38. številka. Ljubljana, četrtek 17. februarija. XIV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o g e r s k e dežele za celo leto 1*5 gl., za p.il leta H gl., zs četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pnAiljanjo na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo nčiteljc na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt let* 3 gobi. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je V Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši »gledališka stolha". Opravništvo, na katero saj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodncj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Poslanec dr. Tonkli za slovenščino v naših uradih. (Iz državnega zbora.) Dnnaj 15. febr. flzv. dop.J Včeraj zvečer je imel jezikovni odsek državnega zbora svojo drugo sejo, katere se je udeležil tudi minister dr. Pražak kot vodja ministerstva za pravosodje. Na dnevnem redu je bil razgovor o Herbstovem predlogu za razpravo ministerskega odgovora na lansko interpelacijo zarad ministerskega razglasa glede enakopravnosti jezikov na Češkem in Morav-skem. — Herbst in ž njim nemški levičarji trdijo, da je ministerstvo s tem razglasom žalilo po-Btave, ker po njih mnenji bi ministerstvo ne imelo pravice v 19. členu državnih osnovnih postav vsem avstrijskim narodom zagotovljene enakopravnosti jezikov v uradih po razglasih izpeljavati, ampak, da bi za to trebalo posebnih izpeljevalnih postav. Govorniki desnice pa so ravno nasprotnega mnenja in prepričanja, in so to tudi nedvom-Ijivo utemeljevali. Nasprotniki so se sklicevali na odločbo §.13 civilnega pravdnega reda, kateri veleva, da se imata pri sodnijah obe stranki posluževati navadnega deželnega jezika, in nekdo mej govorniki je poudarjal, da neki komentator to tako tolmači, da je navadni deželni jezik t i s t i , k a t e r i se p r i s o d-niji rabi. Nadalje so se ti gospodje opirali na razsodbe najvišje c. kr. sodnije, katera je uže več razsodeb sklenila, ki so v začetku navedenemu razglasu naravnost nasproti. Gospod poslanec Chlumecki, minister prejšnje vlade, je vprašal vladnega zastopnika, ali bi ne bila potreba takega razglasa tudi v drugih deželah, in če je taka potreba tudi v drugih deželah, zakaj se ne izda tudi za te dežele enak razglas glede enakopravnosti jezikov? Na to je minister Pražak odgovoril, da se v drugih deželah dosedaj nij še pokazala nujnost take naredbe, in da zatorej nij prišlo do razširjenja dotičnega razglasa tudi v drugih deželah. To je dalo povod slovenskemu poslancu dr. T o n k 1 i j u, da je prosil za besedo in tudi on o tej stvari spregovoril. On je tudi naglašal pravo in dolžnost visoke vlade enakopravnost deželnih jezikov po razglasih izpeljavati na podlagi uže vsem narodom v razvpitem členu 19 temeljnega prava ustavno in postavno enakopravnost jezikov v soli, v uradih in v javnem življenju, in dokazal, da nij vlada z dotičnim razglasom nobene postave žalila ali prelomila. Dr. Tonkli je povdarjal, da uže na podlagi §. 13. civilnega postopnega reda od leta 1781 je spoznan vsak deželni jezik za sposobnega biti uradnijezik, ker veleva, da se imata obe stranki posluževati n a v a(d n e g a deželnega jezika, in da govori semkaj spadajoči dvorni odlok od 1. 