena 1,50 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 IL. BISTRICA-TRNOVO VABILO Kdor svojo domovino ljubi, se bo vsega veselil, kar srečo domovine povišuje (Anton Martin Slomšek) Za Društvo SKZ -Slovenske kmečke zveze v II.Bistrici, Tonjo Janežič ••••• V nedeljo 11. oktobra 2009 vas vabimo romanje v Ponikvo in Slom pri Šentjurju, kjer bo potekalo 6. vseslovensko srečanje kmetov v čast zavetniku slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva Antona Martina Slomška. • Sv. Mašo bo ob 12.00 daroval v cerkvi sv. Martina na Ponikvi dr. Anton Stres ob somaševanju domačih duhovnikov in duhovnikov, ki so člani Sveta KGZS. • Mašno daritev bo spremljal Zbor Svoboda Šoštanj Po sv. Maši bo Slavnostna akademija ob 14.30: na kateri bodo sodelovali: • Pozdrav: Štefan Tiselj (župan), Ciril Smrkolj (predsednik KGZS) • Slavnostni govorec: Jože Maček • Sodelovanje lokalne folklorne skupine • Na akademiji poje zbor Svoboda ŠoštanjPo akademiji bo brezplačna pogostitev vseh udeležencev shoda. Na prireditev bomo organizirali avtobusni prevoz. Odhod avtobusa bo v nedeljo 11 .okt.2009 ob 7,30 uri izpred avtobusne postaje v Ilirski Bistrici. Strošek romanja znaša 10,00 EU in se plača ob prijavi. Vsak udeleženec dobi med potjo tudi brezplačno obrok hrane. Glede na to, da je zelo veliko zanimanje po romanju v Ponikvo, Vas prosimo, da se prijavite čim prej, ker bomo organizirali potovanje le z dvema polno zasedenima avtobusoma. Prijave sprejema KMETIJSKO SVETOVALNA SLUŽBA ILIRSKA BISTRICA in Tonjo Janežič samo do zapolnitve prostih sedežev na avtobusu. V iskrenem veselju po srečanju zVami in skupnem romanju v Ponikvo na slovesno zahvahvalnost k Antonu Martinu Slomšku zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, Vas Lepo pozdravljamo V________________________________________________________________ KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/ 7200 330 fax:02/ 7200 340 www.interles.si info@interles.si ir^i interlesl HI-TECH BL6IFREI PROFIL T - komorni »vatam RLBOANC6 MO 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart VRATA SENČILA ZIMSKI VRTOVI PVC *** LES *** ALU prfemnfls /I ujlojii IniilT i rabam Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE NE PREZRITE - AKTUALNO 2 30. september 2009 UVODNE BESEDE Vesoljni potop mag. Milena Urh ••••• Po dolgih letih je Bog ponovno pregledal Zemljo. Ljudje so postali pokvarjeni in nasilni. Zaradi tega je Bog sklenil, da jih bo uničil, tako kot jih je že nekoč, pred veliko leti, tako da bo ponovno izvedel vesoljni potop. In tako reče Bog Noetu: »Noe, izdelaj ladjo iz cedrovine tako kot takrat: 300 komolcev dolgo, 50 komolcev široko in 30 komolcev visoko. Ker se ljudje iz prejšnjih izkušenj niso ničesar naučili, želim Zemljo uničiti z vesoljnim potopom. V to barko vzemi s seboj tvojo ženo, tvoje sinove in njihove žene in od vsake živalske vrste po dva, moškega in ženskega spola. Čez pol leta ti bom poslal veliki dež.« Noetu to ni bilo po godu: »Kaj že spet? Ponovno bo 40. dni padal dež in 150. dni bo neprijetnih dni na vodi, skupaj z vsemi živalmi in brez televizije.« Toda Noe je bil ubogljiv in je obljubil, da bo ubogal ukaz. Po šestih mesecih so se nad Zemljo dvignili črni oblaki in je pričelo deževati. Noe je sedel na svojem vrtu in jokal, ker še ni izgradil barke. »Noe«, je zavpil Bog, »Noe, kje imaš barko?« Noe ga pogleda v nebo in pravi:»Gospod, bodi usmiljen!« Bog ga vpraša: »Kje je barka Noe?» Noe si obriše solze in pravi: »Gospod, zakaj si mi to naredil? Najprej sem šel v občino in zaprosil za gradbeno dovoljenje. Na občini so bili prepričani, da želim zgraditi nekakšen hlev za ovce. Niso razumeli načrta in oblike projekta, absolutno pa niso verjeli, da bo to barka. Zaradi tvojih izmer so bili zmedeni, saj nihče ni vedel kako dolg je komolec, pa je moj arhitekt moral pripraviti nov načrt. Zato so prošnjo za gradbeno dovoljenje prvotno odklonili, ker ladjedelništvo v naselju ni dovoljeno. Ko sem končno našel pravi kraj, so nastali novi problemi. Zdaj je najbolj pereč problem, ali barka potrebuje varnostna vrata, napravo za gašenje požarov in cisterno za vodo.Toda, ko sem jim obrazložil, da bo priteklo veliko vode in da za gašenje požarov ne bo potrebna cisterna, so me odpeljali k psihiatru. Zatem so mi iz mestne uprave sporočili po telefonu, da sicer lahko zgradim barko, da pa je moj problem kako jo bom transportiral do najbližje reke.To ni njihov problem, saj so zamenjali župana. Poklical meje še drugi državni uslužbenec iz iste mestne uprave, ki je poudaril, da so zelo orientirani na stranke, ter jim želijo ugoditi in me obenem opozoril, da lahko v EU in Bruslju zaprosim za stimulativna sredstva za ladjedelnico; tako sem moral vložiti prošnjo v osmih izvodih in v treh jezikih EU. Prenehal sem z iskanjem cedrovine. Libanonska cedrovina se ne sme uvažati. Ko sem zatem v gozdu hotel kupiti steblo, so mi povedali, da je prepovedano podiranje dreves, saj tako predpisuje zakon. Menda to škoduje podnebju. Poleg tega bi moral dokazati, da sem posadil enako število dreves, kot sem jih želel posekati. Ko sem jim razložil, da nikoli več ne bo takšne narave in da je neumestno posaditi nove rastline in drevesa, meje ponovno obiskal psihiater. Tesarji, ki sem jih angažiral za graditev, so mi obrazložili, da bodo oni poskrbeli za drevesa.Toda oni so prvo apelirali na sindikat, le-ti pa so hoteli pripraviti tarifni dogovor. Ker pa se nismo zedinili, so začeli s stavko. Bog, če bi ti vedel kako so današnji mojstri dragi. S čim naj jim to plačam? Glede na kratek čas, sem pričel z zbiranjem živali. V začetku ni bilo težko, vsaj dve mravlji sta še živi. Ko pa sem hotel prepričati dva tigra in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov nekaj časa živeti v miru, so poklicali iz Društva za zaščito živali in mi takoj povedali, da so proti takšnemu načinu čuvanja živali. Bog, ali sploh veš, da potrebujem dovoljenje za transport živali po zakonih EU? Mije že uspelo izpolniti 22 strani formularja, vendar trenutno ne vem kaj na navedem kot cilj transporta. Ali si vedel, da se npr. rogate živali v času parjenja ne smejo transportirati? Veš pa, da so jeleni stalno v tem obdobju, pa tudi bik ne razmišlja o ničemer drugem kot o parjenju. Upam, da ti je jasno, da moram biti za transport zajcev pozoren na 43 različnih predpisov. Moj odvetnik pravkar preverja kako je z divjimi zajci. Sicer pa te prosim, da mi pomagaš urediti, da lahko barka pluje pod tujo zastavo, saj bi plula po Jadranu, potem bi to zelo poenostavilo celoten postopek pri pridobivanju dovoljenja. Nek zagovornik Greenpeace-a mi je razložil, da urin, blato in smeti iz hleva ne smemo zlivati v vodo. Kako si ti to sploh predstavljaš? Prvič je bilo zelo preprosto. Tako, Gospod, jaz ne zmorem več, čisto sem obupal! Ali ne bi bilo bolje, če bi s seboj na barko vzel tudi odvetnika?« In Noe pade v jok. Preneha deževati, nebo se je razvedrilo, sonce zasijalo. Na nebu se pričara prečudovita mavrica. Noe pogleda v nebo in se nasmeji:»Gospod, ne boš uničil Zemlje?« Nato mu Bog odgovori: »Ne razmišljam več o tem, ker bo to naredila vaša državna uprava.« '7 n X Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net \ Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Z OBISK POSLANSKE SKUPINE Poslanci SDS so se seznanili s problemi Južnoprimorske regije Poslanska skupina SDS je v ponedeljek 14. septembra obiskala Južnopri-morsko regijo. Poslanke in poslanci so bili razdeljeni v štiri skupine in vsaka skupina je obiskala določen del Južnoprimorske regije. Ena skupina se je tako mudila na obali, druga je obiskala Postojno in Pivko, tretja se je podala v Sežano, Divačo in Komen ter četrta Ilirsko Bistrico in občino Hrpelje-Kozina. V prvi skupini, ki je obiskala obalo sta bila tudi predsednik SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine Jože Tanko. Prvi obisk na obali je bil pri županu piranske občine Tomažu Gantarju, podžupanu Marinu Mahniču in predstavniku italijanske narodne skupnosti Albertu Manzinu. Prisotni so se pogovarjali o trenutnih gospodarskih problemih v občini ter o ostalih težavah, ki zadevajo občino. Poslanska skupina je obisk nadaljevala na sečoveljskih solinah, kjer so se srečali direktorjem podjetja Soline d.o.o. Alojzem Jurjecem in z direktorjem Splošne plovbe d.o.o. Egonom Bandeljem. Direktor Solin je pojasnil, da je njihova sol, kljub kvaliteti, med slovenskim prebivalstvom še vedno premalo cenjena. Direktor Splošne plovbe pa je povedal, da je njihovo podjetje, kljub gospodarski krizi, poslovalo pozitivno. V Izoli so si poslanci najprej ogledali mesto, po ogledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti pa so se srečali z direktorjem podjetja Riba d.o.o. Loredanom Glavičem. Pogovor je potekal o problematiki ribolova. Poslanska skupina je obisk nadaljevala v Splošni bolnišnici Izola, kjer so se poslanci srečali z v.d. direktorjem Antonom Kranjcem. Tema pogovora pa je bila zdravstvena problematika. V Portorožu je sledila novinarska konferenca vodstva stranke in sicer so predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik stranke Zvone Černač in vodja poslanske skupine Jože Tanko predstavili pomen obiska poslanske skupine v regiji. Povedali so, da po- slanska skupina nadaljuje z obiski slovenskih regij, saj je praksa pokazala, da so obiski uspešni in da se na terenu pridobi veliko informacij glede težav, kijih posamezna regija ima. Poudarili so tudi, da je bila Juž-noprimorska regija ena izmed najbolj razvitih regij v preteklosti ter da se sedaj srečuje s problemom naraščajoče brezposelnosti. Opozorili so, da najbolj pogrešajo vladne ukrepe, ki bi dali trajne rezultate. Predsednik Janša je dejal, da so bili nekateri ukrepi sprejeti prepozno, nekateri, ki so pa bili dovolj hitro, pa niso bili dovolj hitro uresničeni. "Nekateri ukrepi pa niso bili sprejeti": je povedal Janša. Dotaknili so se tudi problema meje s Hrvaško in dogovora med Pahorjem in Ko-sorjevo. Predsednik SDS Janša je dejal, da če ni kakšne trdnejše garancije da se bo mejno vprašanje reševalo pospešeno in tudi rešilo v določeni smeri, potem smo naredili korak nazaj in smo tam, kjer smo bili leta 2003. Opozoril je tudi, da Rehnov predlog še ni garancija, da bo Slovenija obdržala stik z odprtim morjem, kar je ena izmed glavnih zahtev Slovenije. Poudaril je, da Rehnov predlog ni naletel na soglasje v politiki, saj je opuščal uporabo načela pravičnosti. Po tiskovni konferenci je sledila javna tribuna na temo "Primorska in njene razvojne perspektive - Odgovorno socialno in tržno gospodarstvo je odgovor na krizo". Javne tribune se je udeležilo veliko števi- lo domačinov, ki so ob koncu postavili tudi dosti vprašanj. Največ je bilo govora o težavah, ki jih imajo podjetja v Primorski regiji ter o primernih ukrepih, ki bi podjetja rešili iz teh težav. Ob tem je mag.Andrej Vizjak poudaril, da so razlike med sedanjo vlado in prejšnjo v tem, da se sedanja vlada ukvarja s tem, kako zmanjšati bolečine padca, Janševa vlada pa seje s tem, kako preprečiti padec. Obiska v naši občini so se udeležili Rudolf Petan, mag. Andrej Vizjak, Iztok Podkrižnik, Darko Menih, mag. Branko Grims in Marjan Pojbič. V spremstvu domačih članov stranke so se najprej udeležili pogovora pri ilirskobistriškem županu, nato pa nadaljevali z obiskom na Območni obrtno - podjetniški zbornici. Ob obisku so povedali: »Namen obiska poslanske skupine po občinah je predvsem s seznanitvijo problematike v posameznih občinah ter izmenjavi izkušenj pri reševanju le-teh. Za našo občino ugotavljamo, da ji največji problem dostopnost zato nujno potrebujemo avtocestno povezavo z osrednjo Slovenijo. Mnenje poslanske skupine je v tem, da je nujno potrebo umestiti avtocestno traso v prostor ter začeti s postopki, ki so potrebni za izgradnjo avtoceste. Postopki so precej dolgotrajni in, ker se nahajamo v času recesije je toliko bolj pomembno, da se umestitev nemudoma izvede.« POŽARNA VARNOST Oktober - mesec požarne varnosti PGD Knežak ••••• Pred vrati je mesec oktober, ki ga v gasilskih vrstah poznamo kot mesec požarne varnosti. Vsako leto v tem mesecu gasilci opozarjamo na različne nevarnosti vsakdanjega življenja in tako je letos osrednja tema požarna varnost starejših oseb, ki so bodisi v domovih starejših občanov, v domači oskrbi ob pomoči svojcev in raznih služb oz. živijo sami. Naslov letošnjega meseca požarne varnosti je »Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju«, zato bodite pozorni na plakate ter zloženke na omenjeno temo, kneški gasilci pa bomo poskrbeli še za dan odprtih vrat, pokazno vajo ter razne druge spremljajoče aktivnosti. Za dodatne informacije se lahko obrnete na spletne strani www.sos112.si, www.szpv.si in www.gasilec.net. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA V OKTOBRU 2009 NE BOMO SPREJEMALI BLAGA OBČANOV IN OBČANKI___________________________ Območni odbor OZ RK Ilirska Bistrica, foto Sandi Bobek ••••• Nujno potrebujemo vse za dojenčico staro 7 mesec. Blago lahko prinesete v našo pisarno na Bazoviški 28 - Dom upokojencev Ilirska Bistrica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prinesli različne vrste blaga in vam sporočamo, da smo v torek, 22. septembra 2009 razdelili več kot 100 osebam pakete s hrano RKS in artikle iz donacije Mercatorja Ilirska Bistrica: moko, olje, testenine, sol, pralni prašek, gel za tuširanje, gel za posodo, toaletni papir in velike količine blaga, ki ste ga prinesli občani in občanke. Zaradi povpraševanja bomo blago ponovno sprejemali v novembru ali decembru letos. Če želite prispevati denarna sredstva, jih prosimo nakažite na naš račun: TRR št. 1010 0002 9208 538. Sredstva bomo namenili družinam iz socialno šibkega okolja, otrokom, katerih starši so izgubili službo, za nakup hrane, za plačilo položnic itn. Mednarodno srečanje krvodajalcev Rdeči križ Ilirska Bistrica že več kot 30 let plodno sodeluje s sestrsko organizacijo iz Opatije. Nekateri udeleženci so se že 26 krat udeležili srečanja na obeh straneh meje. Dolgoletno sodelovanje smo letos obeležili pri nas v Ilirski Bistrici, kjer so se srečali krvodajalci iz Opatije, Reke, sosednje Italije in naši prejemniki plaket in priznanj za okrogla darovanja krvi. Vobčinimamo približno 700 krvodajalcev, ki so občasno darovali kri v zadnjih desetih letih, medtem ko imamo najmanj 200 rednih krvodajalcev, ki darujejo kri štiri krat moški in tri krat letno ženske. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da število darovanj v naši občini spet narašča, poleg tega pa tudi število mladih krvodajalcev. Z ozirom na vedno večje potrebe po krvi, si želimo, da bi dosegali še boljšo udeležbo, zato se ob tej priložnosti prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali svojo kri in vabimo vse, ki ste pripravljeni darovati del sebe za druge, da se udeležite krvodajalskih akcij na Gimnaziji v Ilirski Bistrici ali v bolnišnici Izola na transfuzijskem oddelku. Letos smo podelili plakete in priznanja krvodajalcem, ki so darovali kri od 40 do 120 krat. Svečana podelitev je potekala v soboto, 19. septembra v restavraciji Transport, kjer je krvodajalce in goste nagovoril župan g. Anton Šenkinc, ki je prireditev tudi finančno podprl, za kar se mu posebej zahvaljujemo. Spregovoril je o organizacija Rdečega križa, ki seje še posebej izkazala ob Ujmi 2008 na bistriškem in poudaril, kako pomembno je krvodajalstvo za življenje in delo naših obča- nov in občank. Skupaj s predsednico OZ RK Ilirska Bistrica Nadjo Baša in predstavnikom Rdečega križa Slovenije Boštjanom Novakom, so podelili plakete in priznanja. Čestitali so vsem jubilantom, še posebej pa so izpostavili Borisa Barbo, ki je daroval kri 110 krat ter Jadrana Boštjančiča, kije kri daroval kar 120 krat. »Svoje« krvodajalce je prisrčno pozdravila tudi predstavnica transfuzijskega oddelka iz bolnišnice Izola ga. Branka Trbovič, ki je spregovorila o krvodajalstvu. Čestitkam so se pridružili tudi krvodajalci iz Opatije, Reke in sosednje Italije. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, za kar je poskrbel ansambel Lojzeta Bajca s prijatelji, ki seje za to priložnost odpovedal honorarju. Posebna pohvala gre tudi gostitelju Igorju Belčiču, ki je pripravil odlično kosilo. Gostje so si poleg Doma starejših občanov, kjer jih je sprejela in pozdravila direktorica Marija Zver Siene ogledali tudi naše preurejeno skladišče, kjer uporabnikom ponudimo vse na enem mestu. Srečanje krvodajalcev so finančno podprli: • župan občine Ilirska Bistrica . PLAMA-PUR D.D., Podgrad • Adriatic Slovenica D.D., poslovna enota Koper • ESIMIT TECHNOLOGV D.O.O. Ilirska Bistrica • TERMOPLASTI PLAMA D.D., Podgrad Vsem se prisrčno zahvaljujemo za izkazano pomoč pri organizaciji tega tako pomembnega dogodka, pri tem pa ne smemo pozabiti na prostovoljke in prostovoljce, ki so več kot en mesec pripravljali vse potrebno za srečanje. Nova vozila za štiri gasilska društva Štiri bistriška gasilska društva 1. kategorije bodo predvidoma do spomladi leta 2010 že opremljena z novimi vozili. Predsedniki društev ; Izidor Sedmak (PGD Koritnice), Anton Baša (PGD Vrbovo) in Radojko Fabec (PGD Podgora Podgraje), so 24. avgusta z direktorjem regijskega centra Autocommerce iz Kopra Tomažem Lozarjem podpisali pogodbo o dobavi tovornih podvozij za gasilska vozila. Podvozje bo dobilo tudi PGD Jelšane, čeprav predstavnika pri podpisu pogodbe ni bilo. Kot je pojasnil župan Anton Šenkinc, gre za uresničevanje dolgoročne strategije opremljanja gasilskih društev, v okviru katere je občina z novimi vozili že opremila tri gasilska društva PGD II. Bistrica, PGD Knežak in PGD Podgrad. Občina pa bo skupaj z Gasilsko zvezo II. Bistrica v kratkem izvedla tudi javno naročilo za izdelavo nadgradenj za vsa štiri društva. Z nadgradnjo naj bi začeli že konec letošnjega leta, zaključena pa naj bi bila do spomladi. Skupna vrednost dobave štirih podvozij znamke Mercedes Bens Vario 818DA/4X4 s podaljšano kabino za prevoz sedmih oseb znaša 242.880 evrov oz. 60.720 evrov za posamezno podvozje. Večino sredstev bo prispevala občina iz proračuna, nekaj bodo pokrili s sredstvi požarne takse, računajo pa tudi na sredstva ministrstva za obrambo, ki pa še niso zagotovljena, saj so odvisna od razpisov. V proračunu za leto 2010 pa je občina že zagotovila tudi sredstva za dobavo fiksne opreme nadgradenj v višini 120.000 evrov, medtem ko premično opremo društva financirajo sama. Občina bo tako letos v nabavo gasilskih vozil vložila 400.000 evrov. Z novimi vozili bomo v petih letih zaključili sedemletni plan opremljanja gasilskih društev v občini. Ostane nam le še dobava osebne zaščitne opreme za tretjino moštva posameznega društva, je povedal župan in dodal, da je občina v tem času v opremljanje gasilskih društev vložila približno milijon evrov. Vir: spletna stran občine Ilirska Bistrica KOLUMNA Kako se kupuje volitve, če si na položaju Vojko Tomšič, Jasen ••••• Poleti se je iztekel rok, do katerega bi v Sloveniji morali urediti regijska odlagališča odpadkov. Na področju primorske je bil ustanovljen konzorcij - imenovan GUJUP. Po prvih sestankih je obstajal občutek, da se bodo župani, ki so sestavljali konzorcij, uspeli dogovoriti in strokovno izbrati primerno lokacijo za zbiranje, predelavo in deponiranje odpadkov. Žal sta že po nekaj sestankih pred sedmimi leti izvoljena nova župana Kopra in Ilirske Bistrice poskrbela, da dogovora ni bilo, ga ni in dokler bosta onadva sedela v tem organu, ga ne bo. Pri tem pa se moramo zavedati, daje za naravo in okoliške prebivalce manj obremenjujoča sodobna regijska sortirnica in deponija, kot sedanja oblika zgolj občin- razpršenimi investicijami poizkuša kupiti volivce z njihovim denarjem... skega odlagališča. Čeprav na prvi pogled delujeta Popovič in Šenkinc kot pes in mačka, sta po podrobnejši analizi zelo podobna. Še več. Veliko lastnosti ju tako povezuje, da sta si podobna kot siamska dvojčka. Oba sta namreč nenadomestljiva, najpametnejša, nepogrešljiva itd itd. Oba sta se na sedemletni poti županovanja znebila vseh prijateljev in celo znancev, ki smo ju pomagali izvoliti na položaj županov. Po bistriških gostilnah se šušlja, da je Šenkinca zapustil še zadnji pri- • • •••••••••••• Preostane jatelj, ki mu je slepo kimal zadnjih sedem let in odločujoče vplival na zadnjih lokalnih volitvah. Ali te go- žp OOIZkUS Čld vorice držijo, bo v kratkem pokazal ■ * izbor izvajalca novoletne zabave, če Z fT?C?SO V/I/TTI/, bo organizator gostilna Kes, potem to ne drži, sicer pač. Obeh županov se kot klopi držijo »strokovnjaki«, ki se napajajo iz občinskih proračunov. Oba župana se otepata tudi pred organi pregona. In seveda, oba imata pri tem neverjetno srečo. Šenkinc ima srečo, ker postojnski kriminalisti in tožilstvo ni sposobni opravljati svojega dela. Ali gre za nesposobnost ali korupcijo, je pravzaprav vseeno. Dejstvo je, da nekaznovano počne kar se mu zahoče. Popovič pa ima srečo, da mu sodišče dodeli prava nevešče sodnice, ki sicer odlično poznajo svoje pravice, predvsem do »primerne« plače, pozabijo pa na svoje dolžnosti. Seveda, je med njima tudi kakšna razlika.Tako koprski župan na veliko razprodaja občinsko premoženje in si z investicijami v infrastrukturo kupuje naslednje volitve. Naš župan ima veliko manj za prodati, pa še tega ni sposoben. Razlog za razliko v premoženju je zelo preprost. Prav tako kot je država v ROPU TISOČLETJA okradla dve tretjini prebivalcev Slovenije z certifikati (vse tiste, ki so jih vložili v pide ali so jim ostali), tako je okradla tudi veliko večino slovenskih občin. Naj spomnim, da smo prebivalci naše občine ogromno vložili v porodnišnico Postojna, Srednješolski center, v cestno infrastrukturo, Luko Koper itd, vendar nismo dobili ne deleža Jame, ne deleža Luke itd. In spet smo na stični točki. Oba se za investicije v infrastrukturo na veliko zadolžujeta. Za Koper to velja že nekaj let. V Ilirski Bistrici, pa naj bi na današnji seji (24.09.2009) sprejeli program zadolževanja (preko 2 mio EUR). To pa je seveda velika novost, predvsem zaradi dejstva, da v preteklih šestih letih, Šenkinc ni bil sposoben porabiti niti tistega denarja, ki gaje imel v proračunu. Očitno seje zavedel, da brez prijateljev in s klopi na sebi, ki odpadejo tisti trenutek, ko se napijejo tuje krvi, ne moreš zmagati na volitvah. Preostane še poizkus, da z masovnimi, razpršenimi investicijami v infrastrukturo, poizkuša kupiti volivce z njihovim denarjem. Vendar je pri planiranih investicijah potrebno našteti sledeče, za industrijsko cono Ilirska Bistrica je vsaj 5 let prepozno (poglejte, kaj se je v zadnjih 5 leti zgradilo v Kozini), za kanalizacijo Hrušice je že zapravil 1 mio EUR evropskega denarja, stanovanjska cona v Kosezah zamuja vsaj tri leta, »spomenik norosti«, sredi Ilirska Bistrice je nepotreben itd. S tistimi investicijami, ki se izvajajo, pa meče denar skozi občinsko okno, saj vse investicije izvajajo podjetja od drugod, prepočasi, slabo in predrago, medtem ko domača podjetja propadajo. Medtem, ko župani z našim denarjem, in z zadolževanjem z denarjem naših otrok, kupujejo naslednje volitve, nikogar od članov konzorcija GOJUP ne zanima tema regijskega odlagališča odpadkov. Jim smrdi - ker ne nosi političnih točk. Če bo država spoštovala in vztrajala na obstoječi zakonodaji, bomo morali voziti odpadke v urejene regijske deponije ali jih celi izvažati. Seveda bomo to plačevali davkoplačevalci, ne pa župani, ki so se sami predlagali in imenovali v konzorcij, pa že osem in več let prejemajo plačo tudi za delo, ki ga niso opravili. Seveda, ne bo nihče od njih niti materialno niti kazensko odgovarjal za svoje nedelo. 