Roman iz afriških pragozdov. Acglelki spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. 27 Ine se je sktonrla, pograbila Barbo za rame in jo na vso mol stresla. »Barba! Barba!« je kriknila. »Pomagaj, sicer sva Izgubljeni —!« Počasi je odprla Barba oči. Prvo kar je videla, je bil slinavi, režeči se gobec gladne levinje, komaj par korakoY od nje oddaljen. »0 vsi dobri duhovi, pomagajle, pomagajte —!« je grozno zaltričala, se postavila na roke in noge ter kričeč in jokajoč zbežala na vseh štirih po sobi, naglo kakor skokonoga srna,— vkljub vsem tehtnim stodvajseiin kilogramov. Pogled na debelušasto prestrašeno ženico je zanimal celo levinjo. Za treutek je prenehala s STOjimi napori in napeto opazovala čudno bitje. Barba pa je končno ,našla priinerno skrivališče, — predal slenske omare. Toda predal je bil mnogo preneznaten za njene razmeTe. Le glavo je brž skrila vanj, še enkrat je v smrtnem strahu zagnala krik, ki je v primcri z njim 'Kršakovo rjovcnje bilo rahlo ječanje, — in izgubila je zavest. Tedaj se je tudi levinja spomnila svojih nametiov ki se s ponoYno silo spet rinila skozi okno. Bleda in Ysa Irda, z rokami sklenjenimi na prsih je Ine slonela ob nasprotni steni in z naraščajočo gro20 opa^o^ala napredovknje strašne roparice. " Njeni prsli so aadeli ob neko trdo reč. Polipala je —. O —! Samokrcs je bil, ki ga je dal Clavton in ki si ga je skril* v nedrje. V hipu ga je itnela y rokah, pomerila je, sprožila —. ZabMsnilo j« in aagrmelo v tesnem prostoru. Sndito je zarenčala le^inja. Glava je izginila in za njo noge in dekle se je zgrudilo v nezavest. Pa levinja ni bila mrtva. Krogla iz nevešče Iniiie roke jo je zadela le v plcča. Rana jo je sicer bolela in leva noga ji je ohromela, pa huje se še je kvinja bliska in groina prestrašila. Toda brž je bila spet na oknu, z divjo jczo se je plazila v odprtino, pa počasneje je šlo, rana na plečih jo je bolela in pre^idno se je izogibala, da ni zadela ob ks. Še malo in široka pleča se bodo preriniia skoz okno in vitko telo bo gladko zlezlo za njimi. Tedaj je Ine spet odprla oči -i-. Zdrknila je na kolena, nabenega upa ni bilo več na rešitev, pTiporočila se bo Bogu —. Pa kaj je bilo to —? Odnekod so zapeli brzi koraki. Bilo je kot bi nekdo t silnib skokih hitel bliže. Tiu"je hitreje udarilo srce. Napelo je poslušala —. Koraiki so prihheli pred kočo. Ustavili so se. Nekaj je bulnilo ob sleno. Levinja je jezno zarenčala in obrnila glavo. Drugi koraki so prihiteli. Krajši so bili. Nekdo je pritekel h koči. Čula je njegovo naglo sopihanje. Neznan glas je v neznani govorici neliaj zapovcdoval. Čulo se je kakor jhreščeče žlcbudranje opic, kau^r jezno renčanje divje ž»Yali —. In nato je čula Claytonov glas —. O dobri Bog —! Videla je, kako je levinja počasi lezla skoz okno" na prosto, izginila so pleča, nato je izginila ogromna glava, nazadnje se je žival le še s prednjimi nogami oprijemaba okvirja. In zunaj pred oknom je zagledala Ine v bledem zvezdneni svitu obrise dveh moških. — , Ko je Clavton v gozdu čul strel, ga je popadel neznan strah. Mogoče je sicer bilo, da je ustrelil kateri mornarjev, toda — tudi Ine je imela samokres, sain ga ji je dal. In njegovi od prebitega strahu otrpli živci so zadrhteU v novem strahu. Kaj če so Ino napadli mornarji —! Ali pa divje živali —! Ine v nevarnosti —! Kaj si je njegov spremljevalec mislil, ko je slišal slrel, tega seve ni mogel uganitL Le to je opazil, da je brž izdatno pospešil korake in ga lonalu pustil daleč za seboj. Skočil jc za njim, opolekel sc je ob koreninah, butal ob dobla, neštetokrat je padel, nazadnje pa je obtičal sredi črne teme. Ves obupan je zaklical na pomoč in na njegovo veliko tolažbo se je res kmalu spet pojavil neznani »divji moa« v tcmi pred njim. Nekaj trenutkoY ga je neznanec gledal kot bi ne veclel, kaj naj počne ž njim. Ntto pa mu je mignil, naj se ga oklene krog Yratu. Glajton jc ubogal in nenuini