1835 uže o deželnih jezikih, ter da se zamorejo priloge pravdam prilagati, da so le spisane v enem deželnih jezikov. Da je mnenje onega komentatorja, ki pravi, da deželni jezik je tisti, kojega sodnija rabi, popolnoma krivo, sledi uže iz tega, da, ko bi se to imelo za resnično, bi v vseh slovenskih pokrajinah ne bil slovenski jezik nikjer navadni deželni jezik, ker nij nikjer sodnijski jezik; da torej iz tega logično protislovje enakega trdenja sledi. Nadalje trdi dr. Tonkli, da je najvišja sodnija s tem, da zametuje slovenske vloge v Trstu in po Slovenskem, naravnost postavo § 13. civilnega pravdnega postopnika prelomila, ker kakor hitro je slovenski jezik v vseh slovenskih pokrajinah navadni deželni jezik, je tudi uže kot sodnijski jezik spoznan in ga iz sodnij po Slovenskem pahati se pravi postave žaliti in kaliti, Slovencem pa krivico, ne pravico deliti. Kar se potrebe nekega razglasa, kakor na Češkem in Moravskem tudi za vse slovenske pokrajine na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in na Primorskem tiče, dokazuje dr. Tonkli nujno potrebo tega razglasa brez vs eg a o d k 1 a d a n j a s tem, da popisuje s črnimi a resničnimi barvami, kako se po Slovenskem uraduje se slovenskimi strankami, to je le v laškem ali pa le v nemškem jeziku, čeravno stranke teh jezikov ne poznajo; on poudarja nezgode, ki iz tega sledijo, da so sodniki v kazenskih rečeh slovenskega jeziku nezmožni, ker potem je zapisovalec, navadno le dninar, in slovenskega jezika le malo zmožen, prav za prav sodnik. Kar se tiče pritožeb zoper te nezaslišane krivice, naglasa dr. Tonkli, da BO si' ne le stranke, ampak celo deželni zbori pritoževali in peticije podajali in interpelacije stavile za dosego enakopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradih, a da so pri dosedanjih vladah našli vselej le gluha ušesa. Da je na interpelacije v deželnih zborih, naj bi se slovenskega jezika nezmožni, naznanjeni sodniški uradniki premestili, vlada odgovorila, da to spada v njeno izvršilno oblast in da deželni zbori se v to nemaj o vtikati. Po dolgem govoru, v katerem je še mar-sikake nezgode, neprilike in napake in krivice navajal, ki 3e Slovencem gode, je sklenil dr. Tonkli s prošnjo do pričujočega ministra, naj bi brez odloga izdal tudi za vse slovenske pokrajine razglas, da se tudi slovenski jezik, in v Istri tudi hrvatski uvede v vse sodniške urade. Pričujoči minister je tudi obljubil, da bode za to skrbel, da se to stori in da se te krivice odpravijo. Dostaviti mi je, da so vsi gospodje v odseku se čudili, kako da more še denes kaj tacega se po Slovenskem goditi, čeravno so tudi Slovencem enake pravice kot drugim narodom ustavno zagotovljene. Tudi dr. Rieger, kateri se je kot „srdit lev" za pravice češkega naroda potezal, je krepko podpiral terjatev poslanca dr. Ton-klija, in je potem tako ostre resnice g. dr. Herbstu pravil, — očitajoč mu, da mu je samo zato, da govorf in toži črez mejo dežele ven, — da je Herbst s protestovanjem sejo zapustil! Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. febr. [Izv. dop.J Od vseh vetrov so poklicali nemški levičarji svoje privržence k denašnjej seji. Mislili so prehiteti avtonomistično večino, pa jim je izpodletelo. Vladni predlog o glavnem znesku gruntnega davka naj se, tako je nasvetoval poslanec Neu\virth, judovski zastopnik judovske trgovinske zbornice v Brnu, odstavi od dnevnega reda, ker vlada nij bila dodala motivnega poročila. Prav z judovsko nesramnostjo je Neuwirth napadal finančnega ministra I)u-najevskega, očitaje mu, da je minister „iz Galicije". Dunajevski mu je pa dobro posvetil. Pri glasovanji se je s 157 glasovi avtonomistov ovrgel Neuvvirthov predlog, za katerega je 137 levičarjev glasovalo in postava v pretres izročila davkarskemu odseku. Potem se je nadaljevala