4 30. september 2009 NE PREZRITE - GOSPODARSTVO OBRT IN MALO GOSPODARSTVO Bronasti ceh za inovativnost Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica. 2e tradicionalno Celjski sejem, d.d., Mestna občina Celje in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije najboljšim razstavljavcem na Mednarodnem obrtnem sejmu podeljujejo priznanja. Organizator Celjski sejem, d.d. je letos podelil devet priznanj, občina Celje tri nagrade, Krovna obrtniška organizacija, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije PA je v letošnjem letu podelila poleg zlatega ceha še dva srebrna in Skupna fotografija vseh prejemnikov cehov šest bronastih cehov. Eden izmed slednjih je romal tudi v našo občino, kajti dobitnik bronastega ceha za inovativen pristop pri razvoju in izdelavi izdelkov je prejel podjetnik Valter Frank, s.p. iz Gornje Bitnje (Frank, proizvodnja strojev). Bronasti ceh je prejel za izdelavo gorilnika na biomaso-PELETE JAKA 30, ki ga je mogoče vgraditi v večino peči na trda goriva ali kurilno olje. Izdelan je iz INOX pločevine, vgrajena elektronska regulacija pa mu zagotavlja popolnoma avtonomno delovanje. Vključitev gorilnika je samodejna prek sobnega termostata. Gorilnik se odlikuje še z naslednjimi značilnostmi: večstopenjskim doziranjem palet, merjenjem temperature v peči, fotocelico, ekonomičnostjo in praktičnostjo in je naraven vir ogrevanja. Čestitamo! Kategorizacija nastavitvenih obratov V Uradnem listu RS, št. 72/2009 je bil objavljen Pravilnik o spremembi pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov, na podlagi katerega se morajo vsi gostinci, ki imajo nastanitvene gostinske obrate čim prej kategorizirati in kategorijo nastanitvenega obrata uskladiti z določbami novega pravilnika. Rok je 31. december 2009. Gradivo s predavanja o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki je bilo 15.9. 2009 v Celju ( MOS), je dostopno članom Obrtno podjetniške zbornice Slovenije na spletni strani Sekcije za gostinstvo in turizem in sicer v rubriki aktualno (http://www.ozs.si/prispevek.asp?) DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 Kratek opis nagrajenega izdelka in podjetja iz revije Obrtnik Frank Proizvodnja strojev, Valter Frank s. p., Prem: Gorilnik na biomaso - PELETE JAKA 30 - Gorilnik Jaka je mogoče vgraditi v večino peči na trda goriva ali kurilno olje. Izdelan je iz nerjavne pločevine, vgrajena elektronska regulacija pa mu zagotavlja popol- Nagrajeni izdelek (bronasti ceh) - Pelete jaka 30 noma avtonomno delovanje. Vključitev gorilnika je samodejna prek sobnega termostata. Poleg omenjenih pa gorilnik Jaka odlikujejo še naslednje značilnosti: večstopenjsko doziranje palet, merjenje temperature v šeči, fotocelica, ekonomičnost in praktičnost ter dejstvo, da gre za naraven vir ogrevanja. Narejeni stroji in izdelki podjetja Frank so plod lastnih zamisli in idej, veliko jih je prodanih v tujino. Poleg letošnjega ceha je podjetje prejemnik tudi številnih drugih nagrad in priznanj za inovacije. Vesna Vilčnik, revija Obrtnik COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... OFFSET TISK SITO TISK MAJICE, KOCKE, NALEPKE - OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG j!likiiH'ia:ii)HiJ;ikiid;i TISK NEOMEJENIH MOŽNOSTI OBJAVA ________ IZJAVA ZA JAVNOST Dne 21.09.2009 seje na sedežu podjetja Pivka perutninarstvo d.d., na 11. redni seji sestal UO GZS OZ Postojna na katerem so obravnavali naslednje točke dnevnega reda: 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev zapisnika prejšnje seje 2. Stanje gospodarstva v NKR regiji (poročajo člani UO) 3. Aktivnosti GZS Centra za konkurenčnost za pomoč pri internacionalizaciji poslovanja gospodarstva NKR (Aleš Cantarutti - direktor GZS CK s sodelavci) 4. Možnosti sodelovanja gospodarstva NKR in Ministrstva za zunanje zadeve R SLO pri internacionalizaciji poslovanja (dr. Zvone Žigon, dosedanji generalni konzul R SLO v Clevelandu, odslej zadolžen za Slovence po svetu) 5. Predlog programa dela GZS OZ Postojna za leto 2010 6. Razno Upravni odbor je obravnaval stanje gospodarstva v NKR regiji. Članice GZS OZ Postojna ugotavljajo, da je bil največji padec naročil v prvem kvartalu 2009 tudi do 50 % napram prvemu kvartalu 2008. V drugem in tretjem kvartalu so se naročila nekoliko povečala a so še vedno okoli 20 % pod naročili iz leta 2008. Podjetja, ki so uporabila ukrep 36 in 32 urnega delovnega časa, da so s tem zavarovala delovna mesta, sedaj zaključujejo s tem. Ugotavljajo, da je ta ukrep primeren za izpad proizvodnje zaradi zmanjšanih naročil do 10 %, za večje izpade, ki smo jim priča, pa je ta ukrep neprimeren, ker je bil prepozen in nefleksibilen, saj velja za celotno podjetje, ne pa le za tiste programe, ki so utrpeli največje izpade proizvodnje. Določene panoge, zlasti avtomobilska je v tem času dosegala boljše rezultate v izvozu, kot na domačem trgu, zaradi uspešnih ukrepov za blažitev krize v Evropskih državah. Gradbeništvo in vse ostalo vezano nanj za dobrine, ki niso nujno potrebne za vsakdanje življenje - stavbno pohištvo, stanovanjsko pohištvo so še vedno v velikem krču in na obsegih okoli 80 %, vrednostno pa na 70 %. Stanje se nekoliko izboljšuje v izvozu, zaradi subvencij, ki jih dajejo Evropske države za svoja gospodarstva. Padec prodaje pohištva je posebej močan v ZDA in Canadi. V turizmu beležijo promet za 10 % pod pričakovanji, zlasti v organiziranem turizmu s tour operaterji, saj se ljudje zaradi nižje kupne moči odločajo v zadnjem trenutku in ker so prihodki negotovi veliko pozornosti posvečajo obvladovanju stroškov. Dobiček v poslovanju leta 2009 ni najpomembnejši, temveč ohranjanje proizvodnje. Nekatera podjetja v zadnjih 50 letih letos prvič ne bodo imela dobička. Podjetja so veliko skrb posvetila tudi upravljanju terjatev na način, da so tudi ustavljala dobavo, da se terjatve niso povečevale. Podjetja se poslužujejo ukrepa ČAKANJE NA DELO. Napovedi za 2010 so previdne, ocenjujejo le za 10 % proizvodnjo kot v letu 2009, saj kakšnih obetavnejših poslov še ni zaznati. Investicije so se prepolovile. Plačilni roki so se podaljšali na 90 do 120 dni. Ocenjujemo, da smo dosegli nivo proizvodnje, ki bo dolgotrajen. Brezposelnost bo še naraščala kar ima lahko za posledico socialno krizo. Predlagani ukrepi: DRŽAVA NAJ NE ZAGOTAVLJA DENARJA ZA BREZPOSELNOST TEMVEČ DENAR ZA ZAGOTAVLJANJE DELA. Posebno pozornost podjetja posvečajo novim tržiščem. Zelo potrebna bi bila državna pomoč pri PROMOCIJI SLOVENSKIH IZDELKOV NA NOVIH TRGIH, torej sredstva za udeležbe na sejmih. DENAR ZA PROMOCIJO JE TUDI RAZVOJNI DENAR, SAJ JE MARKETING INVESTICIJA A RAZPISOV ZA INVESTICIJE VTUJE TRGE ŠE NI VIDETI. POTREBUJEMO KADRE ZA TUJE TRGE, ki smo jih včasih imeli. Bolj je potrebno biti prisoten na območjih držav, ki so bile med NEUVRŠČENIMI, kjer smo še vedno dobro zapisani. Pri tem lahko veliko pomaga GOSPODARSKA DIPLOMACIJA. Neukrepanje države je prišlo v navado, kar je potrebno odpraviti. Gospodarstvo je krepko zmanjšalo stroške, to je nujno narediti tudi v javni upravi in povečati njeno učinkovitost. Ugotovitve UMAR so vedno prepozne, saj bonitete podjetij hitro padajo s čimer se poslabšuje dostop do prepotrebnih sredstev pri bankah. Vlada se ne zaveda dejanskega stanja, največje težave šele prihajajo. Pričakujemo jih v obdobju januar marec 2010. Usodo gospodarstva je treba deliti v celotni družbi. Primanjkuje jasne informacije o dejanskem stanju. Javna shema za pomoč podjetjem s krediti NE DELUJE. Potrebno je izboljšati ZAVAROVANJE TERJATEV, KER SE NAŠE ZAVAROVALNICE TEGA IZOGIBAJO. TUJE BANKE NUDIJO BOLJŠE POGOJE KOT SLOVENSKE, KAR JE NEVARNO. RECESIJA V SLOVENIJI SE BO KONČALA, KO BOMO ZNOVA BOLJ PRISOTNI NA TRŽIŠČIH NEKDANJE SKUPNE DRŽAVE. Postojna, 24 september 2009 Mag. Igor Blazina, Direktor GZS OZ Postojna NE PREZRITE-ZGODILO SE JE 30. september 2009 5 IZAVSTRAUJE Proslava "Dneva očetov" pri Slovenskem klubu ^Jadran" Melbourne -Avstralija Za "Jadan", Marija Iskra. V začetku meseca septembra se v Avstraliji praznuje 'DAN OČETOV'. Tako smo v soboto, dne 05.09.2009 tudi pri slovenskem klubu 'JADRAN', s plesom in kratkim programom proslavili ta tako pomemben dan. Predsednik kluba, gospod Stojan Brne, je zaželel dobrodošlico vsem navzočim, nakar je sledil kratek kulturni program. Pesem, posvečeno očetu, katero je spesnila naša stara znanka, pok. gospa Marcela Bole in pesem 'OČE', avtorice Marije Iskra, je recitirana gospa Romana Zetko. Gospa Vilma Zanetic pa je v angleščini prebrala povest o očetu. Izbrali smo tudi 'OČETA LETA". Letos je ta častni naslov dodeljen gospodu EMILU VADNALU. Gospod Emil Vadnal je član kluba od vsega začetka. S svojo aktivnostjo pri delu, športu in tudi pri zabavah, si je ta naslov prav gotovo zaslužil. Tej slovesnosti so prisostvovali tudi člani njegove ožje družine. Njegova žena, gospa Vida pa je, na žalost, že dolgo pokojna. Rodil se je na Baču, družina pa seje preselila v Trpčane, ko je Emil bil še otrok in se ima kar za ponosnega Kočanca. Vsi mu iskreno čestitamo! Ob veliki torti, katere so bili deležni vsi prisotni, so se fotografirali vsi očetje tega večera. Ansambel 'PLAVE NOČI' je poskrbel za prijeten in zabaven večer. Pesem'OČETU' avtorice Marcele Bole: Pozdravljeni v dvorani, vsi očetje tukaj zbrani, danes se vaš dan slavi, vse dobro se prav vam želi. Živeli očetje, na zdravje ga spite, vse nadloge danes pozabite, če boste v rožcah, bo žena domov vozila, na očetovski dan bo prav vse odpustila. Pesem 'OČE' avtorice Marije Iskra: Oče, povej mi kje dežela je ta, kjer vidva z mamo rojena sta? Oče, kje ta kraj je, kjer rod moj prve korenine pognal je? Otrok moj, to je za gorami čez širnimi oceani in upam, da kdaj tudi ti obiskal boš ta kraj! Seveda, saj čutim, da tu in tam sem doma, končno, lepo imeti je doma dva. Pa lep pozdrav! IRENA KOŽMAN . p. 6250 IL BISTRICA, Cankarjeva 8 teVfaju 05/71-45-059 NOVO DAMSKE TORBICE PO UGODNIH CENAH. Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO V SPOMIN Svojo pot je v 102. letu starosti prehodila Alenka Mikačič roj. Žnideršič Rodila seje 16. marca leta 1908 v Ljubljani in je bila najmlaša izmed štirih hčera Antona in Eme Žnideršič. Osnovno šolo je obiskovala v samostanu de Notre Dame v Trnovem. Po končanem 8-letnem šolanja z odliko so jo starši poslali na nadaljnje šolanje v samostan v Gorico. Tam se je predano učila francoskega, italjanskega in nemškega jezika. Šolanje je nadaljevala v trgovski šoli, v tem času pa je stanovala pri stricu - monsignorju dr. Josipu Ličanu. Po končnem šolanju v Gorici so jo straši poslali v tirolski Meran, da izpopolni svoje znanje, zlasti v jezikih in kulturi. V mladosti je veliko potovala, predvsem po Italiji. Med Italijanko okupacijo je bila njena družina primorana prodati tovarno Pekatete in posestvo v Ilirski Bistrici, saj so začeli bojkotirati prodajo njihovih testenin po celi Italiji, očeta pa so po krivici celo dvakrat zaprli. Leta 1930 seje preselila v Ljubljano, kjer so imeli že od leta 1924 podužnico tovarne testenin. Alenka je takoj po preselitvi odšla k svoji starejši sestri Emi v Maribor, in začela delati v njeni tovarni čokolade. V Mariboru je spoznala svojega bodočega moža Rada Mikačiča, s katerim sta se kmalu zatem tudi poročila. Po poroki sta najprej živela v Ljubljani v Rožni dolini, kasneje pa sta se preselila v stanovanje v Tovarni Pekatete na Tržaški cesti. Tam se jima je rodila hči Marija, ki jo je Alenka kasneje poimenovala kar Mita. Ko je bila Mita stara leto dni, so se preselili v Split, k Radetovim staršem. Tu je njen mož najprej delal kot profesor na šoli za oblikovanje, kasneje pa na ministrstvu za prosveto. V Splitu je družina preživela tudi drugo svetovno vojno, takoj po njej pa so se ponovno preselili v Ljubljano. Ga. Alenka Mikačič je bila izredno vitalna gospa in zelo navezana na kraj svoje mladosti - Ilirsko Bistrico. Tesno je bila povezana tudi z domačini in vedno se je rada vračala domov. V svojem 95. letu starosti je izdala knjigo KOŠOMATOVI, kije posvečena njeni rodbini. Prav posebno bodo izgubo ge. Alenke čutili vsi slovenski čebelarji, saj je bil njen oče Anton Žnideršič osrednja osebnost slovenskega čebelarstva v 20. stoletju. Bistriški čebelarji so na poseben način povezani z družino Žnideršič, saj je njihovo delo usmerjeno predvsem v ohranjanje spomina na življenje in delo Antona Žnideršiča. Žnideršič je bil pomemben mož Ilirske Bistrice, župan, predsednik gasilskega društva, član Sokolskega društva, pomemben podjetnik in finančni strokovnjak ter velik čebelar in čebelarski podjetnik. V letu 1901 je ustanovil opazovalno službo medenja, v zimi 1902/ 1903 pa skonstruiral svoj AŽ panj, ki seje uveljavil kot novi slovenski nacionalni panj. Zaslužen je za ustanovitev čebelarskega društva v Ilirski Bistrici, vodil pa je tudi slovensko čebelarsko organizacijo, za katero so bili že pred drugo sv. vojno postavljeni solidni ekonomski temelji. Čebelarjem je žal, da gospa Alenka ni dočakala monografije o življenju in delu svojega očeta, ki jo pripravlja Čebelarsko društvo Ilirska Bistrica in bo izdana oktobra naslednje leto. Knjigo čebelarji posvečajo družini Žnideršič in z njo bo spomin nanje živel za vedno. Na poseben način so bili z družino Žnideršič povezani tudi delavci in učenci OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, vse od ustanovitve šole 1992. leta dalje. Ga. Alenka je takrat s ponosom dovolila, da novoustanovljeno šolo poimenujejo po njenem slavnem očetu. Na go. Alenko jih bodo spominjala tudi njena številna pisma, ki jih je z drobno, skrbno pisavo naslavljala na šolski kolektiv, kjer je izražala svojo hvaležnost za drobne pozornosti ob praznikih, ob ureditvi očetovega groba, ob povabilih na njihove prireditve. Iz pisem veje njena uglajenost, življenjska radost in živost duha, tako značilna za družino Žnideršič. Ga. Alenka je s svojo hčerko Marijo vedno in povsod s ponosom poudarjala pomen svojih prednikov za razvoj našega kraja in z veliko mero optimizma podpirale vse ideje, povezane z njegovim napredkom. Čebelarsko društvo in osnovna šola v Ilirski Bistrici, ki nosita ime Antona Žnideršiča, bosta tudi v naprej ohranjali kulturno zapuščino in vrednote Znideršičeve družine. Prepričani pa smo, da je takšna obljuba najbolj spoštljivo slovo od ge. Alenke. 6 30. september 2009 NE PREZRITE - IZJAV ZA JAVNOST Zeleni kras se predstavlja na AGRI Notranjsko-kraška regija se prvič predstavlja pod novo blagovno znamko - Posebno mesto za regijske proizvajalce in njihove izdelke Pivka/Gornja Radgona, 31. avgusta 2009- Na letošnjem 47. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA, ki seje začel v soboto, se letos prvič predstavljajo ponudniki Notranjsko-kraške regije s svojimi izdelki, in sicer pod novo blagovno znamko Zeleni kras. Kot je ob odprtju razstavnega prostora Zeleni kras povedal direktor RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. Boštjan Požar, so kot organizatorji zadovoljni z odzivom prijavljenih razstavljavcev. »Na sejmu se bo prvič, tako domači kot medna- Pri skupnem razvojnem konceptu kot je tokratna v Gornji Radgoni, rodni javnosti, predstavila bogata sodelujejo občine Bloke, Cerknica, pripravljajo pa se tudi že na sejem ponudba naše regije, torej naši re- Ilirska Bistrica, Logatec, Loška Doli- Narava zdravje, ki bo v začetku gijski pridelovalci in proizvajalci sirov in skute, žganja in medu, vrtnin in izdelkov iz sadja ter zelišč,«je še dodal Požar, ki ocenjuje, da je to za zdaj zgolj oranje ledine. »Skupaj z občinami si želimo in pričakujemo, da bi ta naša novo zasnovana blagovna znamka Zeleni kras resnično zaživela in se prijela, da bi jo kot svojo začutili vsi naši proizvajalci, gospodarstvo, tudi javna uprava in izobraževalne ustanove ter seveda naša regijska turistična podjetja oziroma turistični ponudniki,« je Požar še izpostavil ob odprtju razstavnega prostora Zeleni kras. Po prepričanju razvojne agencije sta za uspeh projekta bistvena vključevanje in povezovanje vseh akterjev na tem področju in stremljenje k istim razvojnim ciljem. Značilnosti območja predstavljajo priložnost za razvoj gospodarstva po načelih trajnostnega razvoja, izkoriščanje energetskega potenciala z izrabo obnovljivih virov energije in nadaljnjega razvoja turizma, ki spoštuje in ohranja naravne danosti. na, Pivka in Postojna. Razvojno vizijo so združile v imenu Zeleni kras, ki neposredno poudarja značilnosti pokrajine - zeleni kraški svet. Torej kras, kije gozdnat oktobra. Celovita predstavitev Ze-in zato edinstven v Sloveniji. lenega krasa je na voljo na novem Eden od prvih korakov pri vzpo- spletnem mestu www.zelenikras.si, stavljanju nove znamke je lahko ki se bo v prihodnje dopolnjevala in tudi skupna sejemska predstavitev, vsebinsko poglabljala. 0 X PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Priznanja najboljšim inovacijam Ljubljana, 17. september 2009 - Najbolj inovativnim med inovativnimi je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2008. 7 zlatih, 11 srebrnih, 12 bronastih priznanj ter 12 diplom je rezultat nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni kandidiralo 185 inovacij in prek 500 inovatorjev. V okviru Dneva inovativnosti je organizirala konferenco o uvajanju inovativne kulture v podjetja. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Število in kakovost prijavljenih in nagrajenih inovacij so jasen pokazatelj, da ima Slovenija velik potencial za dvig konkurenčnosti gospodarstva, kar je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah toliko pomembneje. Da je slovensko gospodarstvo inovativno, dokazuje število prijav podjetij za natečaj najboljših inovacij - letos smo jih prejeli 185, pri tem je sodelovalo preko 500 inovatorjev iz slovenskih podjetij. V letošnjem letu je bilo več prijav za inovacije, ki so nastale v sodelovanju med različnimi podjetji, univerzami in institucijami. V trinajstih letih, kar GZS organizira podelitev priznanj, je z nami sodelovalo prek 2.000 inovatorjev. S podeljevanjem priznanj in diplom je pred trinajstimi leti začela območna gospodarska zbornica Zasavje, kasneje so seji pridružile tudi ostale območne in regionalne zbornice. Priznanja za najboljše inovacije so tako prerasle v vseslovensko promocijo inovacije, kjer danes so- P0DELITEV NACIONALNIH PRIZNANJ GZS ZA NAJBOLJŠE INOVACIJE 2008: Zlato priznanje so prejeli: Podjetje Naziv inovacije Inovatorji Acroni d.o.o. Razvoj nerjavnega v ognju obstojnega feritnega jekla X10CrAISi18 mag. Boštjan Pirnar, Stanislav Jakelj, mag. Milan Klinar Danfoss Trata d. o. 0. Termostatski integrirani regulator brez pomožne energije za pripravo tople sanitarne vode brez akumulacije (PT ’C2”+ P) Urh Hudoklin, Jens Jorgen Molback, Benjamin Drobež Domel d.d. Razvoj tihe sesalne enote 464 z visokim izkoristkom Aljoša Močnik, Andrej Biček, Janez Rihtaršič, s soavtorji Gorenje d.d. Nova generacija kuhalnik aparatov širine 600 (NGVA3.NG603) Mitja Rudolf, Marko Kreča, Jože Dermol in ostali člani razvojnega tima Kovinoplastika Lož, d.d. ARX view - Univerzalno okensko krilo Aleksander Vukovič, Miha Klinar (Gigodesign d.o.o.) Melamin d.d., Kočevje Kontinuirani postopek za izdelavo metilol melaminov (HMM) mag. Primož Ogorelec, s soavtorji BSH Hišni aparati, d.o.o. Aparat za pripravo toplih napitkov TASSIMO Henrik Pavlovič, Peter Brezovnik, Aleksander Sedovšek s soavtorji delujejo vse območne in regionalne zbornice GZS. Letošnja podelitev priznanj najboljšim inovacijam na nacionalni ravni je tako že sedma po vrsti. Osemčlanska ocenjevalna komisija pod vodstvom dr. Boruta Likarja je imela zelo zahtevno nalogo, saj so bili vsi predstavljeni predlogi na svojih področjih izvrstni. Avtor: Tajda Pelicon NE PREZRITE - MNENJA IN RAZMIŠLJANJA 30. september 2009 7 »Kopalni avtobus« 2009 VJERNl I REDOVIH POSUETIOCI MOŠČENIČKE DRAGE IZ ILIRSKE BISTRICE ZAHVALJUJEMO DJELATNICIMA POLICIJE I CARINE NA GRANIČNOM PRIJELAZU RUPA RAPUBLIKA HRVATSKA NA LJUBAZNOŠČUIKOREKTNOM PONAŠANJU DO PUTNIKA IZ ILIRSKE BISTRICE OBRAZLOŽENJE Činjenica je, da su ljudi iz područja Ilirske Bistrice bili, može se reči stolječima vezani na Istru i Kvamer. To je veliki broj dugih priča koje su dovele do pobratenih gradova. Jedna od tih priča govori i o uspostavljanju redovite ljetne avtobusne linije na relaciji Ilirska Bistrica - Moščenička Draga, koja traje več niz godina. Ta veza se nije prekinula niti za vrijeme rata u devedesetih godina. Sa sigumošču se može utvrditi, da od toga imaju koristi prije svega ljudi jednog i drugog kraja. Ilirska Bistrica, početkom Rujna 2009 godine U ime svih putnika Neta Vergan Vilko Grlj Neta Vergan.... Ilirska Bistrica - Moščenička Draga Zanimive bi bile pripovedi kopalcev, ki so se v letošnjem letu z avtobusom vozili na kopanje v prelepo Moščeničko Drago. Mogoče bo kdo le zbral dovolj poguma in opisal kakšen dogodek, ki bo vreden, da se tudi mi ob njem nasmejimo ali pa zamislimo. Brisače in ostalo kramo, ki je potrebna za sončenje in kopanje na morski plaži sem stlačila v udoben nahrbtnik v katerem je bilo vedno dovolj prostora še za kakšno knjigo. Običajno so to knjige, ki zahtevajo mojo pozornost v celoti, tako, da jo za kaj drugega ne ostane skoraj nič. Na plaži in v morju pa se je dogajalo marsikaj, kar je bilo vredno moje pozornosti. Nekega lepega dne pa sem sklenila, da knjige pustim doma. Tudi očala sem pustila za vsak slučaj, da me ne bi zamikala kakšna revija, ki jo slučajno z velikim zanimanjem bere moja Potniki »Kopalni avtobus« ZAHVALJUJEMO se,šoferjem avtobusov, ki ste nas varno, potrpežljivo in z veliko mero prijaznosti v kopalni sezoni 2009 vozili v prelepo Moščeničko Drago. Kot tudi osebju na avtobusni postaji in podjetju; Veolia D. D. Sanabor s. p. Laris d. o.o. V imenu hvaležnih kopalcev Neta Vergan in Vilko Grlj soseda. In povem vam, da so to bili moji najlepši dnevi na bistriški plaži v Moščenički Dragi. Vzpon na Moš-čenice pa zahteva ščepec poguma, da prehodiš sedemstotriinpedeset stopnic se splača in to vsakdo ve, ki je to stopnišče že prehodil. Gripa s katero nas strašijo se nas bo na daleč izognila, ker je alergična na morsko sol s katero smo dodobra nahranili naša telesa. Morje in sonce sta najboljša antibiotika proti vsakršni bolezni. Sol življenja pa je dobra volja, prijaznost in nasmejan obraz, ki sem ju pogosto videvala že na avtobusni postaji, ko smo čakali na »Kopalni avtobus« Potniki zadnjega avtobusa smo enoglasno sklenili, da izrazimo zahvalo vsem, ki so nam omogočili, da smo dva meseca trikrat tedensko uživali morje in sonce v prelepi Moščenički Dragi, kjer živijo prijazni ljudje. Vsem, ki so na kakršen koli način prispevali za naše udobje in dobro počutje smo se zahvalili. Županu naše občine, šoferjem avtobusov in avtobusnim podjetjem pa tudi osebju na avtobusni postaji. Mejnima prehodoma Jelšane in Rupa pa je zahvale predal Vilko Grlj objavljene pa naj bi bile v Primorskih novicah. RAZMIŠLJANJE Ko se življenje dotakne neba Tamara Laris.... Pravijo, da nas na preteklost vežejo spomini, na prihodnost pa želje. Zato bi lahko dejali, da nikoli zares ne živimo v sedanjem trenutku, ki se nam tako spolzko izmika. Želje nas vselej razočarajo ne glede na to, ali se nam izpolnijo ali ne. Če se nam želja ne izpolni, smo nesrečni, če se nam izpolni, nas tudi to ne zadovolji, zato si takoj poiščemo novo željo in začarani krog se ponavlja in ponavlja. Svet želja nas dejansko drži ujete v svoj primež, iz katerega seje težko osvoboditi, ni pa nemogoče. Če ne prej, ko naše življenje počasi, a zanesljivo ugaša, uvidimo, kako nesmiselne in prazne so svetovne želje. A ta začarani krog lahko presekamo veliko prej kot ob koncu življenja, s tem ko si porečemo: »Hvaležen (hvaležna) sem Vsemirju za vse obilje življenja. Imam veliko več kot sem si kdaj koli želel(a) in to obilje želim deliti z drugimi.« Vesolje ima rado hvaležne ljudi. Tako redki so, da izstopajo, kjerkoli se pojavijo. Takoj jih vidite, v trenutku jih prepoznate. Pravijo, da je hvaležen človek sol Zemlje, da jo poji s svojo ljubeznijo in hrani s svojo milino. Hvaležen človek si ne želi ničesar več, vse ima in še več. Tedaj se zgodi nekaj nenavadnega; ko si ne želimo ničesar več, ko smo srečni in izpolnjeni s tem, kar smo in s tem, kar imamo, se na nas vsuje vse obilje vesolja, vsi zakladi nam naenkrat padejo v naročje.Takrat se iz nemočnih beračev v hipu preobrazimo v kralje, v mogočne vladarje svojih src. Kar si privošči Bog, si ne more privoščiti vol Valenčič Matija, Gregorčičeva 1A ••••• Dragi bralci ta naslov sem vam hotel napisati v latinščini, ampak tako in tako bi ga moral prevesti v slovenščino pa sem ostal kar pri temu, da se ne ponavljam. Zdaj, koje minil čas kislih kumaric, seje zopet naša oblastniška golazen - banda začela ukvarjati z neumnostmi. Prva je, da mi bo prepovedala kajenje v lastnem stanovanju katerega sem kupil, a na vso srečo imam zlato sosedo/ki je tudi kadilka in me ne bo prijavila. V tem mojem stanovanju je edini na tem svetu, ki mi lahko prepove kajenje moj zlati mlajši sin, kajti starejši ne, ker je že sam kadilec. Pa pojdimo dalje. Zopet smo se spomnili četniških, ustaških, belogardističnih grobov-zdaj baje bi se jim morali celo nekaj opravičiti in jim dati nekaj denarcev, ki jim jih je ostal dolžan okupator, kajti kot vem, je bila to dobro obuta, oblečena in predvsem plačana vojska. V enem pa smo si res edini, da treba poiskati krivce in jim vsaj za toliko let vzeti koncesije dokler ne bodo pravnomočne obsodbe vseh novodobnih Slovenskih tajkunov, milijonarjev, vojnih dobičkarjev, cesarjev in takozvanih kapitalistov. Za takšne primere je bil penicilin, ki jim je nagnal strah v kosti Lenin, kasneje Stalin, še kasneje naš zlati Jožko tako imenovani TITO. Ne boste verjeli dragi bralci, nekega lepega sončnega dne sem celo doživel snubitev v eno od naših vrlih strank. Naj vam povem tukaj, pred vsemi pričami, jaz sem se za celo življenje oženil samo z eno stranko, katere na žalost ni več in sem ji ostal zvest, čeprav se je danes sramujejo to so navadne p...de. Danes, kadar poslušam svoje bivše somišljenike jim zamerim, ker kadar včasih malo zaškripa - bilo na katerem področju - pa se iz skrajne levice pomikajo proti sredini ali pa celo na desno, povem vam to so ljudje brez jajc. Povem, pa če koga ne prenesem, potem so to neopredeljeni. Karadorde.tako imenovani Črni Oorde je v eni od bedastih Balkanskih vojn naredil dobro strategijo in verjemite mi bil je dober vojak in strateg. Kaj je storil? Preštel je svoje, vedel je koliko jih ima in preštel je sovražnika ter rekel, da se tega ne boji. Česa seje bal? Bal seje neopredeljenih in sprejel je modro odločitev, veste dragi bralci katero, enostavno jih je POBIL, nikdar ne veš kam se bo sodrga obrnila. Toliko danes o naših cepcih, pa dotaknimo se še malo naših farmojštrov. 2e nekaj časa poslušam po poročilih kako naši organi pravice lovijo po naši deželici nekega »hudokurčnega« farčka pa ni in ni dosegljiv. Moral bi že zdavnaj na Dob pri Mirni pa se spretno izmika roki pravice. Za takšne primerčke, dragi bralci, imam jaz že zdavnaj rešitev in to tako - prvi letnik teološke imaš še čas za premislek, drugi letnik pa obvezno k mojemu prijatelju na veterinarsko postajo in sicer na odstranitev prašnikov in podaljška nad njimi, saj tega ne potrebuješ, ker si se zavezal celibatu mar ne, pa pusti farske otroke pri miru, moje tako in tako tam ne boš videl. P.S. Včeraj sem prisostvoval literarnemu večeru v knjižnici Makse Samsa in poslušal mladenko, ki je zagovarjala svojo diplomsko nalogo na temo Ausvvitž. Nimam pripomb na njene izjave, kajti dekle je še zelo mlado in prebrala je zelo malo. Sam imam znanko v Trstu, ki je preživela grozote tega taborišča, napisala je tudi knjigo Ausvvitž per tutti. Včerajšnje izjave našega dolgoletnega novinarja Primorskih novic, ki je bil hkrati tudi povezovalec večera, so bile »kretenske«. Take izjave si lahko privošči samo Berlusconi, kakšen naš nor poslanec ali bivši belogardist. Izjavil je, da so ljudje v teh taboriščih bili skoraj na dopustu, v glavnem so umirali od bolezni - pretežno spolnih in nehigiene, po vezah in poznanstvih so bili na raznih kmetijah, kjer so uživali različne ugodnosti in jim ni bilo nič slabega. Sam pa vem, da tisti, ki šobili zaposleni na kmetijah so bili pri zagrizenih SS-ovcih. Torej negiramo holokavst, iztrebljanje Židov in naših Slovencev. Naj jim bog odpusti, saj ne vedo kaj govorijo in kaj počno. ŽIVEL LENIN ŽIVEL TITO koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 hum irora® POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS M E IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-0 J delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. 8 30. september 2009 NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Srečanje težkih invalidov Anica Kocjančič ••••• 2e vrsto let Društvo invalidov Ilirska Bistrica v septembru organizira srečanje težkih invalidov. Letos so 17. septembra v popoldanskih urah udeleženci srečanja krenili na krajšo, a zanimivo rajžo po Brkinih. VTominjah sta jih gostoljubno sprejela Zora in Ivan Jenko, na Pregar-jah Irena in Lojze Bubnič, na Hujah pa Ivanka in njena družina. Po sladkih prigrizkih in slastnih brkinskih » čjšpah », ob poskočni glasbi, ki jo zna iz svoje harmonike izvabiti Anica Udovič, seje dobro razpoložena družba ustavila še v Harijah. Tam je izletnike pričakal Zvone Gombač in jih popeljal na ogled harijske cerkvice. Za konec druženja so se invalidi, ki so se jim pridružili tudi »okrogli« jubilanti, zbrali na večerji »Pri Dani-lotu«. Pozdravila jih je predsednica društva Jožica Zibert; v imenu stanovalcev DSO pa jih je nagovorila Pepca Mihelj, dolgoletna članica društva in ena prvih, ki je društvo predstavila s pismeno besedo. Ob glasbi skupine »Bajc in prijatelji«, ki običajno na tovrstnih srečanjih radi sodelujejo brezplačno, so se zbrani zavrteli, s svojo ženo Darinko pa je zaplesal tudi Silvano Barbiš, invalid na vozičku. Večer je vsem minil v res prijetnem vzdušju. Srečanje težkih invalidov je le ena od številnih dejavnosti Društva invalidov Ilirska Bistrica. V oktobru bo društvo v sodelovanju z zdravstvenim domom nadaljevalo z delavnicami za izboljšanje zdravja. Prva delavnica bo potekala že v sredo, 10. oktobra pod naslovom Sezonska in pandemijska gripa. Vrstile se bodo delavnice ročnih spretnosti, v oktobru pa bo skupina članov Dl letovala na Debelem Rti- ču. V novembru bodo člani društva lahko dobili brezplačno pravno pomoč o pravicah delovnih invalidov pri delu, zaposlovanju in obveznem zavarovanju. V decembru bodo mednarodni dan invalidov proslavili skupaj z učenci in učitelji OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Vse dejavnosti, prireditve, športna srečanja, izleti... kijih organizira Društvo invalidov Ilirska Bistrica, njegovim članom resnično vlivajo voljo in pogum, da lažje premagujejo vsakodnevne težave. 9. festival stare trte____________________________________________ Člani Folklorne skupine Gradina, Ilirska Bistrica in KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije ••••• V Mariboru se ponašajo s trto častitljive starosti, ki je vpisana v Gui-nessovo knjigo rekordov, zato ni naključje, da so prav njej v čast letos že devetič pripravili festival Stare trte. V sklopu festivala, ki se je odvijal od 18. do 27. septembra je potekala vrsta prireditev: dan ekoloških kmetij, dan vegetarijanske kulinarike, splavarski krst, degustacija vin, svečana trgatev ter številni drugi kulturni in kulinarični dogodki. Sobota, 19. septembra, je bila rezervirana za slovensko podeželje, kajti tega dne je na festivalu prvič doslej sodelovala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s projektom Podeželje v mestu. Tega dne so prebivalcem mesta ob Dravi ponudili v pokušino in nakup svoje izdelke in pridelke pridelovalci iz različnih krajev Slovenije. Štiri ure trajajoči spremljevalni pro- Zapeli smo na Bazovici Odbor CMePZ Zvon. -IM Ju miT ii Mil V cerkvi sv. Marije Magdalene na Bazovici je bil v soboto, 12. septembra 2009, zadnji koncert v okviru zborovske revije Primorska poje 2009. Na koncertu je sodeloval tudi naš CMePZ Zvon. Pod taktirko zborovodkinje Damjane Kinkela smo zapeli darovanjsko pesem Blažena gruda Lojzeta Mava in skladbo Drugi advent Jožeta Trošta. Občinstvu so se predstavili še trije zbori, in sicer: Združeni zbori ZCPZ Trst pod taktirko Edija Raceta, MPZ župnije sv. Štefan - Vipava z zborovodjo Markom Fabčičem in MePZ Angelski spev iz Otlice, ki ga vodi Katarina Vidmar. Koncert je bil posvečen tudi spominu na bazoviške junake: Bidovca, Marušiča,Valenčiča in Miloša, ki so jih fašisti po bazoviškem procesu, 6. septembra 1930, ustrelili. V njihovo počastitev smo vsi zbori zapeli Slovensko mašo za mešani zbor in orgle, ki jo je njim v spomin napisal Fran Venturini in priredil Ivan Arh. Za zaključek smo skupaj z občinstvom zapeli Slomškovo Večernico. Jože BrenčEč $.p. EINEROETIK fetsMMMl MSP iiMI Prihodnost je obnovljival S toplotnimi črpalkami ctc prihranite do 70% kurjave! •TOPLOTNE ČRPALKE »»»mu »pheme ZRAK (V0DA)/V0DA •OGREVANJE •VODOVOD •SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Sodelovanje CMePZ Zvona na reviji Primorska poje 2009 je bil le eden od ciljev zbora v tem letu. Poleg petja pri mašnem bogoslužju imamo predvidenih še nekaj nastopov. Vse, ki vas petje veseli in ste obdarjeni s posluhom, vabimo, da se nam pridružite na vajah vsak petek ob 19. uri. Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: OS 714 16 91 mob: 041 830 408 gram pa je bil bistriško obarvan, za kar so se potrudili člani FS Gradina iz Ilirske Bistrice in KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki so številnim obiskovalcem predstavili našo občino, nekatere običaje in navade ter postregli s tipičnimi jedmi in pijačami. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za povabilo Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, posebej predsedniku Cirilu Smrkolju, vodji projekta Tatjani Vrbošek in zborničnemu svetniku Toniju Janežiču, županu mesta Maribor Francu Kanglerju in direktorju Zavoda za turizem Maribor Milanu Razdevšku pa za prisrčen sprejem in gostoljubje. Paradižnik velikan iz Pregarij Petar Nikolič ••••• Pregarje- Bio vrtnarstvo je iz leta v leto bolj popularno med vrtičkarji. Med njimi je tudi gospa Ksenja Jurič iz Pregarij. Na domačem vrtu ima poleg ostalih kultur (solata,, korenčki, bučke...) tudi sadike paradižnika. Med temi je tudi sadika, na kateri je zrasel paradižnik velikan. Ponos gospodinje Ksenje tehta 1760g. Velikost in teža sta precej nenavadna vendar to gospodinjo ne moti. »Rekordi se dosežejo pogosto, to leto je bila sreča na naši strani. S starim semenom paradižnika pa sem zelo zadovoljna« nam pove gospa Ksenja. Kot vsa letina bo tudi rekorder končal za pripravo ozimnice. NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 30. september 2009 9 ČEBELARSKE NOVICE Veseli dnevi v Žirovnici Zorko Šabec...... 6. septembra seje ekipa Bistriškega Čebelarskega društva udeležila Veselih dnevov v Žirovnici. To nedeljo je pod Stolom in v neposredni bližini starega Janševega čebelnjaka potekal medeni dan s čebelarskimi veseloigrami. Izmed 20-tih ekip iz cele Slovenije, je domača ekipa zasedla odlično, a žal nezahvalno četrto mesto. Ekipe so se pomerile v zbijanju okvirjev, prepoznavanju medov, metanju podkve, prenašanju medičine, premagovanju ovir in v risanju panjskih končnic. Sledila je proslava ob 90. letnici ČD Anton Janša Breznica, na kateri so spregovorili domači župani, predsednik ČZS Boštjan Noč ter kmetijski minister Milan Pogačnik. Zabava z Modrijani je trajala še dolgo v noč. Vabili na predavanji ČD Anton Žnideršič vabi vse zainteresirane, da se udeležijo predavanja na terenu z naslovom: Me-donosne okrasne rastline v organizaciji ČZS in Vrtnarije Golob Klančič, ki bo 10. oktobra 2009, od 10.00 do 13.00 pri čebelarstvu Logar v Jalša-nah. Prijave so možne na telefon 041 391 174-Jugoslav Logar. Vabimo vas tudi na predavanje Povezava med sadjarstvom in čebelarstvom; predava g. Gačnik, v četrtek 15.10.2009, ob 17.00 uri v Vencinovi hiši. Prijave zbiramo na telefonu 070 758 752 Zorko. 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si ^osto\C^ Veselo srečanje generacije Petar Nikolič. Ilirska Bistrica- Nedavno tega seje pri Danilotu v Ilirski Bistrici veselila generacija letnika 1939. Visok življenjski jubilej je ob glasbi in pesmi proslavilo 36 jubilantov-jubilantk. Zahvaljujoč organizatorjem tega srečanja, so se vabilu odzvali tudi tisti, ki jih je življenje vodilo daleč od rojstnega kraja. Da bi bilo vse v stilu je bilo poleg plesa, druženja in obujanja spominov na mlade dni s strani gostitelja- Okrepčevalnica Danilo, poskrbljeno tudi za presenečenje in sicer rojstno dnevno torto ki je razveselila slavljence. Prisotne je v imenu zbrane družbe in organizatorjev pozdravil Jože Maljevac. Na račun 70- letnikov so se iz repertuarja prisotnih rojevale tudi šale. Za posebno dobro razpoloženje pa so poskrbeli tudi muzikanti, pod vodstvom Saše Boštjančiča. Po veselem druženju so se letniki razšli z vzkliki »Nasvidenje pa, da bi bili zdravi in veseli!« Dobrote slovenskih kmetij KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije ••••• V jubilejnem Mercatorjevem letu praznujejo tudi številni Mercatorjevi trgovski centri. Pred kratkim je praznoval okrogli jubilej TC v Logatcu, s šampanjcem in vsem kar sodi zraven. Del dogajanja so bili tudi večkratni dobitniki priznanj ptujskega ocenjevanja dobrot slovenskih kmetij, Izletniška kmetija Roštohar z Bizeljsko-Sremiške vinsko-turistične ceste, Kmetija Marinič z Biljane pri Dobrovi in Vinska klet Prodan iz Kopra. Za spremljevalni program so skrbeli člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ki so Notranjcem predstavili naše kraje, navade, običaje, kulinariko, pripravili kreativne delavnice za otroke in poskrbeli za prijetno vzdušje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za pomoč ga. Anici Udovič, ki je pridno razpotegovala harmoniko in skrbela za dobro voljo obiskovalcev, osebju TC Logatec pa za gostoljubje in prijetno počutje. 