utoi je »kočil s syo-Jim težkim bremenom t Yeje. jjLar je sedaj doži^ljal Claf to«, teg* Y»e syojc dni ni mogel pozabiti. Tisoko gori skozi Yeje j€ kitd z nji« neznanee, y Yrato(otniiQi yišinah je šinil e «nega dre^esa n& drujega, z nezmotljiYO Yarnostjo je stopala njegova noga po zapletenih rjnreh slaka, srbota in bršljana in Claytonuse je Yrtelo y glavi, če je pogledal podse y temne globinedžnngelskih tal. Kajti Trzan je potoval po najvišjihY«jah, tam kjer so najredkejše in je pot najkrajša. In s tako naglico je poto^al, da je Claytonu sapoj«ma(o. Trzan pa se je jezil nad syojo počasnostjo —. . Dospela sta na obrežje. Trzanovo bistro uho je od daleč ujelo čudne glasove, ki so prihajali sem od koče. Koj je vedel, da je lia delu Sabora, levinja. Sinil je z visokiH vej, lahno in prožno je skočil na tla, \jlljub teži, ki jo je nosil, se otresel Claytona in pohitel h koči. Clayton je pohitel za njim kar je mogel. Ni bilo več dvoma — Ine je bila v nevarnosti! In Ine, hči profesorja Porterja, n: bila zanj samo nežno, mlado dekle v smrtni cvarnosti, ampak tudi edino dekle na svetu, ki jo je ljubil. Življenje bi bil zastavil zanjo. Ko je zavii krog ogla, je zagledal prizor, ki je osra- inotil Tse njegove dotedanje pojme o viteštvu in plemenitem jiinašt^u v reševanju pomoči potrebnega nežnega spola. Mladi orjak, »divji mož«, kakor si ga je imenoval CIayton, je držal levinjo — za rep, se upiral z nogami ob steno in Ylekel ži^al z okna, da so se mu napenjale jeklene mišice in modre žile na silnih plečih in rokah. Za hip je Clayton osupnil nad toliko drznostjo. Pa brž ,se je siavedel, priskočil je in tudi aam pograbil za rep. Tedaj se jc oglasil čudni neznanec. V zapovedujočem, odločnem glasu mu je nekaj naročal. Glas je bil breščeč, renčeč in Clayton ga ni razumel. Vkljub temu je krepko prijel za rep ter vlekel z vso močjo. »Divji mož« pa je nevoljno renčal nad njim T svojem neznanem jeziku. Ubogi Clayton! Kako lahko bi bil pomagal —. Zaman mu je Trzan dopowdoval v glasovih Kršakovega rodu, naj vzame strapene puščice iz tulja in naj jih zasadi Sabori v hrbet in naj prime za njcgov dolgi lovski nož ter ga zabode Sabori v srce. Sam ni smel izpustiti živali, ker bi je slabotni CIayton nikdar in niti za trenutek ne mogel zadržali. Pa beloKožec ga ni razumel —. Skupno sta torej vlekla in žival je renčeč in tuleč od jeze zlezla z okna. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, nad čimer so menda ostrmele same nebeške zvezde —. Claytonu vsaj je v nemi grozi otrpnila vsa kri v žilab. Le s kremplji se je še žival držala okna. Trzan si je lomil glavo, kako in s čiin bi jo napadel. Spomnil se je boja s Kršakom. Koj je izpustil rep, po bliskovo se je vrgcl Sabori na hrbet, njegove jeklene mišičaste roke so segle Sabori pod prednje noge, se ji ovile okrog tilnika, — prsti so se sklenili in »popokii Nelson« je objel ii^al krog tilnika ter je upognil hrbtenico. Levinja je zarjovela in se vrgla na hrfctf, pa silni Trzan je Ie še huje pritisnil Besno se je valjala po tleh, da bi se iznebila strašnega napadalca, bilo in lovila je s šakami krog sebe, — pa huje in huje so pritiskale jeklene mišict ki vedno globlje je lezla Saborina glava. Bolj in bolj so slabeli njeni napori. In Clayton je videl, kako so se nabrekk silne miišice v rokah in na tilniku »divjega moža», cele grudaste kepe so vzrastle pod rjavo kožo, še eden orjaški napor — in nato zamolkel hrešč. Trzan je prelomil levinji hrbtenico v tilniku. Mladi orjak je planil na aoge, stopil premagani Sabori za vrat ter zagnal v slrmečo zvezdnato noč divji, zmagoslavni bojni krik Kršakovega rodu. Noč je umolloiila in mrtva, plaha tihota je zavladala na obrežju in v džungli. Tedaj pa se je iz koče boječe oglasila Ine. »Gospod Clayton —, za božjo voljo, kaj se je zgodilo —? Ali ste še živi —?« Clayton je skočil k vratom, zaklical, da je vse v redu in da naj odpre. (Dalje prihodnjič).