debata o skrajšanji šolske dolžnosti na ljudskih šolah. Politični razgled. \ofi'iin e I«-. V L j ubijani 1 (I. februarja. Nemške ustavo verne novine se silno je/6 nad „ra/,žalj-£•«'■• Herbstu v odseku za jezikovno naredbo. Dr. Rieger ')<• namreč govor I, da je preverjen, da je Herbst uže naprej vedel, da njegov predlog nij druzega, nego udarec v vodo in da to tudi ostane. Njemu, dr. Herbstu je samo za to šlo, da bi govoril lep govor in tožbo (schmerzensschrei) črez meje naše dežele vzkliknil. Ta predlog je samo lepa obleka za narejeno punico, kateio so ustavoverci potrebovali, da bi jo ljudstvu kazali ob konci zadnje sesije in katera se zdaj ljudstvu zopet pred oči stavi. Dalje je govoril Rieger o historičnem pravu češke krone. Do bitve pri Belej gori je bil češki jezik na Češkem jedini deželni jezik, razen nekaj malo mest na meji. Govoril je o oktoberskem di- jih »mu, o septemberskem reskriptu ter je orne njal konci pravnega pridržka, s katerim so Čehi stopili v državni zbor, kateri pridržek je na najvišjem mestu bil izrečuo priznan in katerega seou in njegovi somišljeniki prej ko s\$y drže. Cešjiiposlaueibodo tedaj vsa-" kej vladi nasproti stopili, katera ne bi priznavala prava Češkega naroda. Češki kralji so bili od nekdaj svobodno voljeni ter so prisegali na deželna prava". — Na to so ustavoverni poslanci čutili se grozno „razgaljene". Nemir in krik je bolj in bolj rastel na levici ter so zahtevali „ustavovemi" poslanci, naj predsednik Groholski poklice dr. Riegra k redu. Dr. Herbst pa je vstal in rekel, da na „bolj drzen način še nikoli kaka manjšina nij bila. žaljena", kakor so bili zdaj nemški podpisanci po njem vloženega predloga, katerih je 150. Manjšini v obraz vrženo očitanje, da kliče tožbe preko deželnih mej, obseza pripisovanje veleizdajskih namer. Wolfrum pravi, da v tacih razmerah nij več debata mogoča Ustavoverci s Herbstom zapuste odsek. Njih novine pa zdaj vpijejo. „D. Ztg." imenuje Itiegrovo očitanje „obrekovanje" ter pravi, da ravno Itiegru to ne pristuje ter pregreva staro zelje o „romanji v Moskvo", o „memorandumu do Napoleona" itd. Po večdnevnej debati je lirvatakl sabor 15. t. m. sprejel poročilo regnikolarne deputacije o združenji Krajine s 47 glasovi proti 17. Šest poslancev nij glasovalo, 30 jih ,nij bilo pri seji. Upati je torej, da se združenje Krajine zdaj brž dovrši. Vliuil j«' ilrKUve. nico osnovali z omejenim poroštvom in s sedežem v mestu Celji. Vloga na okrožno sod-nijo za protokoliranje te družbe se je denes napravila in" se bode delovanje uže prve dni marca pri&eto. Da bo to društvo napredovalo in uspešno delalo, za to nam so porok odborniki in drufltveniki, ki so v nadzorno aveto- valstvo izvoljeni, možje, kateri imajo zaupanje Jjene in nevedne pridobili, ker so prvi petici mestjanov in celega okraja. Za ravnatelja izvoljen je gospod Mihael Vošnjak, hišni posestnik, brat našega neutrudljivega državnega poslanca gosp. dr. Jos. VoSnuka, za blagajnika g. Franc Kapu s, trgovec; za kontrolorja gosp. Franc Janeš, trgovec; in za odbornika gosp. dr. Josip Sernec, in gospod Žičkar, mestni kaplan. V nadziralno sveto-valstvo so pa izvoljeni sledeči gospodje: Franc Kammerer, hišni posestnik, dr. Štefan Koče v a r, dr. L. F e 1 i p i č, profesor Ivan K r u-šič, J. Skoberna, ti vsi iz Celja, in pa g. rlr. G. I pavi c iz Št. Jurja. Ta posojilnica bode zares za mestjana kakor za kmeta dober zavod, iz katerega si bo tudi mali obrtnik za nizke obresti za svojo potrebo nujno svoto lehko izposodil. Iz IlirMito