10 30. september 2009 NE PREZRITE - IZ NAŠE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač • Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Potepano-vih zapisov o kmetovanju za mesec SEPTEMBER oziroma KIMAVEC, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu, (iz koledarja Sv. Jeronima 1874). Kot sem omenil že v prešnjih številkah, imata veliko zaslug pri Nadoslavovi vzgoji oče Anton, kot napredni gospodar ter mama Marija. Že v rani mladosti ga je zanimala različna literatura, ki jo je imel na razpolago doma, kar je verjetno mamina zasluga, saj je izhajala iz ugledne in napredne družine Žnideršič (po domače Strubarjevih). V zapuščini seje ohranilo nekaj redkih starih knjig, med katerimi še posebej izstopa knjiga KMETAM ZA POTREBO IN POMOCH, izdana pri Hoffingerju na Dunaju leta 1789, ki ima lesene platnice, ovite v lepo strojeno, modro obarvano usnje. Potem knjiga oziroma priporočila POPOTNIK SHIROKE IN VOSKE POTI ali Popisovanje,kako se zhlovek spazhi v grehih shivi, kako se poboljsha , ki je bila izdana v Ljubljani pri Leopoldu Egerju leta 1828. Tudi pesmarica nabožnih pesmi L. Dolinarja, izdana pri založniku Joshef-u Sassenbergu v Ljubljani z naslovom PESME V NEDELE ZELI-GA LETA iz leta 1829. Vse knjige so pisane v razumljivi mešanici nem-ško-slovenskega jezika,ki uporablja črke brez šumnikov ( dusha-duša, zaliha-zaliga, nashega-našega). Zelo zanimiva je kuharska knjiga ŽENE IN DEKLETA iz leta 1849, kjer pisec A.Z iz Prapreč v uvodu piše, da smo Slovenci končno dobili kuharsko knjigo v slovenskem jeziku, kjer so zbrani najboljši recepti Dunajske kuhinje in mnogo preprostih jedi slovenskega prebivalstva. Pisec uvod zaključuje z priporočilom: Le pridno jih prebirajte, kar vam bo všeč, obderžite, kar vam pa ne bo dopadlo, pa po svojim prenaredite ali kakšno reč dodajte ali pa opustite ali jo spremenite, de bodo jedila tistim prijetne in tečne, za ktere jih perpravljate. Bog daj srečo bukvam, de bise kmalo poproda-le, pa tudi vam, de bi se srečno po njih ravnale. Nadoslav je vse omenjene knjige skrbno hranil in vse oštevilčil in označil s svojim žigom-Nadoslav Potepan posestnik na Dolnjem Zemnu. Po pripovedi moje none Milke, je imel Nadoslav kar zajetno knjižnico (ena od omenjenih knjig nosi zaporedno ročno pisano številko 732) različnih knjig nabožne, zgodovinske, poučne vsebine ter različne pesmarice, ki pa se jih je večina porazgubila. Večkrat je različno literaturo posojal prijateljem in vaščanom, ob odprtju čitalnice pa je po pripovedovanju zanjo daroval gnojni koš knjig. Glavni razlog, da seje večina gradiva porazgubila, je gotovo njegova prezgodnja smrt. Ker je bil po naravi odprt za vse nove stvari tako na področju kmetovanja, sadjarstva, čebelarstva kot svojega dela pri županovanju, je bil naročen na vse časopise, ki so takrat izhajali. Iz njih je črpal znanje in nove ideje za svoje delo in življenje. Naročen je bil na Bleivveisove Kmetijsko rokodelske novice, Kmetovalec, Slovenec , Slovenski gospodar, Domoljub, Zgodnjo danico, Dom in svet, Glasnik za literaturo in umetnost, Slovenski pravnik in verjetno bi se našel še kakšen, ki se ni ohranil. Najbolj so mu bile pri srcu Bleivveisove NOVICE, ki so objavljale različne novice iz sveta in domovine, vsebovale kmetijske napotke in novosti ter bile steber Slovenstva v političnem smislu. Vedno so bili omenjeni povzetki Kranjskega kmetijskega združenja v Ljubljani in vse v zvezi z lokalnimi volitvami in volitvami predstavnikov Kranjske v deželni zbor tedanje države avstroogrske. Pogosto je tudi sam pošiljal članke v Novice in obveščal bralce o dogodkih v naših krajih. V enem od svojih člankov piše, da so ga vaščani v nedeljo po maši pogosto prosili, da jim prebere iz Novic in Kmetovalca kakšno zanimivost in novico. Vedno se je rad odzval in kot navaja v članku, je bil zadovoljen, da je preprostemu kmetu mar za novosti v kmetijstvu in do- godke po svetu. V njegovi zapuščini se je ohranila tudi preša-knjigovez-nica za vezanje časopisov ( slika v nadaljevanju). Vse časopise Novice in Danico je vezal v knjigo po letniku izdaje. Ohranili so se kompletni vezani letniki NOVIC leta 1877, 1881, 1882 ,1883,1884 in delno ohranjeni letniki 1869, 1878 in 1879. Tudi po njegovi smrti so bile knjige in časopisi še lepo shranjeni na policah v njegovi pisarni. Zal so prišli težki časi in vojne, ki so postavili zapuščino na stranski tir. Moji mami Nadji, Nadoslavovi pravnukinji gre zahvala, da „ - „ ' • A' -/m , /?. c -/•»» V- i * •"/* m */**& . ŽZ :yr: :,y;:v • . - : .TA-z-Z/’ > ■ . '■ - ~ " y* , ■ z.. ./•/ ,/.V« c 'v**-' **-*<»** *-*'• ’'Z>Z!' ■ -T V11; l .c.,. ,« /-V.V- .tt::;- s ,/ ; / : .••'<£? .. ^ 'C"" '/"' *•'* ; % C-27 z/ ■ 4 ■. -••• -z-:- f, ,, . /..- - z, z • 4 si • V /■ z : <*. ; f / , . T . : A • - . „ z--: vk - se je ohranilo nekaj tega bogastva, moža, ki je trajno zaznamoval življe-Z njegovo smrtjo je Zemonski okraj nje v svoji bližnji in širši okolici, izgubil načitanega in naprednega Nadaljevanje prihodnjič! Niko Poles - Koncert posvečen družini Stari ljudje pravijo, da obljuba dela dolg. Sam sem obljubil družini Poles in Nikotu, da jim pripravim oziroma napišem nekaj besed pred obletnico, kot nekakšno popotnico in povabilo na koncert. Vendar, kaj napisati o fantu, ki ga velika večina od vas že pozna? Vsakdo si je nekako o njem oblikoval določeno predstavo in verjame, da je to njegov pravi obraz. Takšen način verjetno vsi uporabljamo za vse ljudi- posebej za tiste ki jih ne poznamo, ali jim ne zaupamo. Sam družino Poles poznam že vrsto let in prepričan sem, da je slika, ki jo imam v glavi prava in resnični odsev dejanskega stanja. Ampak, poglejmo vseeno, kaj si drugi mislijo o Nikotu, o njegovem delu in po čem ga poznajo? To ni problem. Na iskalniku Go-ogle sem vpisal ime Niko Poles in stisnil enter. Najdeni zadetki so zanimivi, a vsaj mene ne presenečajo. Niko je, kot verjetno že vsi veste, pred dvema letoma osvojil naslov svetovnega prvaka v Rumi. Vendar tega podatka, oziroma prispevka o tekmovanju nisem zasledil na prvih petih straneh. Ob imenu je seveda vpisan naslov, ampak vsebina se veže na druge dogodke in detajle. To pa je tisto, kar je najpomembnejše. Nikotu uspeva to, kar je želja vsakega glasbenika, pa naj bo to estradna zvezda ali navaden vaški godec. Iskalnik je poln prispevkov, poročanj z nastopov, novih slik... To vsem jasno pove, da Niko ni zaspal na osvojenem naslovu, ampak, da dela in ustvarja naprej in si išče svojo glasbeno pot. Razna tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko mlademu glasbeniku v začetku predstavljajo izziv, fantje in dekleta so vsi veseli, ko prinesejo domov prvo priznanje, pa prvi pokal ali plaketo. To je enkratna ideja in tudi verjetno en poglavitnih razlogov za porast priljubljenosti instrumenta. Seveda dober učenec ter še boljši učitelj da zmagovalno kombinacijo in rezultat je skokovit dvig na kvaliteti. Vse to se vidi, oziroma boljše povedano se sliši. Vrnimo se k Nikotu. Niko je na največjem tekmovanju dosegel vse kar je bilo možno. Kaj sedaj, ko si na samem vrhu, saj vsakomur in v vsaki stvari prej ali slej sledi padec. Poleg tega pa tudi ni več pravih izzivov. Večina na tej stopnji ali prej odneha ali postavi harmoniko ali drugi instrument v kot. Verjetno ne za vedno, nekaj časa pa. Največkrat se to dogaja v času, ko hormoni naredijo svoje, ampak tako pač je. Niko seje odločil drugače, začel je poučevati mlade. Doma si je uredil sobo, kjer so poleg pokalov in priznaj še instrumenti - harmonike, kitare...ja, začel seje učiti tudi kitaro, no pa še računalnik. Na zidovih so narisane tipke frajtonarice, slike dosedanjih uspehov, izrezki iz časopisov - enostavno soba diši po glasbi. Veliko časa še vedno namenja ansamblu Navihani lisjaki ter igranju po zabavah in shodih. Vse to, pa vsaj delno, tudi finančno pripomore k ustvarjanju njegovih individualnih ambicij. Preizkusil se je v pisanju lastnih melodij, in na koncertu v oktobru 2008 predstavil tudi svoj prvi CD, ki ga je poimenoval Raj tipk. Nikota se že od samega začetka drži vzdevek »hitri prsti«, ima sposobnost zelo hitrega igranja in to je na cd-ju posnel. In njegov naslednji projekt? Koncert ob 10. letnici glasbenega ustvarjanja Nikota Po-lesa, ki ga je sam poimenoval NIKO&PRIJATELJI. Koncert bo v petek 16. oktobra 2009 ob 19.00 v modri dvorani pri osnovni šoli v Hrpeljah. Niko se bo predstavil v družbi zvenečih imen kot so: Primorski fantje, Igor in zlati zvoki, ansambel Erazem, ansambel Javor, ansambel Mos, Helena Blagne (imitatorka Meta Eržišnik), kvartet Utrip, FRTACIN, Konrad Pižon (TV dober dan), Navihani lisjaki. Igral bo tudi s prijatelji, virtuozi na diatonični harmoniki Maticem Šta-varjem, Tomažem Boškinom, Markom Maninom in Martinom Šabe-cem. Omeniti moram še, da so vsi fantje tudi člani domačega društva Klub harmonika iz Ilirske Bistrice. Vsi, ki bi si želeli ogledati koncert, boste karte lahko kupili tudi v predprodaji na turistični agenciji Oaza v Ilirski Bistrici v času od 05.10.2009 do 11.10.2009. Cena vstopnice je 5 eur, čeravno je bila želja Polesovih, da bi ta bila le simbolična, vendar so stroški takšnega koncerta previsoki za družinski proračun. Kot sem že prej povedal, si Niko nekaj zasluži z igranjem, vendar brez pomoči družine vsega tega ne bi bilo. Doma ga podpirajo in spodbujajo kakor je le možno. Ko prideš v hišo Polesovih v Ritomečah, se to vidi na vsakem koraku. Garaža je predelana in prirejena za vaje Navihanih lisjakov, povsod je glasbena oprema ali zvočniki ali instrumenti. Ponavadi Niko z učenci vadi, oče Stojan pa je moral napraviti prav malo kantino, kjer se druži z starši učencev. Skoraj vedno je v hiši tudi kakšen od članov ansambla- skratka kadarkoli in kdorkoli zaide v njihovo hišo bo imel opravka s harmoniko. Treba je povedati, da celotna družina tako oče Stojan, mama Leonida in sestra Romina vlagajo v projekt ki sta ga starša ob rojstvu imenovala Niko kolikor le morejo. Tako me tudi ne preseneča izbira Nikota o posvetilu. Rekel je nekako takole: »Če boš kaj napisal o koncertu prosim ne pozabi napisati, da je koncert posvečen moji družini. Mami Leonidi, očetu Stojanu in sestri Romini, to je najmanj kar lahko storim. Takšnih staršev in sestre nima nihče na tem svetu.« Niko se zahvaljuje tudi vsem sponzorjem, ki mu pomagajo pri izvedbi koncerta predvsem občini Hrpelje-Kozina, Resinovič Andreju, Austria bank leasing in Godina d.o.o.. Če se kdo sprašuje zakaj toliko o Nikotu, saj ni niti iz naše občine, kaj nimamo mi svojih glasbenikov? Klub harmonika in Niko sodelujemo in delamo skupaj od samega začetka, od prvih tekmovanj, ko so nas učili in nam brez »foušarije« ali slabih namenov pomagali, poleg tega pa si ga kot Brkinca tudi delno lastimo. poleg tega pa si ga kot Brkinca tudi delno lastimo. V Bistrici ni bilo prireditve na katero smo ga vabili -tudi ko je že postal svetovni prvak, da se ne bi rade volje odzval. Zato Niko, želimo ti uspešen koncert in še veliko dobrih glasbenih uspehov. Večerna debata Besedilo in fotografije: Marjan Krebelj ••••• Ko se je pred leti o ustanovitvi gimnazije v našem kraju govorilo le potihoma, se je kot enega glavnih argumentov za ustanovitev omenjalo to, da mladi ostanejo doma in vitalno prispevajo k lokalnemu športnemu, raziskovalnemu in kulturnemu življenju. Generacije, ki smo se vozile v Postojno, Sežano ali celo Koper, smo večji del energijskih viškov puščali po želežniških postajah, vlakih in avtobusih. Veliko potenciala je bilo izgubljenega, dasiravno je tak način življenja imel tudi svoje prednosti, a te v tej zgodbi niso bistvene. In resnično, to naše mestece je vendarle malenkost bolj živahno zadnja leta, tako da po malem preseneča, da smo morali tako dolgo čakati na privi resnejši kulturni dogodek, ki bi ga izpeljali bistriški gimnazijci in gimnazijke izven šolskih zidov. Kajti gimnazija je in mora biti veliko več kot zgolj od ministrstva zapovedani curricu-lum. Ta beseda, Gimnazija, zares žlahtno zazveni šele tedaj, ko predstavlja zbirališče mladih intelektualcev, ki tam pilijo svoje ume za izzive, ki jih čakajo. Pravo poslanstvo gimnazije ni zgolj v njenem formalnem programu, pač pa v tistem, kar se spleta med in po uradnem urniku. Poznanstva, debate, ustvarjanje, ideje ter tudi razočaranja in propadli projekti.To mora biti. To pa je lahko samo, če je šola relativno blizu domačega kraja ali če človek v kraju šolanja tudi prespi. Sicer je gimnazija res zgolj seznam predmetov, ki jih šolar opravi do mature. Samo to pa še zdaleč ni dovolj, da se razvije razmišljujoča in ustvarjalna osebnost (pravzaprav, ravno to je pogosto tisto, kar ustvarjalnost zatre, a tega tu ne bom napisal, ker nimam dovolj prostora za argumentacijo, zato naj ostane neizrečeno). Tako so nam gimnazijci in gimnazijke, naj si drznem omeniti, pod zagonom Roka Smrelja, pripravili literarni večer, na katerem so pred-stavili glasilo Večerna debata. Sam o projektu vem premalo, toda glasilo (vsaj gimnazijski del) je točno takšno kot mora biti; kvalitetno, provokativno, razmišljujoče in gotovo seme mnogih novih debat. Tega je manjkalo in tega mora biti več. Preveč radi zdrknemo v rutino in premalo se sprašujemo o stvareh, ki bi lahko bile tudi drugačne. Zato je ta prispevek izredno dragocen. Bistriška gimnazija tako počasi postaja Gimnazija. Iskrene čestitke vsem sodelujočim in njihovim mentorjem. Vsi se moramo potruditi, da bo takih projektov še več. DVOJNA DIOPTRIJA Prvi šolski dan Jožko Stegu jfepre-Z—c e j pred začet k o m šole so nas tudi letos po vseh medijih na veliko opozarjali, naj bomo za volanom še posebno pozorni na naše malčke, ki bodo prvič samostojno na cesti, ker so zelo nepredvidljivi v svojem obnašanju. Na sam prvi šolski dan zjutraj pa so na radiu Koper poklicali in povprašali enega znanih slovenskih književnikov, po čem se spominja svojega prvega šolskega dne. Kot večini drugih ne več ravno mladih nekdanjih šolarjev, je tudi njemu že skoraj povsem izhlapel iz spomina, ker mu ni predstavljal takega spektakla, kot ga današnji starši, oziroma vsi skupaj vred uprizarjamo. Če pogledam mojega, ki se je zgodil pred natanko pol stoletja, si ga tudi jaz zagotovo ne bi po ničemer zapomnil, če ne bi takoj po prestopu praga nekdanje gostilniške sobe preurejene v učilnico zaradi lasanja z enim od sošolcev zabredel v težave z učiteljico, ki je oba za kazen poslala stati vsakega v en kot zraven table in gledati v zid. Ne spominjam se, kako dolgo sva morala tam ždeti, kakor tudi ne, zakaj sva si pravzaprav skočila v lase, ker sva bila oba dokaj miroljubne narave. Žal ga ne morem vprašati, če morda on kaj več ve o tem, ker že lep čas na britofu uživa mir pred nadlogami tega sveta, med katere šteje tudi šola. To smo sicer kmečki otroci z olajšanjem pričakovali, saj nas je rešila nekaterih nič kaj priljubljenih domačih poletnih obveznosti, kot je bila recimo vsakodnevna paša kakih požrešnih krav. Te so včasih ravno sredi naše najbolj zavzete igre s kakim od sotrpinov, ki je pasel zraven, ušle na kako bližnjo njivo koruze in si jo na veliko privoščile, za kar smo si potem pri oškodovancu, kot tudi doma nakopali neprimerno več težav, kot pa zaradi obnašanja v šoli. Bolele pa so najbolj tiste kazni, ki smo jih po nedolžnem prestajali. Jaz sem nekaj takšnih krivičnih obsodb doživel na svoji koži, med drugim tudi v šoli, kjer sicer od tistega nesrečnega prvega dne nisem nikoli več dajal razlogov za skrbi ne učiteljem, ne staršem. So pa za to poskrbeli moji sošolci - bilo je menda v petem razredu, ko so iz šolske omare lepega dne neznano kam izginili zvezki z našimi šolskimi nalogami in krivdo zvrnili name z utemeljitvijo, da sem menda dobil slabo oceno in jo hotel malo "popraviti."To seveda ni bilo res, ker mi učenje sploh ni delalo preglavic, kot tudi ne starši, če katerega sem takrat za spremembo želel iti, sovpadel ravno z mojim literarnim nastopom na prvih preroških srečanjih. Se razume, da sem dal prednost literaturi, ki je prevladovala v mojem življenju še naslednji dve desetletji. Zdaj me ne vleče nikamor več, razen še k zvonovom in k vam, dragi bralci, med katerimi je tudi nekaj nekdanjih sošolcev, ki jih ob tej priliki lepo pozdravljam in se jim zahvaljujem za dolgoletno potrpežljivo prebiranje mojih član- bi dobil kako slabo oceno. Teh niso vsaj pri meni nikoli niti gledali, razen v spričevalu, ker so imeli tedaj pomembnejših opravkov in skrbi za preživetje družine. V moje pravice in svoboščine so posegli le v primeru, če sem naredil kak resen prekršek. Za omenjeno izginotje šolskih zvezkov je morala priti mama v šolo in to prvič in zadnjič v moji šolski karieri, pa še to ne na svojo pobudo, ampak na pisno zahtevo učiteljice. Kaj sta se pogovarjali, mi ni povedala, a me tudi ni brigalo, saj nisem imel nič pri tej zadevi. Je pa verjetno takrat v meni dozorel sklep, da se izognem zadnjemu dnevu šole in skupinskemu slovesu od nje, kar se je tudi čez tri leta zgodilo, da se nisem udeležil ne zaključnega šolskega izleta, ne valete ali kako seje že temu poslovilnemu ceremonialu tedaj reklo. Čez dvajset let meje usoda spet postavila pred podobno izbiro, ko j e datum vabila srečanja s sošolci, na VABILO kov. Naj ob tem pripomnim, da smo bili ena zadnjih generacij idealistov, ki je še imela željo spremeniti svet, kakor tudi vizijo, kako naj bi izglodal. Najbrž je k temu, kot k našemu rojstvu precej prispeval spodleteli Titov pohod na Trst, na kar so nas dolgo spominjali napisi z zvenečimi parolami na zidovih hiš ob cesti po vsej dolini naše Velke vode, naše starše pa vreščanje otrok, ki smo se kmalu zatem v takem številu rodili, da je zmanjkalo prostora v naši šoli in so nas morali dva razreda, če se ne motim, za dve leti nastaniti kar v prostorih nekdanje gostilne. Meni je pasalo, ker sem imel le dobrih sto metrov do šole.. No, z leti vse zbledi, tako spomini, napisi, kot ideje, ki sojih porajale in lepega dne presenečen ugotoviš, da je tisto, kar moraš spremeniti - pravzaprav ti sam, če hočeš, da bo tvoj in ostalih svet lepši! Potrudite se, da bo to že danes. Pa ostanite mi zdravi, se pravi, brez prašičje gripe vsaj do našega naslednjega klepeta, potem se bomo že kako prebili naprej! faUlflll 'tVuJn JU RAD POJEŠ? BI RAD SPOZNAL NOVE PRIJATELJE IN Sl POPESTRIL VIKENDE ? KŠTD Tabor Kalc 1869 VABI nove PEVKE in PEVCE k mešanemu pevskemu zboru SE VIDIMO! Vaje vsako soboto ob 20h v Osnovni šoli Toneta Tomšiča v Knežaku PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00^ fax: +386 (0)5/70-410-55 ^ e-mail: info@plaming.si £> RECENZIJA ___________________j Misel o knjigi... Vsakdanje skrivnosti (Razlage najbolj osupljivih in zabavnih skrivnosti) David Feldman Readečs Digest, Mladinska knjiga (prevedel Vital Sever) Ljubljana, 2009 "Zakaj so nekatere nogavice narejene pod kotom 115do 725 stopinj glede na stopalo, ko pa pri ljudeh kot med stopalom in nogo znaša 90 stopinj?" Kar nekaj let nazaj je tega, ko mi je prvič prišla v roke revija Reader's Digest. Mislim, zdi se mi, če se ne motim ... Ja, predstavljala sem že njihove "izrodke", pa jih bom spet in spet, saj na zelo poljuden in berljiv način ponujajo v branje obilo zanimivih stvari. Želela sem povedati namreč, da sem prišla v stik z revijo nekaj let nazaj. V spominu mi je ostal članek o romunskih otroških sirotišnicah. Spomnim se tudi, da meje članek presunil za nekaj dni. Ja, do danes. Surova in okrutna dejstva, brez olepšav. Od takrat naprej me je revija povlekla vase. V francoščini najprej. Nato v italijanščini. Zdaj v slovenščini. Pa še vedno se mi zdi, da jo je premalo na policah. Kakor koli že ... Knjiga, ki ji danes namenjam nekaj vrstic, je prav posebna knjižica. Ne vem pravzaprav, kam bi jo sama uvrstila... Bi bila za otroke, mladino, odrasle, starejše? Zdi se mi, da je primerna za čisto vse radovedneže, kakršna sem tudi sama. Iskanje razlag se nikoli ne neha. Menda sem bila en sam zakajček, ko so mi zobje šele začeli krevljasto rasti. In mislim, da je takih zakajčkov med nami malo more. Ja, obstajajo leksikoni. In ja, obstaja enciklopedija. In ja, seveda, kaj je boljšega kot surfanje po internetu. Saj, rada grem s časom naprej. Ampak... Pri internetu me najbolj zmoti to, da sem preveč radovedna. In ker mi internet ponuja milijon informacij, samo klikam, pa pri strani, pa zgoraj, pa spodaj pa ne vem še kje, dokler se ne zasačim s tistim "hm, kaj sem že iskala?". Medtem preteče že preveč časa, odklikam in grem. Najbrž zelo dobro zmozgana zadeva s strani tistih, ki to obvladajo, a zame včasih preveč kaotično, priznam. Ne znajdem se v tolikšni poplavi informacij in nemalokrat tudi ne vem, katera informacija je prava in katera ne. In zato obstajajo knjige. Kot je ta. Ki nam pove konkretno in tu in ravno na tej in tej strani in čisto dovolj na kratko, da ni prekratko in predolgo, ravno tisto, kar hočem vedeti. Ste se kdaj vprašali, tako za foro, zakaj imamo ušesne mečice? "Dobro vzgojeni Angleži niso nikoli rekli, da gredo v posteljo, ampak da gredo k počitku. Tudi beseda ženska je bila žaljiva in tujec je tvegal omedlevico, če je to besedo izustil v navzočnosti dame ...Občutljivost so prignali do takšnih skrajnih meja, da je v priročniku Olika lady Gough zahtevala, da je treba celo knjige pisateljev in pisateljic na knjižni polici spodobno ločevati med seboj, njihove bližine niso smeli tolerirati, razen če avtorja nista bila poročena med seboj". Samo delček pod vprašanjem Zakaj ženske ne omedlevajo več tako pogosto