HiMtricc 13. februarja. [Izv. dop.] Stenje ljudij se pri nas jako počasi vrši, tako da nam resultat še sedaj nij po vsem znan. Kar se tiče „občevalnega je- , . . ii-ii zika", je toliko znano, da se je samo jedna Nekatere I raneoMlte republikanske no- , „ , ' . , , ^T vine, ki so sicer pod vplivom Gambette, na- os ob a žen s k ega spola vpisa* mej Nemce, padajo francoskega vnanjega ministra Barthe- Kako je po druzih vaseh, nij še znano, a to-lemya zarad njegove vnanje politike. Na te liko se lahko reče, da ne bode v celem okraji napade odgovarja oficijozni „National" ter bistriškem skupaj p e t Nemcev .Potreba nem-pravi da bode Barthelemv nadaljeval svojo ^ urttdovanja je torej očividna!? Navzlic politiko, ki je tudi po volji cele Francije in. ° J ■ J • da bode Francosko počasi potegnil iz grškega,tem^ da nemarno političnih strank, da je sršenovega gnezda. ljudstvo sploh narodno, in da, kar je redko, Koliko vojakov ima Xurcija v Epiru, tudi uradniki ne nasprotujejo ljudstvu, druž-o tem poroča „P. C." v dopisu iz Janine.; \)em živijenje ne napreduje, kakor bi bilo že- leti. VeseHca 6. t. m. je bila obiskovana Po tem poročilu ima Turčija v Epiru zdaj 17.000 mož, razdeljene v 24 peskih bataljonov. • Vsi imajo puške Martini sistema ter so po \ *redn.l^ P^Sali smo tudi nekoliko „odbor-posamnih mestih nameščeni. Več oddelkov i nikov". V nedeljo 20. t. m. napravi čitalnica izterjava tudi davke. Topni carstva ima Turška i maškarado. Upajmo, da bode bolje obiskovana, v Epiru 8 baterij vse s Krupovimi kanoni, klikor je bila prva veselica! /euijcev ni nič v Epiru. ; fa Postojno 12. febr. [Izv. dop.] No, Irski vodia Parnoll ie pred kratkim: • , . * ... V«« zginil se svojega prizorišča in nij se vedelo,j to ves svet ve, da ima notranjsko središče, kam da je odpotoval. Iz Pariza se poroča j daleč okrog in okrog sloveča Postojna, abde-zdaj, da je Parnell tja prišel, da tam ureduje i ritsko nemčursko županstvo. In tudi to, da v interese irske kmetske zveze in da namerava j v njem /vonec nosi ali D0|je nnobel" po „um- vzdfgnili kaj Postojno pod ščitom omike, napredka in inteligence? Ne smijajte se prijatelji! Vsem je še v spominu kako so njihovi rtjogri" v Matenjej vasi na stroške ubozih pogorelih sebi žejo gasili! — Edte rrtter!'"*-No, pa so vendar izaBtemar ko v most „deutsch bis Adria1" kaj pripomogli V so Vendar zgub- v Parizu ustanoviti stolico iiskej kmetskej zvezi. V aiigfloškoiu parlamentu je 14 t. m. poslanec Sullivan uitcrpeloval vlado zarad žaljenja pisemske tajnosti, ker se je zvedelo, da je vlada obdržala neka home - rulerjem namenjena pisma. Državni tajnik Courtnev je odgovoril, da ima minister z zakonom od 1. 1837 pravico, pisma od pečati t i in pridržati in ta zakon da je še zmirom v veljavi. Ako se ta postava izvršuje, nalaga se s tem največja odgovornost, zato se rabi tudi, kadar zahteva nujna potreba v varstvo države in podložuikov. Obstanek veleizdajskih zarot skrivnih družeb, kakor je fenijska. opravičuje in zahteva, da se vlada posluži one pravice. Dotičnega ministra, ki je v to pooblaščen, moral bi ga zarad njegove velike odgovornosti parlament braniti. Ali naj se vladi ona pravica vzame ali pa naj se brani, če uporablja to pravico. — Veliko senzacijo je vzbudilo v zbornici priznanje Court-nevjevo, da je vlada rabila oni zakon od 1. 1837. V zgorenjej zbornici je odgovoril Granville na vprašanje Stanleyovo, da se nij niti v angleškem vnanjem niti v indijskem uradu kaj našlo od Rusije predlaganega načrta glede deljenja Turčije mej Rusijo in Anglijo. Tedaj se je Disraeli lagal te dni, ker je v „Standardu" trdil, da je tak načrt. Dopisi. Iz CoIJa 14. febr. [Izv. dop.j Včeraj so 8e naši narodni možje zbrali, ter p oso j il- gan£,ssprache", „takt bije" znani Cicero. Dobro, če kje svete daje in javnost vodi kakšen zna-čajen mož, ki nam po vnanjem imponira in kateri nas duševno nadkriluje! Ali kadar srečam pri nas tega kimovca, se nehoteč povprašujem: „za božjo voljo, kako more takšni kraj, kakor je ta veliki trg, tale duševni bore inspicirati, komandirati in sploh voditi ?" In pa kakšen blagor, kakšen uspeh, ne glede* na strankar-stvo nam prinaša Ciceronov regiment? Naj obračam in pregledujem, od zgoraj ali spodaj, vedno je vse pod nulo! Tri leta uže regira brezkončno trojica: oče Burgar, sin Neumec in spiritus Cicero. In kaj so opravili, kaj so napravili in kaj zboljšali v našej občini? Ali so nam napolnili našo občinsko blagajno, posebno, ker ima občina mnogo virov za to, kar pod palcem srbi in drhti — za denar? Kaj še! Na dolgove, dolgove so nas pronotirali! — Ali so trg olepšali s poti, drevoredi itd., ali so storili kaj, da bi tujce mikalo, vabilo in nam prinašalo dobiček? E kaj še! Vse kar se je v tem storilo, je storil res častivredni in obče spoštovani g okrajni glavar. No za svojo brado so pač skrbeli! G. K. trojični ministrant, nam je kot podjetnik postavil neko poslopje, ki ima enaki namen, kot počena koliba v Trstu. — Dalje, ali so ti patroni po- jonirali po Vestenecku, za jedino zveličalno (?) umgangssprache v šole, kjer se človeški razum h kolesom tare!? — E, sijajen uspeh! Sram me je bilo tujcev o binkostih, ko je naša po tem kopitu dresirana mladina kot mašina prodajala lepe, bele slovenske šmarnice: „kaufens schmarn"? (Gola istina!) Čujte dalje! „Kaufens Krotebešrajbeng" ? Na vprašanje, koliko je hodil v šolo (v nemško postojnsko) odgovori, da pohaja v četrti razred famozne, Vesteneckove, novoerne šole! Bog jim grehe odpusti!! — Ali o teh stvareh prilično pozneje, kadar malo prosteje veter popiše. Denes imajo te vrste le ta namen po gornjem uvodu, da konstatiram, da sedeva pri tem delovanji sedanje zastopstvo uže cela dolga, dolga, v narodnej kroniki črna tri leta na županskem stolu. Torej kaj veleva zakon, kaj terja postava? Razpišite nove volitve, stopite pred ljudstvo, vprašajte, ali vam še kdo zaupa!? Z ničevim obe-tanjem boste, mislim, malo več opravili! Za gotove se nadejam, da dobi Postojna spet svoj Čestitljiv in narodni obraz pri prvih volitvah. Tega umetnega, tujega in ne natornega stanja mora biti konec! Združite se tržani in posvetujte uže zdaj, da ob času izročite tako važen posel domačemu za trg in narod vnetemu možu. Tudi polovičarjev, ki nijso ne tič ne miš, se ogibljite! — Možje na noge! občna stvar zahteva nesebičnosti, edinosti, dela in žrtve! — '/i DoloiijMkofra 12. febr. [Izv. dopis.] PreteČeni četrtek je bila v Št. Vidu pri Zati-čini volitev predsednika za krajni šolski svet Št. Vidski. K volitvi je prišel, kakor je pri nas pri vsakej volitvi navada, okrajni glavar Vesteneck sam in izvoljen je bil zopet prejšnji predsednik, kirurg Lukan. Upala je naša narodna stranka dobiti večino za-se, toda vsled manevrov Vesteneckovih in brezpogojne pokorščine njegovih privržencev je bil voljen Lukan. Ta mož je pri vsakej priliki poudarjal, kako je do grla sit predsedništva in da bode na vsak način odložil to službo; — ko pride dan volitve, pa ravno on sam vse moči obrača v to, da bi bil on voljen; po necega starega moža, ki se je zarad