kot včasih?. Nekaterim ljudem je ravno do Rima za te in one stvari. Včasih nas preveč radovedni ljudje motijo. Včasih preveč radovedni ljudje motimo druge. In seveda, najbrž tudi ni vedno odgovora na vsak naš "zakaj". Pa vendarle: Zakaj nas jezik srbi? Kaj povzroča podočnjake? Zakaj vidimo zvezde, ko butnemo z glavo ob oviro? Zakaj se zaradi las v ustih davimo? Ima vaša žena brke? Ima vaš mož nakodrane sramne dlake? Je vašemu otroku težko stati pri miru? Se vam zeha in potem se zeha še tistemu levo in onemu desno in onemu zgoraj in tistemu spodaj? Je vaša žena noseča in nenavadno golta hrano? In imate že dojenčka in se sprašujete, kako to, daje bil ob rojstvu belolas, nato je sčasoma počrnel? Vasje kdajkoli povprašalo, zakaj ima vaš pes in sosedov pes in sploh pes črn smrček? Neeee? Nikoli? Preberite si. Zakaj pa konji spijo stoje? Verjamem, da seje že vsakdo od vas nedvomno vprašal vsaj petkrat na dan, zakaj pingvinom na Antarktiki ne zmrznejo noge in tudi, zakaj moški baletniki ne plešejo na konicah prstov. Kar priznajte, da so vam pleše na glavah in redki zobje nastali zato, ker ste se ubadali predvsem s tema dvema vprašanjema, da o drugih ne govorimo.:) "Izguba dlake je praljudem omogočila, da so se laže znebili mrčesa, kot so klopi, pršice in drugi zajedavci, s katerimi so imeli težave. Paraziti niso povzročali le težav s srbenjem, ampak so razširjali tudi smrtonosne nalezljive bolezni... Toliko in veliko več pod vprašanjem, zakaj so ljudje izgubili večino dlake. Morda le še nekaj vprašanj, s katerimi vas napeljem, (zmanipuliram?), da si knjigo preberete ... Ne, saj ne gre za manipulacijo. Je pa knjigo vredno prebrati. Sebi. Otrokom. Komurkoli. Tako je zanimiva, da vas bo še zlata ribica poslušala, če jo imate (in če medtem zaspi, kdaj zaspi?). Stavim, daje vprašanje, ki vas nedvomno martra že dolga leta : ali tudi kače kihajo? Ali pa ... Se pajek ujame v pajčevino drugega pajka? No, da ne zabluzim preveč, naj na drobno predstavim še avtorja ... Gospod Feldman je otroštvo preživel v kraju Mar Vista v Kaliforniji. Študiral je literaturo, dobil VVatsono-vo štipendijo za študij popularne kulture v Evropi in podiplomsko študiral na univerzi v Bovvling Greenu. Nato seje preselil v New York in deloval kot svetovalec ameriških TV mrež ABC in NBC. Četudi obseden s televizijo, seje posvetil pisateljski karieri. Ob obisku supermarketa se mu je utrnila zamisel o vsakdanjih skrivnostih in o tem piše že dvajset let. Živi v New Vorku in lahko mu pišete na feldman@imponderables.com - če vas, seveda, zasrbi takršenkoli "zakaj". Morda zakaj zaradi popra kihamo? Ali pa, kako so določili vrstni red črk v abecedi? Ali, zakaj ljudje verjamejo, da sta število 13 in petek povezana z nesrečami, če pa vam lahko potrdim, daje to najsrečnejša combinacija, kar jih je?:) Prijetno, zanimivo in - seveda - nasmehljivo branje do prihodnjič, Patricija VILJEM STEGU Ob obletnici smrti Viljema Steguja Danica Pardo ••••• Konec avgusta je bila v cerkvi sv. Helene na Premu spominska maša ob 20. obletnici smrti duhovnika Viljema Steguja. Z izbranimi in bogatimi besedami so maševali dr.prof, pater Edvard Kovač in Ambrož Kodelja iz Doberdoba ter domača župnika Janez Premrl in Anton Ličan. Prof. Edvard Kovač je v svojem nagovoru orisal lik Vilija vsestransko: intelektualno-pesni- ško, duhovno, svetovljansko ter narodno. Vsakdo od udeležencev je bil po svoje povezan s Vilijem, saj so se zbrali njegovi sorodniki, vaščani, sošolci, družinski prijatelji od blizu in daleč, vse tja od Pariza ter znanci in tovariši, ki jih je družilo Vilijevo delo in delo pri reviji 2000. Iz arhiva družine Stegu, smo izbrali Vilijeve življenjepisne podatke in jih objavljamo v celoti: »Viljem Stegu seje rodil 29. novembra 1943 na Premu, v rojstnem kraju Dragotina Ketteja, sredi vojne vihre. Gimnazijo je obiskoval v Postojni in tam maturiral , po maturi seje odločil za vstop v bogoslovje. Pesniško je zorel v literarnem krogu ljubljanskega bogoslovnega semenišča in objavljal v glasilu bogoslovcev Brazda in v Pogovorih. Literarne vzpodbude je našel v krogu dramatika Ivana Mraka ter pesnika Edvarda Kocbeka. Novo mašo je imel leta 1969 na Premu, nato je služboval kot kaplan v Solkanu in za tem je bil premeščen in imenovan za župnika na Voj-skem nad Idrijo. Sodeloval je pri ustanovitvi izdajanja Revije 2000 v letih 1969 do 1973. Revija kritično krščansko miselno usmerjenih izobražencev takrat ni našla širšega odmeva v slovenskem prostoru, pač pa pozneje (revija izhaja že 40 let). Septembra 1975 je odšel med izseljence v Nemčijo v Ingolstadt in tam deloval med rojaki na Bavarskem vse do smrti. Umrl je nenadoma, ko je bil na obisku doma 26. septembra 1989. Pokopan je na premskem pokopališču. V zdomstvu je živo ohranjal stik s slovenskim kulturnim prostorom, urejal in izdajal je glasilo BESEDA, ki je bila namenjena slovenskim zdomcem in njegovim faranom, glasilo je prinašalo med drugim tudi novice o dogajanju iz domovine. Ves čas se je trudil za prepo- znavnost Slovenije in njene kulture v nemškem okolju, kjer je z dobrim znanjem nemščine uspel pridobiti naklonjenost do naše kulture in jezika ne samo pri cerkvenih ampak tudi mestnih oblastnih krogih. Prevajal je tudi in pisal eseje tedaj v Sloveniji domala neznanih ali prezrtih mislecih: Stephanu Rozenzvveigu , Emmanuelu Mouni-erju, Martinu de Unamunu, Leonu Bloyju, Emmanuelu Levinasu in Simone Weil. Leta 1985 je izšel njegov prevod iz francoščine: izbor spisov in razmišljanj Simone VVeil (1909-1943) pri Reviji 2000 TREPET IN POSLUŠNOST. Tako je prišla prvič filozofska misel Simone VVeil med slovenske bralce. Sedem let po njegovi smrti je prišla v javnost njegova pesniška zbirka, ki jo je sam označil UGAŠAJOČE SANJE, pri založbi Reviji 2000. Sanje so moja usoda, Sanje, Gole in resnične Kot cesta pred mano. Kako jih bom spravil v vazo na mizi, ne vem.<( Zbrani v cerkvi sv. Helene na Premu, so po bogoslužju Viliju v spomin, poslušali njegove pesmi, tudi odlomek iz romana Ivana Bol-tarja. Ob grobu smo poslušali njegovo pesem Ko bom v zemlji ležal. Pevka Marjetka Popovski je ves dogodek oplemenitila s petjem, ki je v cerkvi sv. Helene dobilo poseben čar. Mala Jana Frank s Prema je ubrano zaigrala na violino in s tem pripomogla brani besedi do njene polnosti. Vilijeve pesmi so brali : Mirjam Čeligoj, Ana Seleš, Marjetka Popovski, Edvard Kovač, Helena Rosa in Danica Pardo. Sošolci, ki tudi ob drugih druženjih obiščejo Vilijev grob, so se ga spomnili v zapisu Danice Pardo: »Danes smo tu, z mislijo vdani Viljemu Steguju. Sošolcu s Prema. 2e dvajset let počiva tu, ob cerkvi. In je tudi z nami. Tako je, kot je Viljem zapisal: SONCE JE SPUSTILO ZLATO LESTEV V MOJE SVETIŠČE. PO NJEJ PROCESIJA SPOMINOV. V pripravi na to srečanje, seje odprl moj in naš kalejdoskop mladosti, naših najstniških let in sanj. Ko sem si nadela očala in šla od obraza do obraza na zadnji gimnazijski fotografiji, posneti pred 46 leti, sem mislim dodala tudi glasove sošolcev in profesorjev. Zares - procesija spominov. Za sošolce je bil Vili. Meni, ki sva od rojstva bila v istem kraju in bosonoga merila premske poti in klance, je ljubše reči, da je bil moj sošolec Vilče Potučnikov. Pa je droben fantič, poln veselja in vragolij, vsa leta s svojim znanjem, pridnostjo in modrostjo, čudil učitelje in imel med nami ugled najboljšega učenca in dijaka. Bilo je pred 46 leti in vsakega od nas je usoda peljala po svoje. Vili nas še danes obiskuje s svojo podobo in besedami. Krotke so in sporočajo: »Nekoč so mu ukazali, da mora s pozabo zasuti stare poti!« Njegovim besedam bom dodala svoje: »Jaz pa vem kje žalost biva. Jaz pa vem kje je doma. V mojem srcu, mojem srcu mehko posteljo ima. Vsak dan znova jo postilja, vsak dan znova jo zrahlja. Ko na njej se odpočije, še več žalosti mi da.k /Žalost - Danica Pardo/ Sošolka Anica pravi, da je Vili pogosto v njenih mislih. Poln energije je bil, fant hitrih misli in dejanj. Življenje ga je peljalo na odgovornejšo in resno odločitev, drugačno od naših. Sošolka Majda, pedagog, ki še vedno hodi v šolo, po šolsko razvr- sti Vilijevo znanje, pridnost in vestnost, najvišje v ocenjevalni lestvici. Ničesar drugega ni v njenem spominu kot občudovanje. Vilija smo globoko cenili, pravi Silvana. Bil je poseben, trden, pokončen. Ni se bil pripravljen podrediti nikomur in ničemu. Od tu in tam se oglašajo sošolci, prijatelji in znanci. Imenovalec vsega je že znan. Bil je »naj«, pravimo vsi v en glas. Da bo prav, moram izpisati še nekaj besed o njem. Na vlaku v šolo in domov, smo filozofirali in mleli vsak po svoje, a Viliju ni bil nihče kos, pravi Vida. Dosti je bral. Poznal je filozofske zapise različnih avtorjev. Bil je vedno prepričan v svoj prav, načelen. Od svojih stališč ni odstopal. Še vedno ga vidim in slišim, kot da je tu. Vida rada obudi njun pogovor v katerem sta prisegala, da ne bi bil on rad pri njej obsojen in ona nikoli pri njem pri izpovedi. V Albininem spominu je Vili tudi nagajiv in veder. V času študija drugačen. Nedosegljiv in resen. Jožica, ki ne biva daleč od tu, je v Viliju spoznala mirnega, načitane-ga fanta, ki je vedel vse o vsem. Bil je drugačen od drugih. Ni mu bilo težko pomagati drugim pri učenju, tudi na poti v šolo je pisal drugim naloge, pomagal pri popravnih izpitih. V teh dneh se je nabralo še več spominov na Vilija: Bil je delaven, ambiciozen, razmišljujoč globok, doda sošolka. Vedno je sledil svoji misli. In še glas iz vasi: Vilčeta Potuč-nikovga smo vsi imeli radi. Ob različnih nujah nam je pomagal. Znal je prisluhniti in potolažiti, tudi kako drugače pomagati. To je bilo nekaj spominov o Viliju. Ko sem končala ta zapis, sem bosa krenila po brjači in pod lat-nikom brkinske izabele zaokrožila zapisano: Vilče, tako je, kot je profesorica Brecljeva nekoč napisala:... Ujeli smo en sam utrip naše mladosti, kot neizpeta pesem, kot nepreživete sanje, kot nedokončana šolska naloga. Kot nedokončana šolska naloga ....» S pesmijo in spomini smo zbrani na farovšem dvorišču zaorali v nova znanstva in si priznali, da se spet snidemo. Mala južna 2009 Kulturno-etnološka prireditev Mala južna, ki jo je ob finančni podpori bistriške občine in sponzorjev letos že četrtič organiziralo Kulturno društvo Grad iz Dolnjega Zemona, je predzadnjo soboto v avgustu na grajsko dvorišče Dolnjega Zemona privabila številne obiskovalce, ki so z veseljem pokušali okusne tradicionalne domače jedi. Teje letos na star način - v bakrenih kotlih in starih posodah na odprtem ognju - pripravljalo kar 14 društev: KEŠTD Alojzij Mihelčič iz Harij, ŠKD Studenec iz Huj, KD Grad Dolnji Zemon, Društvo Ahec iz Jasena, KTD Bregarje, KŠD Koseze, Ribiška družina Bistrica, Društvo Studenc iz Gornjega Zemona, Turistično društvo Ilirska Bistrica, Društvo Tuščak Bač, KD Podgrad, Mladinska skupnost Trpčane, Društvo Kmečkih žena II.Bistrica in skupina Zelena gasa iz Dolnjega Zemona. In bilo je kaj videti in okušati: krompir v zevnici, polenta z ocvirki, koleraba, kruhovi cmoki, ječmen, pa tudi različno pecivo, kot so štruklji, omlete, zavitki, potica in druge tradicionalne jedi, značilne za kraje na Bistriškem. Te so člani društev, oblečeni v starinska oblačila, brezplačno ponudili na stojnicah, kjer so društva razstavila tudi staro posodo in pribor. Namen Male južne, kot so nekoč imenovali popoldansko malico med kosilom in večerjo, je namreč oživitev in ohranjanje tradicionalnih jedi in kulinaričnih navad. Obiskovalce je pozdravil tudi župan Anton Šenkinc, ki je pohvalil mlade prizadevne organizatorje prireditve in poudaril pomen društev, ki so gonilna sila življenja na vasi. »V zadnjem času je število društev močno naraslo in menim, da bo prav to delovanje društev preprečilo izseljevanje ljudi, zato jim tudi občina finančno pomaga,« je povedal župan. Prireditev je spremljal krajši kulturni program, v katerem je nastopila Brštulin banda iz Harij in domači godbeniki, na ogled pa je bila tudi razstava miniatur kmečkih vozov avtorja Janka Samse. Ob koncu je sledila zabava s skupino Ku adn. Sicer pa se je prireditev začela že v petek z uprizoritvijo komedije Ohcet bo v izvedbi gledališke skupine KD Grad Dolnji Zemon in se zaključila v nedeljo s pohodom za zdravje in ogledom vaških znamenitosti. Vir: spletna stran občine Ilirska Bistrica Sedanjost, zgodovina in prazgodovina Glasno kliče -nova šola je že tu Monika Derenčin in TeryŽeželj, 9.razred OŠ A. Žnideršiča - V torek, 15.9.2009, smo se nadarjeni učenci OŠ Antona Žnideršiča z učiteljicama Nadjo Baša in Heleno Pirih Rosa odpravili v Škocjan. Tam nas je pričakala arheologinja Sabina Pugelj, kije za nas pripravila delavnico na temo Darovanje v prazgodovini. Ko smo obnovili znanje o arheologiji, smo si ogledali arheološke najdbe iz Mušje jame. Tam smo si med drugim ogledali nakit in orožje, saj se je na to temo navezovala delavnica. Velika jama na Prevali oz. Muš-ja jama je nekaj čez 50 m globoko brezno južno od Škocjana. Na dnu seje nahajala izjemna količina pretežno bronastih in redkih železnih predmetov. Le-ti so pretežno razlomljeni, nekateri pa so zaradi močne izpostavljenosti ognju tudi delno raztopljeni. Med preko 1000 predmeti prevladuje orožje. Posebej številne so sulične osti, pogoste pa so tudi sekire, meči, čelade... dom so se takratni prebivalci zbrali ob jami in bogovom darovali svoje najdragocenejše stvari. Verovali so, da si bodo s tem zajamčili boljše življenje. Pred darovanjem so zakurili ogenj in na njem stopili darovane predmete. Verjeli so, da bo Med ustvarjanjem nas je Sabina Pugelj seznanila še z nekaterimi drugimi podatki, natančneje pa smo spoznali darovanje. Med odre- dim s seboj ponesel njihove želje k božanstvom. Pri izdelovanju smo poskušali čimbolj posnemati oblike iz praz- godovine. Tako so perlice postale jantar, masa za oblikovanje pa starodavno ilo. Iz vseh teh materialov so nastale zapestnice, ogrlice, uhani, fibule, sulice, bodala in posodice. Nato pa je sledil najzanimivejši del: simbolično darovanje. Prazgodovinska oblačila so bila izdelana iz pravih naravnih materialov. Arheologinja pa nas je presenetila s tunikami, narejenimi iz umetnega materiala, podobnega živalski koži. Ko smo se jih oblekli, so se nam zdela čudna in smo se na to temo pošteno nasmejali. Čez čas pa smo se v vlogo praljudi vživeli in bili ob koncu navdušeni nad našim dejanjem. Z nekoliko nenavadnim sprevodom do Mušje jame smo vzbujali pozornost mimoidočih. Pri Mušji jami smo se ob melodijah flavte vživeli v vlogo praljudi. S simboličnim darovanjem naših izdelkov smo ponazorili obred darovanja. Polni novih doživetij smo se zahvalili vsem, ki so karkoli prispevali k delavnici. Izdelki, ki smo jih za spomin odnesli s sabo, pa nas bodo na zanimiv način vedno spominjali na Mušjo jamo. Veselimo se s prvošolci novinarski krožek OŠ RU Podgrad. Zakorakali smo v novo šolsko leto. Na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad smo z veseljem medse sprejeli 10 nadebudnežev, ki so prvič sedli za šolske klopi in postali pravi šolarji. Prvošolčke sta nagovorila g. ravnatelj Milan Dekleva in predstavnica šolske skupnosti, učenka Gaja Ivančič. Za prijetno počutje v razredu in lep prvi šolski dan je poskrbela njihova razredničarka. Prvošolčkom in vsem učencem želimo, naj jim bo učenje zabava in naj bo novo šolsko leto uspešno, polno lepih priložnosti, novih znanj, novih prijateljstev, skrat- i S 5A I šolski zvonec Ješjvvski novinarji z ment. Nives Pirih. Prvi šolski teden smo na OŠ Jelšane začeli v obnovljenih prostorih stare šole in opazovali, kako vidno rasteta še prizidek in telovadnica. Prvega septembra nas je pozdravil gospod župan Anton Šenkinc, deve-tošolci pa smo sprejeli prvošolce ter jih popeljali v povsem novo učilnico. Sledil je sprehod do naše lokve in potoka ter nastop glasbene družine Volk folk. Na koncu smo vsi skupaj na igrišču zaplesali ob spremljavi ljudskih glasbil ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin. V sredo nas je pot odpeljala v ljubljanski živalski vrt, kjer smo imeli učno uro s kraljevskim pitonom in pajkom tarantelo. Naslenji dan je sledil prvi jesenski pohod do Jurčka, čez Božični brejg in nazaj v Jelšane. Pri Jurčku je naša dolgoletna učiteljica in planinka ga. Dora Kalčič sprejela prvošolce med planince ter jim s planinskim krstom podelila planinska imena in dnevnike. Policist Andrej Vrh nam je spregovoril o varnosti v prometu, lovec Dušan Maljevac pa nam je pripovedoval o divjadi in nam pokazal lovsko prežo in krmišče. Sami smo napolnili solnico in natrosili hrane za divjad. Čeprav so za ta dan napovedovali slabo vreme, smo se v šolo vrnili popolnoma suhi. V petek so učenci od 1. do 7. razreda imeli naravoslovni dan na travniku in v gozdu, 8. in 9. razred pa tehniški dan na Gozdarsko - lesarski šoli v Postojni. Spoznali smo različne vrste lesa ter izdelali vsak svojo okrasno eseno škatlico. Naslednji teden smo nadaljevali s poukom v obnovljenih učilnicah. IZ SOLSKIH KLOPI Začetek šolskega leta z Mavričnim gledališčem Šolski novinarji, OŠ Podgora. Ko smo 1. septembra vsi učenci OŠ Podgora po dolgih in toplih počitnicah prispeli v šolo, nas je tam presenetila ga. Jana Stržinar iz Mavričnega gledališča. Medtem ko si je še pripravljala rekvizite, nam je ga. ravnateljica Mirjam Vrh zaželela uspešno novo šolsko leto in nas seznanila z letošnjimi novostmi na šoli, predvsem z novimi učitelji. Jana Stržinar je za nas pripravila predstavo o modri deželi. Najbolj je navdušila najmlajše, ki so se prav vživeli v dogajanje pred njimi, v barvite lutke in čarobno glasbo. Prav poseben pa je bil ta dan za sedem prvošolcev, ki so prvič sedli v šolske klopi in se sladkali z odlično torto. Upamo, da jim bo prvi šolski dan ostal v lepem spominu! Potepali smo se po okoliških krajih Na OŠ Podgora smo v mesecu septembru izkoristili lepo vreme in organizirali kulturni in športni dan. 9. 9. smo obiskali Prem in si pod vodstvom gospoda Simčiča ogledali Kettejevo hišo in grad. Tam nas je navdušil prikaz razvoja gradu in panoji, ki prikazujejo številne gradove v naši okolici. Videli smo tudi grajsko kapelo, ki je menda med najlepšimi ohranjenimi v Sloveniji, ter novo pridobitev: orožje in oklep. Po ogledu smo lahko po- kazali tudi svoje ustvarjalne talente, saj smo risali izbrani motiv, npr. grad, cerkev, vodnjak. 2e naslednji dan, 10.9., so se učenci nižjih razredov povzpeli na Sv. Katarino, učenci višjih razredov pa smo pogumno sedli na kolesa in se izpred šole odpravili do kmetije Bubec, Novakovega mlina, mimo Topolca pa spet nazaj proti naši Kočaniji. Blagoslov šolskih torb Vaščani Harij..... Dan postaja krajši, noči bolj mrzle in daljše. Pisano jesensko listje napoveduje, da je prišla v deželo jesen.. Šolska vrata so že nekaj časa odprta in vsi skupaj ugotavljamo, da so počitnice prehitro minile. Šolarjem želimo, da bi čas tja do poletnih počitnic dobro izkoristili, da sijih ne bi po nepotrebnem skrajševali.... Varno na prvi športni dan Julijana in Elen, novinarski krožek OŠ RU Podgrad Učenci OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad, smo 11. septembra 2009, imeli prvi športni dan - jesenski kros. Pred odhodom na športni dan smo imeli predavanje o varni udeležbi v prometu. Predaval nam je gospod policist Iztok Ljubič. Opozoril nas je, da moramo pri vožnji s kolesom, rolerji ali kolesom z motorjem nositi za to primerno čelado. Otroci mlajši od 12 let ter nižji od 150 cm morajo v avtu sedeti v otroškem sedežu. Za neupoštevanje predpisanih pravil nas čakajo visoke kazni. Zavedati pa se moramo, da policisti to počnejo za našo varnost, saj ni malo primerov, ko se v prometnih nesrečah poškodujejo ali celo umrejo povsem nedolžni ljudje. Po predavanju v jedilnici, smo se učencih po razredih odpravili na praktični del udeležbe v prometu. Učili smo se pravilnega vstopanja in izstopanja na šolski avtobus, ter obnašanja na njem. Podjetju Sanabor d.o.o. in g. Iztoku Ljubiču se zahvaljujemo, da so nam to omogočili. Ob 9.00 smo vsi skupaj odkorakali na kros progo v Hrušiške potoke. Ločeni po razredih in spolu smo odtekli določeno pot. Vsi utrujeni smo se vrnili v šolo. Prvouvrščeni učenci v posameznem razredu se bodo udeležili občinskega krosa v Ilirski Bistrici. Veselimo se novih tekmovanj in morebitnih zmag. SPOROČILO ZA JAVNOST Zdravi otroci so v šolah, opozorilo stroke so starši sprejeli resno in odgovorno Inštitut za varovanje zdravja skupaj z epidemiologi območnih zavodov za zdravstveno varstvo ter ministrstvo za šolstvo in šport dnevno spremljajo razmere obolevnosti v vseh slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zavodi so poskrbeli za navodila staršem o ravnanju glede pandemske gripe in učinkovito pomirili bojazen staršev glede nalezljivosti in poteka obolevnosti za pandemsko gripo. Danes, prvi dan pouka v tem tednu, v vseh šolah pouk poteka običajno, zdravi otroci so v šoli, tudi obisk OŠ Polzela je močno izboljšan. Na OŠ Polzela se stanje umirja, kar je v skladu s pričakovanji stroke. Zdravstveni službi seje oglasilo približno 60 otrok oziroma njihovih staršev, ki so upoštevali navodila in ob znakih bolezni ostali doma ter po telefonu poklicali zdravnika. Vsi otroci so okrevali v domačem okolju, saj so imeli blago klinično sliko bolezni. Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi pa ukrepe za preprečevanje pandemske gripe izvajajo še naprej skladno s priporočili, ki so jih dobili že pred začetkom šolskega leta. Z upoštevanjem teh navodil lahko omejimo širjenje kroženja virusa, katerega se povsem ne da ustaviti. Stroka pričakuje, da se bodo pojavi gripe in gripi podobnih obolenj dogajali tudi v prihodnje, zato je pomembno in neobhodno, da vzgojno-izobraževalni zavodi še naprej dosledno upoštevajo priporočila epidemiologov iz zavodov za zdravstveno varstvo, IVZ in zdravstvene službe. Zdravstvena služba še naprej pozorno spremlja razmere na terenu ter svetuje predstavnikom šol in staršem. Služba za odnose z javnostmi IVZ, Služba za odnose z javnostmi MZ, Služba za odnose z javnostmi MŠŠ. Dvodnevni izlet na Nanos Kaja Ujčič, 8.a OŠ Dragotina Ketteja • Učenci treh izbirnih predmetov: šport zdravje, šport za sprostitev in turistična vzgoja, smo se v petek, 11. septembra odpravili na dvodnevni izlet na Nanos. Ob 10. 30 smo z velikimi nahrbtniki že vsi nestrpno čakali avtobus pred našo šolo. V Razdrtem smo se ustavili, dobi-še zadnja navodila in se počasi odpravili navzgor. Kolono je vodila učiteljica Marica spremljale pa so nas še učiteljica Lidija, Anica, Vesna in Andreja. Pot je bila še kar naporna a počasi smo vsi prilezli na vrh. Tam smo si najprej napolnili lačne želodce, nato pa se veselo podili za žogo. Pred večerjo smo se razdelili v sobe in se preizkusili v kvizu. Po slastni »pašta šuti« pa je sledil najlepši del dneva: večerna igra z lučkami. Naslednje jutro smo se zbudili že ob 7 uri, saj smo šli opazovat gamse, ki so se pasli tik pod anteno. Doživetje je ailo enkratno, saj je večina od nas gamse v naravi videla prvič. Po ogledu smo urno pospravili svoje sobe, pojedli zajtrk in se odpravili v dolino. Z izleta smo se vrnili polni lepih vtisov. V koči so bili zelo prijazni z nami, pa tudi učiteljice so bile super. Upamo, | da bomo tak izlet večkrat ponovili. 16 30. september 2009 NASVETI ZA NASE LJUBLJENČKE ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE Označevanje in registracija kopitarjev Ivan Amon, dr. vet. med, Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d.o.o.. Pod pojmom kopitarji smatramo domače živali vrste konj in osel ter križance med tema vrstama (mula, mezeg). V skladu s Pravilnikom o identifikaciji in registraciji kopitarjev morajo biti vsi kopitarji, tako kot druge vrste domačih živali, ustrezno označeni. Namen označevanja kopitarjev je predvsem v tem, da se zagotovi varovanje zdravja ljudi in živali. Hkrati pa je označevanje potrebno zaradi izvajanja selekcije, rodovništva in reprodukcije kopitarjev ter drugih strokovnih nalog v živinoreji, izvajanja konjeniških prireditev in tekmovanj, zagotavljanja sledljivosti kopitarjev v reji in prometu ter izvajanju skupne kmetijske politike. Vsak kopitar, ne glede na poreklo in pasmo v republiki Sloveniji mora biti ustrezno označen in imeti mora identifikacijski dokument (potni list). Ločimo registrirane kopitarje, t.i. rodovniške, ki imajo znano poreklo in so vpisani v rodovniške knjige ter kopitarje za rejo in rabo, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v rodovniško knjigo, t.i. križanci. S 1. julijem 2009 je začela veljati in se uporabljati Uredba Komisije (ES) št. 504/2008 o izvajanju Direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev ter Uredba Vlade RS o izvajanju Uredbe komisije (ES) ŠT. 504/2008 z dne 6. junija 2008 o izvajanju Direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev. Ta predpis določa, da morajo biti vsi kopitarji rojeni po 1. januarju 2009, označeni z identifikacijskim dokumentom in transponderjem (mikročipom). Prav tako se mora do 31. decembra 2009 na ta način označiti tudi vse neoznačene kopitarje. Za kopitarje, ki so že označeni, označitev z mikročipom ni potrebna. Vsi kopitarji morajo biti označeni in vpisani v Centralni register kopitarjev, kar zagotavlja sledljivost kopitarjev in izvajanje rejskih in zdravstvenih programov. Centralni register kopitarjev vodi Veterinarska fakulteta. Označevanje kopitarjev izvajajo pooblaščeni pregledniki. Z novimi predpisi se uvaja tudi enoten Identifikacijski dokument (ID), ki se bo uporabljal za vse kopitarje, ki so rojeni po 1. januarju 2009 in vse kopitarje označene po 1. juliju 2009. ID izdani pred tem datumom ostanejo v veljavi in jih ni treba zamenjati. Identifikacijski dokument na podlagi zapisnika o označitvi izda izdajatelj Veterinarska Fakulteta, razen za konje pasme lipicanec, za katere ID izdaja Kobilarna Lipica. ID za registrirane (rodovniške) kopitarje ima izpolnjene vse oddelke, te živali označuje priznana rejska organizacija (Veterinarska fakulteta in Kobilarna Lipica) ID za kopitarje za rejo in rabo ne vsebuje podatkov o poreklu, ostali podatki so obvezni. Vse te kopitarje na podlagi prijave za označitev (VF, Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev, tel. 01/47 79 275) označujejo usposobljeni pregledniki, nakar VF izda ID. Kopitarji, ki so namenjeni za zakol (vstop v prehransko verigo) morajo biti pod veterinarskim nadzorom, kakor druge vrste rejnih živali, imetniki morajo voditi hlevsko knjigo in dnevnik veterinarskih storitev. Še nekaj glede obveznosti imetnikov kopitarjev Imetnik kopitarja je lastnik ali oseba, ki jo lastnik pooblasti za stalno ali začasno rejo kopitarja. Imetnik kopitarja je odgovoren za izpolnitev vseh obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje. Spremembo imetnika ali gospodarstva, kjer se redi kopitarje treba sporočiti izdajatelju ID v 7 dneh; sporoča se samo sprememba gospodarstva, ki presega 30 dni (udeležba na tekmovanju se ne šteje za spremembo gospodarstva) V primeru izgube ID je potrebno izgubo sporočiti izdajatelju, ki zagotovi izdajo dvojnika ali nadomestnega ID Glede označitve kopitarja se lastnik odloči med naslednjimi možnostmi (navajam tudi uraden cenik storitev). Popolna označitev kopitarja obsega podroben opis ter oris kopitarja in vsaditev mikročipa. Cena take označitve je za žrebeta 47,59 EUR, za konje po odstavitvi 52,54 EUR. Tej ceni je potrebno še prišteti stroške izdaje ID, ki znaša 21,55E-UR. Za kopitarje, ki bodo do starosti 12 mesecev namenjeni za zakol v Sloveniji, ni potrebno izdati ID dokumenta, dovolj je le označitev z mikročipom in izdaja Potrdila o označitvi. Cena take označitve je 38,31 EUR, izdaja potrdila 5,92 EUR. Kopitarja pa je možno označiti samo z mikročipiranjem, brez podrobnega opisa in orisa. Strošek označitve je za 9,27 EUR nižja, izdaja ID brez opisa pa je 13,72 EUR. Opozoriti moram, da ima lahko označitev brez opisa in orisa določene posledice, na kar vas bo opozoril označevalec. Za zakol žrebet izven republike Slovenije potrebujete ID, kar upoštevajte pred označitvijo, saj je naknadna izdaja ID za žrebeta, ki imajo samo potrdilo o označitvi 10,62EUR. Pomembno je, da se o načinu označitve in vrsti izdaje dokumenta posvetujete z označevalcem. Vse je odvisno od tega, kaj nameravate z svojim kopitarjem v prihodnosti. V prihodnjem letu označitev starejših kopitarjev za uvrstitev med kopitarje namenjene za zakol ne bo možno. Do konca leta je to še možno, o tem presoja VURS. Neoznačenih kastratov, brez potrdila o kastraciji in konjev, ki niso bili rojeni v RS ni mogoče uvrstiti med kopitarje namenjene za zakol. Z novim letom pričakujemo, da se bodo stvari glede označitve kopitarjev končno postavile na prave tire, saj je to osnova za vzpostavljanje reda na tem področju. Za vse podrobne informacije lahko pokličete Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev v Ljubljani, tel 01/477 92 75, ali na veterinarsko ambulanto. PEKARNA B1STRC SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE... Kodri - pasma Danica Kirn •••• Pri nas imamo kodre: črne, čistokrvne, domače vzreje in tudi razstavnih linij. Ko je pred dvajsetimi leti prišla k hiši Lady, sem rekla: prav, a dama s psičkom ne bom. Kajti kodri so psi, ki se nekaterim zdijo bolj 'mačkasti', drugim pač psi bolj za v naročje, skratka ne pravi psi. Zdaj se sprehajam s takimi psički vsak dan. Nič damsko ne zgleda. Gremo na 'hrib', lahko tudi v gozd ali k jezeru in po pločnikih našega kraja. Imamo določene poti, na katerih se počutimo bolj ali manj varni in zdi se, kot da nimamo drugega dela, v resnici smo na teh pločnikih marsikje za okras lepo urejenim vrtovom in novim fasadam, a tudi razvalinam. Teh je veliko in če se sprehajaš po domačem kraju, jih vidiš. Počasi pa se navadiš in v glavnem spremljaš vohljajoči nos svojega cucka, srečaš tega in onega, spregovoriš par besed in dan je lepši. Zdaj se sprehajamo z dvema psičkoma. Več hkrati bi bilo preveč. Doma pa imamo naraščaj petih malih kužkov, ki vsi iščejo pravega - lastnika, ljubitelja pasme. (Skotili so se 1. septembra 2009) Zato nekaj podatkov o pasmi. 'Koder'je pes, ki spada v IX. skupino po razporeditvi FCI - mednarodne kinološke zveze. V Sloveniji imamo tudi zagovornike imena 'pudelj', ki izhaja iz nemškega'Pudl'in angleškega'poodle'. Francozi ga imenujejo'caniche'in Italijani'barbone'. Prav bi bilo, če bi slovensko poimenovanje poenotili vsaj uradno. Barva dlake je lahko: črna, bela, rjava, siva ali marelična (aprikot). Obstajajo tudi večbarvni belo-črni kodri (harlekin) in črni z rjavimi ožigi (black and ta n), ki pa jih FCI zaenkrat še ne priznava. Koder ima kodrasto ali vrvasto dlako brez podlanke. Dlaka je volnasta, ne izpada, treba jo je striči in pogosto razčesati. in s striženjem ni težav, saj jih na to navajamo že od malega. Seveda včasih najdejo kak smrdljiv 'pasji parfum', a kmalu ugotovijo, da so nam všeč čisti in dišeči in da jih takrat še posebej radi čohamo in božamo. Pa še: niti štirinajst dni nimamo enakega psa. Od 'obrito-sfriziranega' psa se venem mesecu spremenijo v prisrčnega kosmatega 'mufija'. - srednji kodri (nemško in angleško: miniature poodles), visoki nad 35 cm, vendar ne višji od 45 cm. - pritlikavi kodri, visoki nad 28 cm, vendar ne višji od 35 cm. - toy kodri (miniaturni ali igračasti) nižji id 28 cm, njihova idealna majhna velikost naj bi bila 25 cm. V Ameriki jim pravijo tudi 'coffee cups' Plečna višina približno ustreza dolžini hrbta, kar pomeni kvadratasto obliko ne glede na velikost. Elegantno plešoče gibanje na prstih ozkih šap in ponosno dvignjena glava še poudarjata skladnost oblike. O značaju kodra je napisanih veliko hvalnic.Tu je nekaj pridevnikov, s katerimi ga označujejo poznaval- ČOPI je pritlikavi koder ci pasme: pameten, zvest, nežen, ubogljiv, živahen, igriv, družaben, prilagodljiv ... Seveda je razlika med samozavestnimi velikimi kodri in malimi'kolenčniki', ki se postavljajo s piskajočim bevskanjem, vendar običajno le takrat, ko se jim zdi zares nujno. Pravijo, da ni slabega in hudobnega kodra. Čeje tak, je za to kriv njegov človek.Tudi vzreja ima tu pomembno vlogo. Kodri živijo v hiši ob svojih ljudeh. Dlaka jim ne izpada in naj bi bili primerni tudi za alergike. Seveda lahko na tacah prinesejo v stanovanje tudi drugo dlako in umazanijo. Lahko pa jih naučimo, da je v stanovanju prva pot do kopalnice in prvo opravilo brisanje tačk. Počakajo.Tudi s kopanjem in sušenjem njihove 'volne' Kodri so po velikosti razdeljeni v štiri skupine: - veliki kodri (pravijo jim tudi kraljevski kodri), s plečno višino od 45 do 62 cm. BRENA je srednja kodrica IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 30. september 2009 17 NOVOST! !Z SAMOSTANA * »Delo je za nas edina pot iz sanj v resničnost.« (Simone Weil) Se nam pridružite? Pripravila s. Martina Radež — Z mesecem septembrom so se ponovno začele nekatere redne dejavnosti v prostorih doma Matere Terezije v samostanu na Vodnikovi 13 v Ilirski Bistrici. Srečale so se starejše žene, povezane v skupini Klasje, ki se srečujejo vsak drugi in četrti četrtek v mesecu in sicer od 10. do 11. ure dopoldne. Ob pogovoru ob določeni temi si izmenjajo izkušnje, poklepetajo o vsakdanjih stvareh in skupaj zmolijo zase in za svoje najbližje. Skupina Vera in luč je imela svoje prvo srečanje 20. septembra 2009. Skupina združuje ljudi z različno stopnjo duševne prizadetosti vseh starosti, njihove starše, družine in prijatelje, zlasti mlade. Srečanja so predvidena za vsako tretjo nedeljo v mesecu, zberemo se ob 14. uri, se pogovarjamo ob določeni temi - letos nas bo skozi vse leto spremljal svetopisemski Mojzes, se pripravimo na sveto mašo, ki je vedno posebno doživetje in se po njej še skupaj poveselimo. Skupina je odprta in vabi nove člane. Zopet se s prvim torkom v oktobru (6.10.2009) začno redna tedenska srečanja udeležencev preventivnega programa Popoldne v Trnovem, ki poteka pod okriljem Škofijske Karitas Koper. Namenjen je osnovnošolcem, ki želijo preživeti popoldan na ustvarjalen in dejaven način ter v družbi vrstnikov opraviti šolske obveznosti in prostovoljcem - dijakom in odraslim, ki nudijo učno pomoč pri določenem šolskem predmetu. Prvo uro poteka učna pomoč, ko se otrok skupaj s prostovoljcem posveti določenemu šolskemu predmetu. Druga ura pa je namenjena družabnim in športnim igram, ustvarjalnim in pogovornim delavnicam. Vabimo nove prostovoljce, da se pridružijo (informacije in prijave pri Tanji Bratina 041 762 029 ali tanja.bratina5@gmail.com). Za tiste, ki so se znašli na življenjskem razpotju in bi si želeli zaupno pogovoriti o tem, ki so zaskrbljeni zaradi odnosov v družini ali zaradi vzgoje otrok, ki se na delovnem mestu počutijo preobremenjeni ali izpostavljeni psihičnemu pritisku, ki jih je morda zapustil partner/zakonec ali so ostali brez zaposlitve, ki se jim trenutne življenjske razmere zdijo težke ali pa si preprosto želijo pogovora z nekom, ki bi jim prisluhnil in bi se mu lahko zaupali, nudimo možnost psihološkega svetovanja. Informacije lahko dobite in se prijavite direktno pri psihologinji mag. Dušici Grgič na telefon: 051 244 893 ali po elektronski pošti: dusica-grgic@yahoo.com ali pri sestri Martini osebno ali na telefon: 031 389 630. Letos spomladi se je, ob podpori in spremljanju psihologinje, mag. Dušice Grgič, v samostanu začela sestajati tudi skupina ovdovelih. Srečanja potekajo enkrat mesečno ob četrtkih zvečer in trajajo uro in pol. Namenjena so druženju, medsebojnemu spoznavanju in izmenjavanju življenjskih izkušenj, predvsem pa nudenju medsebojne podpore pri spoprijemanju z življenjem po izgubi življenjskega sopotnika/ce. Varno ozračje, človeška toplina in življenjska modrost so spremljevalci zaupnih srečanj, ki medsebojno notranje bogatijo in v članih skupine na novo prebujajo veliko vedrine. Pridružite se nam lahko TRETJI ČETRTEK V MESECU od 18,30h do 20h. Prijave na telefon 031 389 630 (s. Martina) ali 031 734 231 (gospa Helena). J3m h i*e m ■■ gm m m ČESTITAMO Ivan Oman 80. letnik Za DRUŠTVO SKZ - Slovenske kmečke zveze v Ilirski Bistrici, Tonjo Janežič— 12. maja 1988 je bila na Slovenskem ustanovljena prva sta-novskopolitična organizacija Slovenska kmečka zveza (SKZ). Njen prvi predsednik je postal kmet iz Zminca Ivan Oman, klen mož, jasnih in odločnih besed ter korajžnega duha. Predsedoval je Zvezi v času, ko so bile stranke še prepovedane, si prizadeval za človekove pravice v času boja za četverico, zastavil je glas za uvedbo strankarskega sistema takrat, ko so mnogi še miselno tavali, se s SKZ pridružil opozicijskemu gibanju Demos in skupaj z njim zmagal na volitvah. Sicer pa je zmago tri mesece pred volitvami tudi napovedal z znamenitim stavkom :» Mi gremo na volitve zato, da zmagamo! » Oman je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen tudi za člana Predsedstva RS. Bil je eden bolj odločnih zagovornikov nastanka slovenske vojske. Po osamosvojitvi je zapustil svojo stranko in se pridružil Slovenskim krščanskim demokratom. Ob častljivem jubileju - 10.septembra 2009 je dopolnil 80. letu starosti Ivan Oman, starosti Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS in borec za slovensko demokracijo. Ob tem častitljivemu ljubileju mu izrekamo iskrene čestitke. Druženje bistriških kinologov Marko Šenkinc — Prvo soboto v septembru smo imeli člani Kinološkega društva Ilirska Bistrica tradicionalno društveno srečanje. Skupaj z našimi kužki smo se v popoldanskih urah zbrali na vadbišču Črne njive. Vreme nam jo je sicer nekoliko zagodlo z nenadno ohladitvijo, kar pa je bolj motilo nas kot naše pasje ljubljence. Srečanje je potekalo v prijetnem in sproščenem klepetu in igri psov. Poskrbljeno je bilo tudi za pijačo in prigrizek. Sledila je družabna igra v kateri pa so bile vloge vodnik - pes zamenjane. Vodniki so morali ob prisotnosti psa premagovati ovire, pri čemer so se zelo izkazali. V septembru je pričela z delom takoimenovana »mala pasja šola«. Dobivamo se ob nedeljah dopoldan na vadbišču na Črnih njivah, kjer se lastniki psov oz. vodniki seznanjajo s skrivnostmi vzgoje psov, njihovo socializacijo med ljudmi in sovrstniki s katerimi se občasno srečujejo na sprehodih. Mala pasja šola je namenjena psom v starosti od tretjega meseca do enega leta. V prvih mesecih življenja je namreč izredno pomembno kakšne vzgoje bo deležen mlad pes. V tem življenjskem obdoblju pes oblikuje svoj karakter, ki je lahko toleranten do drugih psov in domačih živali, ki zaupa ljudem in ni agresiven. Lahko pa zaradi napačne vzgoje postane težko obvladljiv ali celo agresiven do lastnika in članov družine. Člani kinološkega društva si prizadevamo, da bi čimveč lastnikov psov pridobilo osnovno kinološko znanje in sposobnost vzgajanja psov in obnašanja v urbanem okolju. Zato vabimo vse lastnice in lastnike mladih psov, da se nam pridružijo na naših srečanjih. Vse informacije o poteku šolanja, vpisu in pogojih lahko dobite na tel. številki 041 714-386 (Marko) ali 031 273-735 (Dejan). Psi vseh pasem, z rodovnikom ali brez kakor tudi mešanci so skupaj s svojimi lastniki dobrodošli na vseh naših srečanjih. 70-letnica kronanja Marijine podobe Cerkveni pevski zbor Harije, Foto: Gordana Fatur — Letošnji soški shod je potekal v znamenju spomina na 70-letnico kronanja Marijine podobe. Veliko vasje bilo, ki ste pomagali na tak ali drugačen način in tako dodali svoj kamenček v mozaiku dogajanj in dogodkov. Hvala vsem in vsakomur, ki je doprinesel, da se bomo dogodka še dolgo spominjali, kajti kot je nekoč dejal dr. Ciril Šorč:«Brez vas preprosto ne bi šlo !« Zato še enkrat iskrena hvala vsem in vsakomur I FUTSAL KRTi pogumno zaigrali v 2. futsal sezono Vojko Kalc, ŠKD KRT, foto: Vojko Kalc, Erik Stadler...... Futsal ekipa KRT Ilirska Bistrica, ki že drugo sezono tekmuje v 1. slovenski futsal ligi v kategoriji U21 seje že soočila s svojo prvo tekmo v letošnji sezoni. Ekipa je v nedeljo, 20. septembra že odigrala 1. futsal tekmo, v kateri se je pomerila z gostujočo ekipo EXTREM Sodražica. Po »čvrsti« igri, v kateri ni manjkalo lepih preigravanj, strelov, obramb, zadetkov, so bili uspešnejši gostje in zmagali z rezultatom 3:5! Po napaki domače ekipe so gostje povedli, zadetek pa je dosegel Arko. Čez nekaj minut je odgovoril Galekovič S. in z preciznim strelom od daleč ukanil gostujočega vratarja. V drugem polčasu so domači povedli po lepi akciji, lep zadetek pa je dosegel Bedek N. izenačil je Ilc, že v naslednji minuti pa je Bedek M. ponovno popeljal domače v vodstvo, ki pa je trajalo samo dve minuti, saj je izenačil Gregorič. V obojestranski odprti igri so bili nevarnejši gostje in povedli, strelec je bil Janeš. Nato je nekajkrat odlično posredoval Brozi n a in ohranjal upanje domače ekipe. Nekaj sekund pred koncem pa so domači napravili šesti prekršek in Janeš je postavil končni rezultat! ILIRSKA BISTRICA I ! Ekipa KRT Ilirska Bistrica (U21) rial. futsal tekmi v sezoni 2009/10 KRTi pa se že pripravljajo na naslednjo tekmo, na kateri se bodo kot gostje 27. septembra pomerili z ekipo KIX Ajdovščina. V oktobru pa sledita 2 zaporedni tekmi na domačem terenu. KRTe bomo lahko v živo bodrili že v nedeljo, 4. 10. 2009 ob 18h, ko se bodo pomerili z ekipo KMN Gorica. Za- tem se bodo že v nedeljo, 11. 10. 