slabosti na pol pota vrnil domov, pošlje celo voz, da si zagotovi večino. Zares čuden patron ta Lukan, nekdaj navdušen narodnjak, vrl Sokolec in sedaj — ponein-čurjen Vesteneckovec. Stavil bi, da si jih da takoj namazati 25, ako bi tako ukazal Vesteneck. Čuti je bilo enkrat, da bode Vesteneck postal policijski chcf v Sarajevu. Po njegovem najnovejšem viteškem dejanji se mu najbrže tudi ta služba ne bode zaupala. Iz Ormoža 13. febr. [Izv. dop.j Vsak po svojej šegi: Vestenek po Litiji, a Ferdinand Rauschl po Ormoži; vendar s tole razliko Uže dne 25. septembra 1880 je ta nadučitelj v tukajšnjej kavarni politikoval; pa on, ki je bil nekda pod g. dr. Klemenčičem v Ljutomeru kot organist le „Dravski" ali „Zvonimir", je zdaj v posmeh naščine račil Ferdinanda na „konje s lav a" preložiti; ta kon-jeslav je nasproti nekemu tukajšnjemu c. kr. uradniku, govoreč o politiki in stališči našega naroda se izrazil, da je naš slovenski narod „ein versoffenes Volk". — Na prigovor uradnikov mu Rauschl reče: „Wen d u ea nicht \varest, so vviirde ich drei Hausknechte rilfen und dich hinaus werfen lassen". Urad-nikovej potrpežljivosti se je zahvaliti, da se nij vršil kak veči škandal. O tem prigodku nijsmo nikamor poročali, ker smo si mislili, da se bo možicelj skesal, posebno glede na kazenski zakon §.49 6, ki pravi: „kdbr s kom na očitnem mestu ali pred več ljudmi grdo dela, je kriv prestopka, prisoditi mu je pa hud zapor celo na 3 mesece, če se iz obnašanj a kaž e, da kdo nalašč kak narod zaničuje". Razžaljeni Slovenci so v imenu mira opustili kazensko tožbo. — Oprostili smo mu ta greh misleči, da je v svojej učenosti sodil celi slovensk" narod po merilu svoje osobe; nijsmo se motili: prišel je namreč v uradnem poslu na Hum, da bi ondi zavolj šolske telovadbe kaj uravnal, humslco Vino pa mu je, kakti pravemu Slovencu, tako dobro dišalo, da je koj korajžo dobil kazati navzočnihV šolskim svetovalcem svoje telovadbenske kreposti; začneta se z vinčekom boriti, pa: pumpstl Ituusclil pade. ! V novejšem času se spet zitte ta naduči-telj z ravno istim gospodom uradnikom, govorita o slovenskem uradovanji; Rauschel zago varja nemško „Staatsspraehe" in pravi: „"VVenn einer, der deutsch kann, eine slovenische Ein-gabe macht, so verdient er, dass man ihn auf die Bank legt und ihm 25 herunter misst". Nehčemo modrovati o takovih nadučiteljih; vendar smo Čuli praviti, da ga kanijo napraviti za okrajnega šolskega nadzornika! Naj gre; to mu želimo vsi iz srca, pa ne za nadzornika nego tija gori nekam na — Runeč! — Izpod Pece naKoroškem 12. febr. [Izv. dop.] V dveh člankih vašega cenjenega lista „"Koroškim rodoljubom v prevdarek" na* svetuje g. J. I)., ka bi si koroški Slovenci ustanovili tiskovno društvo v Celovci ter osno vali naroden list, ki bi dramil tukajšnje slovensko ljudstvo ter ga podučeval v njemu ve levažnih in neobhodno potrebnih stvareh. Odgovorilo se je sicer v dopisu iz Celovca št. 23 „Slovenskega Naroda", ka bi bilo kaj tacega silno težavno, posebno glede zdatnega števila naročnikov mej „zaspanimi" koroškimi Slovenci ter glede sposobnega urednika. Kar se tiče uredništva, o tem si ne usojam nobenega veljavnega mnenja, a vendar bi se utegnil mej članovi „Celovške čitalnice" najti moža, ki bi ta težaven in požrtvovalen posel iz ljubezni do svojih tlačenih rojakov prevzel; gotovo bi ne manjkalo sodelavcev listu, ki bi zastopal interese koroškega kmeta ter ga branil sovražnih navalov potujčevanja; vsaj naša dežela šteje lepo število narodnih duhovnov, uradnikov