2009 ob 18h pomerili z ekipo Casino Safir Divača. Ob tej priložnosti KRTi vabimo vse športne navdušence k ogledu oktobrskih tekem v OŠ Antona Žnideršiča. Več informacij o tem najdete tudi na naši spletni strani www. futsal-bistrica.com. Zaključni turnir ter podeljene nagrade vikend športa Doris Komen; foto: Marjan Krebelj ••••• Konec avgusta je na prenovljenem odbojkarskem igrišču potekal še zadnji turnir v odbojki na mivki. Poseben je bil zaradi številčnosti prijavljenih ekip in pa bogatega spremljevalnega dogajanja in animacije, za katero so poskrbeli mladi športni navdušenci. Vzdušje je spominjalo na pravo poletno dogajanje. Mladi so uživali v igri odbojke na mivki, hkrati pa se na ležalnikih predajali sončnim žarkom, uživali ob poletnih ritmih, pekli koruzo, gradili peščene tortice, se sladkali z lubenico... Na zaključnem turnirju seje hkrati odvijal tudi zaključek Vikend športa, ki ga vsakoletno prireja Zveza športnih društev. Podeljene so bile nagrade za posamezne športne discipline, ki so se izvajale tekom poletnih počitnic. Tudi foto utrinki izražajo energijo, ki sojo mladi čez poletne počitnice vsakodnevno širili in se športno udejstvovali ter družili... OGLASI * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PVC OKNA - VRATA - SENČILA Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 GOSTILNA s prenočišči PCTcr Ema Deželak s.P. ' Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 m ♦,_j.-- '_z™- jr F: " dE" - ■, HB FASAOERSTVO SKENDER ŽOGAJ s.p. Partizanski hrib 14g 6250 Ilirska Bistric 041-90 62 43] KOŠARKA Sprejem Gorana Jagodnika fotozgodba Marjan Krebelj Cela vas se je zbrala, da bi pozdravila svojega junaka, ki je Seveda mora biti vse lepo dekorirano. Navijaški rekviziti ne na zadnjem Evropskem prvenstvu znal v ključnih trenutkih smejo manjkat, uspešno prevzeti igro v svoje roke. Zbranih je bilo toliko, da so morali za čestitke čakati v dolgi Goran je z veseljem podpisoval navijaške rekvizite, vrsti. A to je navsezadnje prijetno opravilo. Tudi hrana in muzika morata biti. Množica je z velikim navdušenjem poslušala. Verjetno najbolj prepoznavna bistriška navijača sta na sprejem prišla skoraj direktno iz Poljske. KARATE Urška peta na SLO OPEN 2009 Shotokan karate klub Muha Špela. V soboto, 19. septembra 2009 je v dvorani v OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki v organizaciji karate zveze Slovenije in karate kluba Vrhnike potekal 9. mednarodni turnir Slovenija open 2009. Na turnirju je nastopilo skoraj 500 tekmovalcev iz 56-tih klubov in 6 reprezentanc iz 10 držav (Azerbaijana, Avstrije, Črne Gore, Hrvaške, Italije, Luksemburga, Makedonije, Slovaške, Srbije in Slovenije). Tokratna, deveta ponovitev »SLO OPEN« je bila še posebej svečana, saj letos Karate zveza Slovenije obeležuje 40. letnico obstoja. Za bistriški Shotokan karate klub Muha Špela sta tokrat nastopali URŠKA in TEJA JENKO. V kategoriji kate deklice, 10-11 let je Teja JENKO z eno zmago ter z enim porazom svoj nastop zaključila v 2. kolu. Pri kadetinjah, 14-15 let pa je kot reprezentantka Slovenije nastopila Urška JENKO ter tako branila barve Slovenije in svojega kluba. Urška seje iz kola v kolo borila in si s tem zagotovila borbo za tretje mesto. V zadnjem nastopu ji je zmanjkalo malo moči in tako za las zgrešila 3. mesto. Urška je s tem nastopom osvojila 5. mesto. ‘uSMitM s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 □MB© METRAZNO BLAGO ^ ‘v z /' DOLOČENE BRISAČE^ % \ Z 1 ' PRESITE ODEJE 140x200< &> Z 1 i imai >|||um - , * VZGLAVNIKI art. TINE mm m m ■ m ■> . v Z/Z — Z ' * ČIPKA f(5) \ 5li: x A _ ____ _ / X * NAMIZNI PRTI / REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise URNIK NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO IZDELAVA IN POPRAVILA v KOREKCIJSKIH OČAL OKULISTIČNI PREGLEDI PTNKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 VRHUNSKA SONČNA OČALA RAV BAN. SMITH. AD1PAS VELIKA IZBIRA ROČNIH UR TEKOČINA ZA KONTAKTNE LEČE ? 80 d SAMO 6,50 €______ Suma inženiring dao. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU teh +386(0)5/71-10-244 0 v M v v V Sr V3 Sr ep s^ i? g v Sr v s- (?J F % (JjJ C: % Z/ d C Vilh arjev a ces tel./ DIC ta 4 fax: Trr 7, 62 05/" ovo 501 1-10- irska 242 Bis lica č (? Č d} i? GN INSTALACIJE Kovačič Stojan s.p. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cfc vie|mann CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. EURO NIZKE GRADNJE . mmm. s. NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN več informacij pri našem zastopniku: ROLAND KOMPAN. GSM: 041 688 663 TELES X Ilirska' Bistrica ' Isfif% - T/gos z. ■jmmm TELEVIZIJA + TELEFON . m rnmmmtzm 14,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 22,00 € na mesec Več informacij na www.teles.si ali ŽICD ŽKDGD TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica NE PREZRITE - KINOLOŠKI NASVETI 30. september 2009 21 Prehrana Kinološko društvo Ilirska Bistrica •••■ Prehrana pomembno vpliva na splošno počutje živali, zmožnost prenašanja naporov in stresa, krepitev imunskega sistema, sposobnost organizma za ubranitev pred različnimi bolezenskimi dejavniki in tudi na splošen, zdrav videz živali. Hrana ima nedvomno velik vpliv tudi na druga dogajanja v telesu in presnovi, kot so, sistemsko ravnovesje elektrolitov, kislinsko lužnato ravnovesje in ustrezna kislost urina. Hranjenje z ustrezno in uravnoteženo hrano sicer ni edino, je pa skorajda največ, kar lahko skrbnik sam stori za zdravje svojih ljubljencev. Poleg tega je za večino psov čas obroka eden izmed najbolj pomembnih trenutkov v njegovem dnevu. To ni samo čas hranjenja, ampak tudi priložnost druženja z njegovim najljubšim človeškim družabnikom. Čeprav je res da je pes družabna žival in uživa v bližini svoje družine - tako človeške kot pasje - to seveda ne pomeni še, da hoče imeti svoj obrok na tleh v kuhinji sredi vrveža in vsakdanjega življenja. Pri takšnem načinu hranjenja lahko postane vaš pes anksiozen in začne goltati svoj obroke, kar pa seveda povzroči prebavne motnje. Zato je najbolje, da ima pes posode za vodo in hrano na posebnem mestu, rezerviranem samo za njegov obrok, kjer lahko poje obrok v miru brez prekinitev. Pri izbiri mesta hranjenja izberite takšno, ki ga je lahko čistiti, saj so psi pri jedi pravi packoni. Priporoča se da je poleg posode za hrano tudi posoda za vodo in sicer vedno čista in napolnjena z svežo vodo. Kako pogosto naj hranimo psa? Večina strokovnjakov priporoča hranjenje dvakrat na dan - enkrat zjutraj in enkrat zvečer - medtem ko pa mlade pse izpod petih mesecev hranimo trikrat ali štirikrat na dan. Načrt hranjenja za 2 - 3 mesece starega mladiča (če mu kuhate hrano sami) bi lahko izgledal takole: zjutraj - mleko ali skuta s kosmiči opoldan- meso s testeninami ali suha hrana, žlica olja popoldan- spet mleko ali skuta s kosmiči zvečer- suha hrana ali meso s testeninami oz. rižem V povprečju lahko rečemo, da znaša količina hrane za odraščajočega mladiča 1/20-1/12 njegove telesne teže. Če odrasel pes kdaj odkloni kakšen obrok, kaže pa drugače zdrav videz, ga lahko brez skrbi pustite en dan lačnega. Pes si sam regulira obroke hrane in se občasno posti kakšen dan ali dva. Še posebej med poletno vročino radi puščajo obrok nedotaknjen. V primeru, da pes obroka ne poje, mu ga po 15 minutah vzemite. Pri psu naj bi vedno občutili rebra, brez da se nad njimi nabira plast maščobe, kar pa ne pomeni, da mu lahko preštejete vsa rebra, otipate vsako vretence in vidite kolke. To naj bi občasno kontrolirali! Vrste hranjenja Če želimo izvedeti, ali je pes zdrav, po navadi preverimo stanje pri psih njegove kože in kožuha, saj je to dober pokazatelj zdravja. Že dolgo je znano, da se pomanjkanje različnih hranilnih snovi, poleg drugih simptomov, pokaže v obliki sprememb v strukturi, funkciji in barvi pasjega kožuha in kože. Zato ni presenetljivo, da večina lastnikov psov verjame, da je pravilno ravnanje pri prehrani psa najboljši način, s katerim lahko svojim ljubljencem pomagajo doseči najboljše mogoče stanje kožuha. Industrijsko pripravljena hrana: Če svojemu psu dajete že pripravljeno konzervirano ali briketi-rano hrano, predlagamo naj bo ta kvalitetna. Na trgu je veliko znamk hrane za vaše ljubljenčke. Izbira je vedno bolj pestra, hrana se razlikuje med seboj po ceni, sestavinah in seveda tudi po kvaliteti. Cenejše pločevinke in cenejši briketi - (kijih kupite predvsem v navadnih trgovinah, npr. med njih spadajo tudi kakšne blagovne znamke) v večini primerov ne vsebujejo vsega kar vaš pes potrebuje ampak so v večini sestavljeni iz nekaj stranskih mesnih proizvodov, žitaric in soli in se lahko navadno pokažejo tudi kot dražja hrana, ker jo je treba dajati več, žival lahko zboli, ima ne svetlečo dlako, dlaka lahko tudi odpada, je lomljiva,... naj pa omenimo, da ima nekaj psov raje takšno hrano, ne glede na to, da mu lastnik ponuja tudi kvalitetnejše izdelke. Za psa najbolj primerna je uravnotežena prehrana- Super Premium, ki vsebuje vse snovi v pravilnih sorazmerjih, da zadovolji njegove dnevne potrebe Super premium briketi so zadostna, uravnotežena in primerna prehrana za pse. Vendar nekateri ljudje poleg briketov in pločevinke dodajajo k hrani testenine, riž, koruzni zdrob, kuhano zelenjavo, ovsene kosmiče kuhane na vodi, ribe (kuhane, lahko pa tudi surove sardelice) in meso (izogibamo se le svinjine)... Mlečni obroki naj vsebujejo le jogurt, skuto ali kislo mleko z malo mlečnimi maščobami. Nekateri psi namreč ne prenašajo mlečnih izdelkov (škodovale naj bi jim prav mlečne maščobe), zato mlečne obroke takoj ukinemo, če se pojavita driska ali bruhanje. Mlečne obroke lahko nadomestimo s pasjo konzervirano hrano. Kot dodatek k briketom lahko daste občasno žlico olivnega olja, surovi rumenjak ali celo kuhano oz. pečeno jajce (surovi beljak naj bi bil za pse škodljiv), žlico kisle smetane, tunino ali sardele iz pločevinke... Dodajanje naštete hrane in doma pripravljene hrane k briketom ali pločevinkam priporočamo predvsem pri hranjenju z manj kvalitetno pasjo hrano. Lahko pa tudi kot popestritev k Super Premium hrani, če vaš pes to prenaša (nima driske, ne bruha,...). Doma pripravljena hrana ali dodatki: Obroki hrane morajo biti čimbolj raznoliki in to glede mesnih in drugih sestavin. Enolična hrana lahko povzroča različne težave v prebavilih, ekceme, nesvetlečo dlako itd. Če se ne morete spremeniti in psu ponujate samo manj kvalitetno hrano ali/ in doma pripravljeno hrano, kjer ne upoštevate raznoli- kosti, občasno naredite vitaminsko kuro- dodajte vitamine, kupite jih v specializiranih trgovinah za živali, ponekod tudi v navadnih trgovinah (preberite navodila, tudi predozira-nje vitaminov je lahko škodljivo. Doma pripravljeno hrano solite le 1/3 kot bi solili za človeka. GOVEJE MESO je dobra prehrana, vendar precej draga. Enako velja za KONJSKEGA. SVINJSKO MESO ni priporočljivo. Je težko prebavljivo in lahko povzroči hude prebavne motnje. KOKOŠJE MESO psi dobro prenašajo, vendar ima nizko kalorično vrednost in ni primerno za neko redno obliko prehrane. V poštev pridejo seveda še različne vrste odpadnega mesa in drobovine, vendar tudi te nimajo zadostne hranilne vrednosti. OSTANKI JEDI Ostankov hrane, ki so navadno mešanica mastnih koščkov mesa, hrustancev, kosti in sesedene maščobe, krompirja ter zelenjave, raje ne dajajmo psu, ker lahko vsebujejo tudi živalskemu organizmu škod Ijive začimbe. Tisti, ki jim je žal zavreči ostanke,ali psa hranijo samo s tem, naj si raje omislijo kokoši ali naj nimajo živali. Hrana glede na življenjsko obdobje Vsi vemo, da ocvrt zrezek in pražen krompir nista primerna hrana za dojenčke. Tudi živali potrebujejo v posameznih življenjskih obdobjih različno hrano. Odraščajoči mladiči potrebujejo drugačno hrano kot starejše živali, ki imajo zaradi starosti že precej obremenjeno srce in okvarjena ledvica. Starostna obdobja so s stališča prehrane pri psih in mačkah razdeljena na tri skupine, in sicer: • mladiči (do starosti 1 leta), • odrasle živali (od 1. do 7. leta starosti) ter • starejši ljubljenci (po 7. letu starosti). Splošno gledano mora biti hrana za mladiče v primerjavi s hrano za odrasle ljubljence bolj bogata z energetskimi snovmi, beljakovinami in minerali. In če spet vzamemo za primerjavo odrasle živali, mora biti hrana za starejše ljubljence prilagojena tako, da so v njej uravnane količine tistih hranilnih snovi, ki lahko vplivajo na razvoj bolezenskih stanj, značilnih za to obdobje. V sodobni prehrani psov pa je pomemben še en vidik. Za razliko od mačk, ki so po velikosti in teži precej enotna vrsta živali, se pri psih pojavljajo zelo velike razlike v velikosti. Povsem logično je, da dva kilogramska čivava potrebuje drugačno prehrano kot sedemdeset kilogramska nemška doga. (6® LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. Cenjene partnerje obveščamo, da poleg osnovne dejavnost: izdelava transportnih koles, samokolnic, hidravličnih dvigal, vitlov in grabežev PONUJAMO TUDI SLEDEČE STORITVE: > storitve na stiskalnicah, > storitve na plastinjektorjih, > razrez pločevine, > elektrogalvanzacijo, > vibriranje, }> strojno obdelavo, > varjenje in > peskanje. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. Industrijska cesta 2,6230 Postojna,t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info@livkolesa.si, w: www.livhk.si GRADBENI ČEMER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: aciskra@volja.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM ©črneli Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 -19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© AVTOPREVOZNISTVO PRODAJA TEL.: OS/m-SI-fo^SM^OAl /410-343 * DOLŽINSKA DRVA »4^« n,.*™ * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 3$ cm lv<111 Utirat S.p. * ODKUP NA PANJU 22 30. september 2009 NE PREZRITE - NAGRADNA IGRA, MALI OGLASI RADIO CAPRIS Poslušalci Radia Capris pokazali veliko srce Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj, a ljudje s štirinožnimi prijatelji marsikdaj ravnajo grdo, psi takih lastnikov pa se po navadi znajdejo v zavetišču, kjer vsak dan upajo, da bo po njih prišel kdo, ki bo v njihov vsakdanjik vnesel radost in toplino. Tega se zavedajo tudi na Radiu Capris, zato se trudijo, da bi z dobrodelnimi akcijami čim bolj pripomogli k lepšemu življenju štirinožnih kosmatincev iz Obalnega zavetišča v Svetem Antonu. V preteklem tednu so tako skupaj s poslušalci izpeljali že četrto akcijo zbiranja hrane za zavržene, mučene in tavajoče pse, ki so svoj začasni dom našle v Obalnem zavetišču. S pomočjo poslušalcev jim je uspelo zbrati več kot dve toni pasje in mačje hrane, s katero bodo živali preskrbljene za pol leta. Zbrano hrano je ekipa Radia Capris skupaj s prvošolci iz Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, županom Občine Piran Tomažem Gantarjem, glasbenikoma Slavkom Ivančičem in Rudijem Bučarjem ter Suzano Jakšič, udeleženko resničnega šova Big Brother, odpeljala v Obalno zavetišče, tam pa so prvošolce poučili o pravilnem ravnanju z živalmi. Namen dobrodelne akcije je bil namreč poleg zbiranja hrane, in s tem pomoč Obalnemu zavetišču, tudi ozaveščanje ljudi, da je pes živo bitje in ne igrača, ki jo čez eno leto lahko zavržemo. Spomin zavetišču na to uspešno akcijo so pustili tudi otroci. Poleg dobre volje in hrane, so namreč zavetišču izdelali strehico ute, ki so jo okrasili z risbami psov in dobrimi mislimi. S tem pa bodo vsakega obiskovalca zavetišča opozarjali, da tudi mali ljudje lahko naredijo velik korak za lepši pasji vsakdan. Vsi, ki bi tem zavrženim psom želeli polepšati dan, pa so vabljeni, da jih obiščejo v zavetišču, odpelje- jo na sprehod, skrtačijo ali pa le pobožajo in jim tako vlijejo nekaj topline, ki jim je še kako primanjkuje. Utrinke iz obiska Obalnega zavetišča si lahko ogledate tudi na spleti strani www.radiocapris.si. radio capris dobra družba ANEKDOTA - BURLESKA:________ SV IN JA Srečata se v dopoldanskem času dva občinska poslanca v bifeju pred občino. Prvi: Zdravo, kako si kaj, si preučil gradivo za današnjo sejo. Drugi: Ma.... ja, saj ni problema, vse imam že v mezincu. Prvi: Kaku pa kaj tvoja stranka. Drugi: Ma ne zajebavaj, saj veš, da sem že od samega začetka samostojni poslanec. Prvi: Ti, tisto afero v časopisu si pa dobro speljal, al si jih nategnu, vsaka čast. Drugi: Ma veš kaj, oni meni ne morejo nič, niti do pete mi ne sežejo. Jas jih imam v mezincu. Tako sem jih postrojil, da ne črhnejo niti besedice več. Prvi: Pa drugače, kako kaj sedaj tvoja organizacija. Drugi: Sam pesti me pri miru, Sam, čisto za Vse, drugi nimajo pojma zakaj gre. Prvi: Daj, daj saj vasje več kot tisoč, vsak nekaj pove pa gre. Drugi: Veš kaj ti povem: sami nesposobneži in bedaki! Ti povem. Prvi: Ej, to ti ne verjamem lih vse. Zadnjič sem bil v Podgradu in razkazali in razložili so mi kaj vse so naredili in kaj še vse bodo. Drugi: Kdo ti je dovolil iti in zakaj? Mene ni nobeden vprašal, sicer pa pusti jih pri miru, Ti ne vedo zakaj se gre. To so sami škoromati in ko jim hočeš kaj dopovedati iz stroke, ki jo samo jas strokovno obvladam, se delajo tošote. Ti povem, zame so to same svinje, ki samo riljejo, pa ne vejo zakaj. Prvi: Daj, daj, saj ni tako vse črno. Poglej v Knežaku vse sami naredijo in zelo strokovni so pravijo. Samo poglej kako lepo so organizirali druženje starejših na Mašunu. Drugi: Kdo ti je to povedal, saj nisi bil tam kakor jaz vem. Prvi: Bil, bil in vse videl in slišal. Tudi tvoj razgovor z županom o tvoji tajnici. Drugi: Kaj boš govoril, to ni nič res. Ampak povem ti, pivčani so šele prave svinje. Nikoli mi ne dajo prav, pa jih lepo prepričujem, da sem jaz tisti, ki odločam. Prvi: Zdaj pa že pretiravaš! In kaj praviš o Bistričanih ? Drugi: Ti pa niso samo svinje, ti so tudi drugače usekani. Njihove babe več vejo vsi in kot jaz. Pa tudi župana zajebavajo, kar ni lepo od njih, saj jim daje kruh. Prvi: No sedaj si že mnogo povedal. Kaj pa drugi ? vrbovci, ješevci, podgurci, koričeni. Drugi: To so majhne ribe. Njih se da nategnit na lahko. Njim samo nekaj obljubiš in že so tvoji, pa tudi dosti se ne razumejo v politiko vodenja in so zato raje tiho na sestankih, pa tudi bojijo se me. Samo par svinj med njimi pa mi nič ne more, saj imam svoje ljudi med njimi, ki jih krotijo. Prvi: Veš kaj ? Če bolj te poslušam, bolj ti verjamem, daje to res prav svinjak. Drugi: Pa kaj ti govorim ! Prvi: Poslušaj kolega in ja..., in ti si vodja vsega tega. Drugi: Seveda, kje boš pa našel drugega strokovnjaka v občini, ki bi lahko to tako strokovno peljal. Prvi: Ja pol pa si ti, bi se reklu, taglavna svinja v tem svinjaku. Boh se vidimo!!! DA Vsakršna podobnost ali istovetnost je zgolj slučajna. J ' \ IP PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net v r NAGRADNA IGRA nagradna igra PREPOZNAJTE OSEBO Ali prepoznate dekle v sredini fotografije? Če poznate odgovor nam ga pošljite na časopis Snežnik. Lahko pošljete dopisnico na naslov: ČASOPIS SNEŽNIK, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica ali pa elektronsko pošto na: sneznik@kabelnet.net do 15.10.2009. Namig: Vsem je dobro poznana, še posebej mladim mamicam, znana humanitarna delavka... Izžrebani, ki bo seveda pravilno odgovoril prejme enoletno naročnino na naš časopis. Pa srečno pri ugibanju! Foto iz arhiva P. Nikoliča MALI OGL ASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garancijo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704._______________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.___ V središču II. Bistrice na zanimivi lokaciji-avtobusne postaje, oddamo v najem poslovne, (48m2), info: 7141720;_______________________________ V najem oddam enosobno obnovljeno stanovanje, z opremo ali brez za daljši čas; info: 041 637 165; Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija^_____________________________________________________________ Inštruiram angleščino, info: 040 640206; Z mesecem oktobrom za daljši čas oddamo delno opremljeno trisobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Cena po dogovoru. Kontakt v popoldanskem času na: 051-349-628;________________________________________________ Prodam masivno kuhinjo, masiva Gradec,les jelša, barva divja češnja, prodam z vsemi aparati - steklokeramična plošča, plinska plošča,pomivalni stroj, pečica, kuhinjska napa, hladilnik; kuhinja je bila malo rabljena, zelo dobro ohranjena, vredna ogleda, cena 1200€, info 031 704 406;________ V središču II. Bistrice (nad lekarno) prodam 2-sobno stanovanje 57m2, centralna kurjava, klet, obnovljena streha, cena:75.000€, info:041 740592; V družinskem -domu/ kliniki- v Lovra n u, možnost 24 urne oskrbe za starejše, bolne in onemogle. pokličite:(00385) 51 294984-lrina; Prodam avtomobilsko prikolico, cirkular z dodatnim mlinom, brusilko in skobelnik; info: 05/71 46 056; Opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici vza-mem v najem. Info: 051/249 581_______________________________________ Prodam peč na pelete Isabella (5,8 kW), stara dve leti, idealna za manjša stanovanja, vikend ... Info: 041/8910782 NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 30. september 2009 Borzni bik se še ne predaja Primož Hočevar, upravljavec premoženja, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. ••••♦ Na borzah je še vedno priso- tudi zelo veliko svežega denarja, ki je bila posledica večjega naročila ten borzni bik, ki je tudi v mese ru-septembru pognal svetovne indekse na nove letošnje vrhove. Tako so v septembru zahodni trgi zrasli za približno 5 odstotkov, še močnejšo rast pa sta ponovno uprizorili Kitajska in Brazilija s skoraj 10 odstotno rastjo indeksov. Brazilski borzni indeks BOVESPA je tako od svojih najvišjih vrednosti oddaljen le še 16 odstotkov, kar je za trenutne razmere pravz-raprav fascinanten podatek. V septembru je bil objavljen takoimenovani »leading« indikator, ki je bil že peti mesec zapored pozitiven. To je borznim trgom dalo dodatnega zagona. je bil namenjen za spodbujanje kre- tujega vlagatelja. Še bolj pa so se ditne dejavnosti bank, dejansko pa (ponovno) okrepile srbske delni-je končal na borzi. Tudi dobički, ki ce, ki so v povprečju zrasle celo za so jih banke objavile že drugi kvartal zaporedoma, so bili v glavnem doseženi z borznim trgovanjem in investicijsko dejavnostjo. V Sloveniji je borza z zamikom vsaj nekoliko začela slediti tujemu trendu, čeprav do prave rasti še vedno ni prišlo. Poleg tega so se s stavko v Gorenju začeli še notranji nemiri v podjetjih, za katere lahko samo upamo, da se ne bodo razširli še drugod. Delnica Gorenja sicer zaenkrat presenetljivo še ni odreagi- bo prišlo do obrata, je težko reči. rala na stavko. Vedeti moramo tudi, Eden izmed poglavitnih indika da je slovenski borzni indeks od dna zrasel le slabih 30 odstotkov, 19 odstotkov. Srbska AIK banka je po nekoliko bolj zadržanih prejšnjih mesecih tokrat nadoknadila zamujeno ter v mesecu septembru pridobila kar 26 odstotkov. Še vedno trg v glavnem vidi le dobre novice. Če bi bili opazovalec zgolj borznega dogajanja, bi lahko rekli, da kakšne večje recesije sploh ni bilo. Seveda pa je realnost povsem drugačna. Kdaj KRONIKA Ves september je rasel tudi tečaj nemški DAX pa npr. že skoraj 60 od-evra proti dolarju in prišel do ni- stotkov in daje SBI od vrha oddaljen voj a 1,48 dolarja za evro oziroma na najvišje letošnje ravni. Posledično je s padcem dolarja rasla tudi cena nafte in predvsem zlata, ki je ponovno prebilo mejo 1000 dolarjev za unčo in tako doseglo nove vrhove. Ne smemo pozabiti tudi obrestnih mer, ki so še vedno na rekordno nizkih ravneh, kar je za borzne trge seveda izjemno pozitivno. Na trgih se je znašlo 65 odstotkov, DAX pa za primerjavo le 30 odstotkov. Zato je, v kolikor bo pozitiven trend v tujni trajal še naprej, vseeno mogoče pričakovati nekoliko odločnejši odboj slovenskega trga. Tudi Hrvaške delnice so v tem mesecu naredile zelo dober rezultat, saj je indeks CROBEX zrasel za 9 odstotkov. Tokrat so se izkazale delnice Hrvaškega Telekoma, ki so zrasle zavidljivih 13 odstotkov, kar to rje v za nadaljnje gibanja trgov pa bodo prav gotovo rezultati ameriških podjetij za tretje četrtletje, katerih objave se bodo začele sedmega oktobra, ko jih prvi predstavi največji svetovni proizvajalec aluminija Alcoa. Rezultati bodo morali biti zelo dobri, če se bodo hoteli borzni tečaji zadržati na obstoječih ravneh, saj je v njih očitno vključeno zelo dobro poslovanje v prihodnosti. Zato v mesecu oktobru ne moremo izključiti tudi morebitnih popravkov tečajev navzdol. Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure.__________________ OKREPČEVALNICA TRNOVO od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 SžLDačffll s™ E® &mm i Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 esirmto OadbmeDegEZ CcgerofiKiGi Bm [pKafosedtoOG] tiL©o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 tete 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mail: liburnia@siol.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. * .............—... S Pokličite: 041/860 306 POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16. 8. 2009 DO 15. 9. 2009 Aleksander MORAN, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE, VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III.... Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 17 kaznivih dejanj od tega 7 kaznivih dejanj tatvine, 5 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 2 kazniva dejanja ogrožanje varnosti in po 1 kaznivo dejanje ponarejanje denarja, velike tatvine in nasilništva. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 13 oseb, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. 10 osebje bilo po končanem postopku izročeno hrvaškim mejnim organom. Tri osebe pa so v postopku obravnave zaprosile za mednarodno zaščito in so bile v nastanjene v azilni dom v Ljubljani. Policisti so obravnavali 9 kršitev javnega reda in miru, od tega 7 kršitev na javnem kraju in 2 kršitvi v zasebnem prostoru. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 16 prometnih nesreč, od tega 1 prometa nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, 4 z lahkimi telesnimi poškodbami v 11 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Obravnavali smo še 2 primera povoženja divjadi in 7 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 2 kršitelja. Prav tako smo obravnavali 3 delovne nesreče, 1 najdbo neeksplodiranega ubojnega sredstva iz druge svetovne vojne, za uničenje pa so poskrbeli pirotehniki, nudili pa smo tudi 1 asistenco zdravstvenemu osebju. V omenjenem obdobju smo v enem primeru zasegli manjšo količino prepovedane droge, zoper kršitelja pa uvedli hitri postopek o prekršku. V času med 01.09.2009 in 11.09.2009, ko so se v šolske klopi vrnili učenci osnovnih in srednjih šol, smo izvajali akcijo »VARNA POT V ŠOLO«. Predvsem pri varovanju najmlajših udeležencev smo jim skupaj z člani ZŠAM nudili pomoč ob prihodu in odhodu iz šol, ter jim tako zagotovili ustrezno varnost v cestnem prometu. Z veseljem lahko poročamo, da v času akcije ne beležimo prometnih nesreč v katerih bi bili udeleženi otroci. Želimo si, da bi ugodne varnostne razmere v cestnem prometu ostale preko celotnega šolskega leta. Za dosego tega cilja pa moramo poleg policistov skrbeti vsi, tako starši, učitelji, kot tudi udeleženci v cestnem prometu, saj so otroci naše največje bogastvo zato pazimo nanje in jim bodimo vzgled. V SPOMIN Če ti je bila domovina mačeha, naj ti da Bog spokojni počitek v rodni zemlji tvoji. Sestra, brat, nečakinji in nečaki sporočajo, da je v mesecu maju, v 86. letu starosti v Sydneyju umrl Alojz (Lojzo) Milostnik Pokopali smo ga v družinskem krogu v grobu njegovih staršev. Ilirska Bistrica, 5. september 2009 S TV GALEJA ŽELITE PRESNETI SVOJE VHS KASETE NA DVD ? pokličite: 03 7 /649 277 24 30. september 2009 OGLASI, OBJAVE, NAPOVEDI Društvo mx£tu uh. tekovdiika 6. tooo E.jubgdna 01 427 71 40, 031 31 30 31 wvAV.ml.Klmski-ieh.ii cehtivnlArfiniki-ceh-si Robert Bosch. Stiftung Skupaj z organizacijo IFOK iz Nemčije in Šolskim centrom Postojna bomo v Društvu mladinski ceh izvedli projekt M ni« a Projektni teden na katerem bodo mladi razmišljali o inovativnih virih novih energij bo potekal na Šolskem centru Postojna od 29. septembra do 2. oktobra. Zadnji dan, torej v petek 2. oktobra, bodo učenci skupaj s svojimi mentorji širši javnosti in medijem, predstavili svoje ideje. Kot častni ambasadorji projekta, se bodo zaključne prireditve in dinamične predstavitve rezultatov, udeležili evropski poslanci Lojze Peterle, Jelko Kacin, Milan Zver ter evropska poslanka Romana Jordana Cizelj. Tematika zajema zelo široko področje, ki ga bodo dijaki podrobneje razdelali in s pomočjo strokovnjakinj Barbare Kvač iz organizacije Fokus ter dr. Lučke Kajfež Bogataj profesorice na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani oblikovali predloge za oblikovalce politik, stroko in gospodarstvo. Vabimo vas na zaključno prireditev v petek, 2. oktobra 2009, ob 11h v sejni dvorani Šolskega centra Postojna. Vabljeni pa ste tudi, da nas obiščete v času izvajanja delavnic projekta, ki potekajo vsak dan, od torka 29. septembra do 1. oktobra, med 8h in 14h. Glavni cilj projekta je, da mladi skozi vodene delavnice iščejo inovativne rešitve za Evropo 2020 na področju novih energij ter se ob tem naučijo politične participacije in aktivnega udejstvovanja v družbi. Prav tako si prizadevamo pičeti dialog o političnih vprašanjih med mladimi preko meja z izmenjavo pogledov in mnenj z drugimi mladimi iz različnih evropskih držav. Projekt poteka v petnajstih evropskih državah, finančno ga pa podpira Robert Bosch Stiftung iz Nemčije v Sloveniji ga pa izvaja Društvo mladinski ceh iz Ljubljane. V projektnem tednu sodelujejo s slovensko šolo Šolski center Postojna še učenci nemške šole Europaschule Marie & Pierre Curie iz Gubena. Dijaki med seboj ves čas izmenjujejo rezultate, kar projektu zagotavlja nadnacionalni pogled. Inovativne ideje se bodo neposredno predstavile in posredovale oblikovalcem politik, tako na nacionalni, kakor tudi na nadnacionalni ravni. Za več informacij sva vam na voljo na telefonski številki 01 427 71 40 in na mobilnih telefonih 040 480 411 (Martin, Tadeja). Vabljeni, Martin Lenarčič in Tadeja Mesojedec Društvo mladinski ceh AGROSERVIS Vode, 01/5639-320 Osredke 44,Dol pri Ljubljani • • • • • e e • s • • • • • e e e Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, GSM 041 590 789. Lahko obiščete tudi našo spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si; *JOsto\0-a’ ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija vveishaupt vlEgMANN Eiirstherm Unica! VABILO Društvo Ahec Jasen vabi na prireditev ob 10. obletnici MEPZ AHEC, ki bo v nedeljo 25. oktobra ob 17.00 uri v dvorani Doma na Vidmu. Prisrčno vabljeni! ŠOLSKI CENTER POSTOJNA. ..VI5 j A ST RO KOV N A ŠOLA Ljubljanska cesta 2 Postojna tel.: 05/ 721 23 30 05/721 23 31 WWW.VSDO.Si vabi k vpisu v programe POSLOVNI SEKRETAR, GOZDARSTVO IN LOVSTVO in STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) redni in izredni študij Na prosta mesta bomo vpisovali do 1.10.2009 oziroma do zapolnitve mest. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski št.: 05/ 721 23 30 in elektronski pošti: vs.postojna@guest. arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www.vsoo.si IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV ■ LOGOTIPOV ■ PLOŠČE ZA GRADBIŠČA ■ PROTIPOŽARNE NALEPKE • OZNAČEVANJE PROSTOROV - NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO ■ NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA ■ POSLIKAVA VOZIL ■ TRANSPARENTI ■ SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 COMMERCE e-mail: sneznik@kabelnet.net m a VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN • SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA ■ UREJANJE OKOLJA ® UREJANJE GROBOV »0 IZVEDBE S. ILKA . i:: ISiF na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure OB DOBITE I,VRTNARSTVA BILKA S TEM KUPONOM q POPUST V MESECU OKTOBRU JL 30. september 2009 NE PREZRITE - OBRAZI NAŠEGA KRAJA 25 Ob tej priložnosti bo izšla tudi nova zgoščenka »Življenje so ene štenge«, že deveta po vrsti, na njej pa bo 12 festivalskih uspešnic. Pogovarjali smo se z vodjem, pevcem in trobentačem skupine Malibu, Marjanom Uljanom. Ob 20. obletnici skupina Malibu pripravlja izid albuma Življenje so ene štenge, na katerem bodo izbrane festivalske uspešnice. Na kateri »štengi« je sedaj Malibu? »Tretji štengi se, ljubjzen rječe ji, tu z unim nema vjze, ma use stoji na nji...« Še vedno imamo veliko ljubezni do glasbe. Teh 20 let je minilo kot bi mignil, verjetno nam gre čas še hitreje tudi zaradi tempa, ki smo si ga izbrali. Zares smo zelo aktivni in upam, da bomo vzdržali s takšno energijo še čim dlje. Kdo ve, mogoče pa tudi osma štenga ne bo za nas »ta zadnja«. Na skoraj vsakem festivalu se pojavite in vedno odidete domov z zmago ali vsaj drugo nagrado. Kateri so Vaši zadnji uspehi? Letos smo nastopili na treh festivalih: na festivalu Vurberk smo s pesmijo »Cigu - Migu« postali zmagovalci po oceni radijskih postaj za najboljšo pesem v celoti. najlepše prav to, da smo uveljavili svoj stil in na to smo še posebej ponosni. Tudi naprej želimo delati na ta način in biti izvirni. Marsikdo misli, da ne igramo več zabavne glasbe, ker se v medijih pojavljamo le s harmoniko. To pa ne drži, saj na naših nastopih še vedno prevladuje zabavna glasba. V naslednjem letu se bomo pošteno posvetili tudi temu področju. Na odru si vedno nasmejan in poskočen. Kakšen je recept? Vedno poudarim, da je najboljši energijski napitek zame oder - tisto magično mesto, kjer se sprostim in ki me napolni z energijo. Tudi ko se doma potožim, da mi kaj fali, mi žena vedno reče: »Saj bo kmalu vikend. Boš šel na oder, pa boš ozdravil!« Vaše številne uspešnice so v narečju, večinoma Kočanskem. Tudi v številnih videospotih vidimo naše kraje in turistične znamenitosti. Postali ste pravi promotorji naše občine, našega turizma. Še veliko je zanimivih tematik za pesmi in videospote, kot so: »Sem uzjl kuolu, pa srn tjku u Bistre.« »Pr-nas najbolj uspeva šikara in trnje.« »Najbuljši je kumpir in zjlje.« Šalo na stran, ta naš mehki č sedilo za skladbo napisala Bistričan Matjaž Vrh in jaz, glasbo in aranžma pa Andrej Baša. S pesmijo pa smo hoteli povedati, da je mezinček enakovreden z ostalimi prsti, čeprav je »najmanjši, najbolj bogi in je zraste! le za zra-un«. Po nastopu na festivalu pa se nama je z Jožetom močno izboljšal sluh, z mezinčkom sva si odlično očistila ušesa (smeh). Na festivalu ste dosegli odlično 2. mesto in prejeli ogromno število glasov. Številni naši bralci pa so se nam potožili, da je bilo spet moteno glasovanje in da za vas niso mogli oddati glasu, oziroma so morali večkrat poizkusiti, da je bil njihov glas sprejet? Tega smo že navajeni, s telefoni številni sodelujoči namignili, da je na podobnih festivalih praksa, da zmaga Domen Kumer. Štajerci pa nikoli ne zatajijo in tudi njim se ob tej priložnosti zahvaljujemo za glasove. Vrnimo se h koncertu, ki ga pripravljate ob svoji 20-letnici v soboto, 24. oktobra v Ilirski Bistrici. Povejte nam kaj več o tem, kako bo potekal. Tokrat bo koncert v soboto, ob 18.00 uri, v športni dvorani OŠ Antona Žnidaršiča. Pripravljamo kar nekaj presenečenj in potrudili se bomo, da bo vsem obiskovalcem še zelo dolgo ostal v spominu. Nastopili bodo tudi številni gosti, med njimi bodo legendarni Štirje Kovači, Fantje iz vseh vetrov, naša S čim pa nas boste presenetili v prihodnje? Lahko pričakujemo še kakšno uspešnico? Takoj po koncertu bomo začeli s pripravami na vseslovensko turnejo skupine Malibu ter shovv programa ZVEZDAM POJEMO. Nastopili bomo po večjih in manjših dvoranah, z bogatim programom. Glede prihodnjih uspešnic pa vam lahko povem samo to, da se bomo še naprej trudili in ustvarjali, od naših poslušalcev pa je odvisno, katero pesem si bo kdo izbral. Marjan, hvala za pogovor, obilo glasbenih uspehov tudi v prihodnje in predvsem veliko sreče s telefoni! Hvala in vabljeni na koncert 24. oktobra. [p[](B[E[J3[imž\ PARK TEL.: 71 45 144 ten iPlzzr RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE £kupina Malibu letos praznuje +J20-!etnico svojega delovanja. V tem času so dosegli izjemne uspehe in postali ambasadorji in promotorji Ilirske Bistrice v Sloveniji in zamejstvu. Skorajda ni festivala v Sloveniji, na katerem Malibu ne zmaga ali odnese kakšno od nagrad. Letos so bili še posebej aktivni na številnih festivalih in drugih odmevnih prireditvah in skoraj vsak teden smo jih zasledili v številnih časopisih, revijah ali na TV postajah. Njihov hit »Življenje so ene štenge« se je že »nevarno« približal uspehu himne »Mi Primorci« in bo kot kaže postal zimzelena melodija. Ob počastitvi 20-letnice svojega delovanja pripravljajo v Športni dvorani Antona Žnidaršiča »Veliki koncert skupine Malibu z gosti«, ki se bo odvijal v soboto, 24. oktobra ob 18.00 uri, kot je Marjan tudi obljubil pred dvema letoma, ko je na koncertu ob 18-letnici publika »zahtevala« ponovitev tistega nepozabnega spektakla. S pesmijo »Na Valentinovo« smo postali zmagovalci letošnjega Ptujskega festivala, z »Mezinčkom« pa smo na festivalu Narečnih popevk obstali na nam dobro poznanem drugem mestu. Omeniti moram še tekmovanje »Prvi med asi«, kjer smo v konkurenci 48—ih priznanih ansamblov zmagali s pesmijo »Življenje so ene štenge«. Uspeh je tudi to, da sem se odločil posneti za vse te pesmi videospote. Snemanje poteka v Ilirski Bistrici, ravno v teh dneh. Malibu je bil vedno poznan kot »pop skupina«, zabavnjaki. V zadnjih letih pa ste zapluli v narodnozabavne vode. Boste ostali pri harmoniki? Kaj vaša dolgoletna publika meni o tej spremembi? Publika je navdušena, saj smo ostali še vedno zabavni, še bolj razpoznavni, drugačni. Enakovredno se kosamo s številnimi priznanimi narodnozabavnimi ansambli. Seveda bomo pri harmoniki še ostali, mislim pa, da je po vseh teh letih smo zares dobro spromovirali, vsi natančno vedo, iz katerega dela Slovenije prihajamo. Zanimivo pa je, da besedila naših narečnih pesmi marsikdaj poznajo bolje Štajerci in Prekmurci, kot pa Primorci. Mezinček je skladba s katero ste se predstavili na festivalu narečnih popevk. Gre za šaljivo skladbo... Na festivalu narečnih popevk smo se predstavili s pesmijo MEZINČEK. Na odru se nam je pridružil tudi Jože Krajnc iz najinega šova ZVEZDAM POJEMO, sicer pa sva be- imamo vedno probleme, saj se nam je to zgodilo že nekajkrat. Vendar nas vsaka takšna »igrica« le še bolj vzpodbudi, da vztrajamo in s pesmijo, za katero menimo, da je primerna, tekmujemo tudi v bodoče. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste ponovno vztrajno glasovali za nas. Iskrena hvala v imenu celotne zasedbe Malibu ter Jožeta. Štajerci so vas sprejeli kot za svoje, zmaga pa je šla v roke domačinu... Že pred festivalom in celo preden so sploh slišali pesmi, so nam dolgoletna sodelavca Andrej Baša in Božidar VVolfand - VVolf, ki pride celo iz Floride; nastopila bosta tudi Strašna Jožeta, pa Mirko Šlibar in drugi. Pripravili bomo zanimivo in razgibano sceno, saj bo koncert posnela tudi televizija. Prepričan sem, da bo koncert kot vedno hitro razprodan. Kje si lahko naši bralci zagotovijo vstopnice, preden jih zmanjka? Prodaja vstopnic se prične 10. oktobra. Karte bo mogoče kupiti v agenciji Oaza, Turistično - informativnem centru Ilirska Bistrica (Dom na Vidmu) ter v gostilni Kočanija v Trpčanah. 26 30. september 2009 NE PREZRITE - DOGODKOV Kmetijska tržnica Tudi letos je Razvojni center Ilirska Bistrica 25., 26. in 27. septembra organiziral prireditev Kmetijska tržnica, ki se je odvijala na kmetijskem kompleksu Žabovica v Ilirski Bistrici. Letošnja prireditev je bila vse pohvale vredna, saj je bil po dolgem času organizirana na visokem nivoju. Tudi tokrat so lahko obiskovalci izbirali med bogato ponudbo in Prekmurja, pa tudi iz Italije. Društva iz naše občine so pripravila izvirne otroške delavnice, razstave ter degustacijo starih kmečkih jedi, stiskali pa so tudi mošt. Obiskovalce Kmetijske tržnice, ki jo sofinancira tudi naša občina v višini 6.202 EUR, sta v soboto nagovorila župan Anton Šenkinc ter predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj. V okviru prireditve je potekala tudi predstavitev strojne mehanizacije za predelavo surovin za pridobivanje obnovljivih virov energije. Na ogled je bila kmetijska mehanizacija in njena praktična uporaba, v nedeljo pa smo občudovali pestro razstavo malih živali in drobnice. V okviru prireditve je Društvo za razvoj podeželja uradno predstavilo projekt Kmečka tržnica, pripravili pa so tudi strokovno delavnico na temo trženja kmetijskih pridelkov in povezovanja tržnic z obeh strani slovensko-italijanske meje. V bogatem kulturnem in zabavnem programu velja še posebej izpostaviti nastop Ženskega pevskega zbora Novigrad - Cittanova iz Hrvaške ter nastop enega trenutno najboljših narodnozabavnih ansamblov v Sloveniji, ansambla Zapeljivke. Še enkrat vse pohvale organizatorjem za eno boljših prireditev v letošnjem letu. kmetijskih pridelovalcev, ki so se s svojimi pridelki in izdelki predstavili na stojnicah. Sodelovalo je preko 50 razstavljavcev od tega jih je bilo kar nekaj tudi iz drugih krajev Slovenije, celo iz Štajerske VABILO imm KD Podgrad, v soboto 10.10.2009 prireja slovesnost ob odkritju spominske plošče Radovanu Gobcu na rojstni hiši. Prireditev bo ob 16:00 uri. Kontaktna oseba: Mitja Ivančič na tel. 031 760 228 VABLJENI PREDSTAVLJA TINA GORENJAK ZVEZDANA MLAKAR JANJA MAJZELJ MIRJAM KORBAR ŽLAJPAH KATARINA ČAS IČA PUTRIH MIRJAM KORBAR ŽLAJPAH Režija: TIJANA ZINAJIČ TINA GORENJAK- MOJCA FUNKL "ZVEZDANA MLAKAR■; NATAŠA BARBARA GRAČNER® MARIJANA BRECELJ Dom na Vidmu Nedelja, 18. oktober ob 19.30 I PRODAJA: 0571011 41 - turistična agencija OAZA ji www.spasteater.comwww.5zensk.com najboljša gledališka zabava! *o: umu iic«/*wiO moios/»wta gonzuez ot veo/A*Tc»o ojzau z-caavosov4* *mw:osi “Ceh con«{ra/uas Mo«wr