ter učiteljev, ki bi svoje domačine namesto v nemških, v slovenskem listu budili in učili. Glede zdatnega števila naročnikov pa naj bodo merodajni možje naše inteligence pomirjeni; kdor pozna naše ljudstvo po planinah in dolinah, ta se je gotovo prepričal, da ono nikdar tako trdo ne spi, kakor se morebiti z daleka vidi, da pri njem še vedno tli iskra narodnega čuta in narodne zavesti, katero je samo treba ožariti in vneti, da zopet vzplamti v svitlem žaru domovinske ljubezni. Dokaz temu so razne prikazni na pr. v RoŽnej in Junskej dolini, kjer se mnogo občin zopet krepko potezuje za narodno šolo in domače uradovanje, dokaz temu so prebivalci Pliberške okolice, ki so v ogromnem številu udeležili se tabora v Bistrici pred kakimi 16 leti in se ondi pokazali zavedne narodne možake ter do sedaj še nijso zadušili v sebi narodne zavesti. Mej 2400 koroškimi udi „družbe sv. Mohora" bi se gotovo nabralo 500 — 700 naročnikov; narodnjaki storili bi gotovo vsak v svojem kraju svojo dolžnost ter list priporočali; če bi bilo posameznemu kmetu 1 ali 2 gld. naročnine preveč, naj bi pa 2 ali 3 sosedje list skupaj brali. Dobro bi bilo, ko bi tudi narodnjaki druzih krajev svoje mnenje o tem izjavili, da se pokaže, kje in koliko Slovencev se za to velevažno stvar zanima. — Da so na rodni možje uže pred 20 leti slovensko uradovanje zahtevali, o tem je poročal uže leta 1861 „Slovenski Prijatelj" na strani 639, kjer hvali narodnega župana Jurja Kravta na Bistrici pri Pliberku, katerega je žalibog lanska jesen spravila v hladno gomilo, da zahteva od c. kr. davkarije davkarske knjižice v slovenskem jeziku ter tudi v svojih občinskih pismih domači jezik rabi; slava njegovemu spominu! A Bog mu daj tudi naslednikov posebno v se danjih časih, ko se naši uradniki slovenščine bolj boje, kakor hudoba križa; uzroke temu imajo gotovo iste, kakor njihovi kolegi na slovenskem Štajerskem — reve se nijso mogli ali hoteli priučiti jezika onega, ki je živi in plačuje. „Pomagajte si sami!" kličejo rodoljubi po druzih slovenskih pokrajinah; isto velja tudi pri nas. Iz celovške okolice piše mi prijatelj, da je poslal c. kr. davkariji v B. slovensko pisano pobotnico, a prejel dober svet, naj spiše pobotnico nemško, ali se pa naj pritoži pri deželnej vladi; na slovensko pobotnico se mu ne bo izplačalo. Črez 3 dni napoti se v Celovec, na višjem mestu iskat si pravice, kar ga dojde poziv c. kr. davkarije v B., naj le pride se slovensko pobotnico po novce. Dotični uradnik je morebiti čul kje zvoniti, ka se celo pri c. kr. davkariji v Celovci slovenske pobotnice prejemajo in da novi deželni predsednik utegne res tako nekako tudi koroškim Slovencem pravičen biti, kakor Slovanožrci lista „B1. f. d. A. Oe." jadikujejo. — Ljudsko stenje vršilo se je tudi pri nas čudnim načinom. „Komisarji" bili so se ve da nemškutarski občinski pisarji, ki so se na vse križe in težave trudili slovenski občevalni jezik prav po pepeluškem v kot potlačiti. „Kje pa vonate?" (vvohnen) Imate kaj vidrov?" (Wid-der), taki in enaki prekucavani kozli so me kmalu prepričali, kak duševen nevolaš glede slovenščine da je tak „komisar" in kako ga mora n»8 planinec omilovati kljubu njegovej oglodanej suknji na škrice. „Ali tudi nemšk' zastopite?" s tem so lovili nevedneže na nemške limance; marsikateri krojač in Črevljar je ponosno pritrdil, če tudi njegova nemščina samo kakih pet in pol besed obsega. Zakaj neki nijso vsakega vprašali, če nemški dobro sliši, gotovo bi jih nalovili ko listja in trave. Nekega tukajšnjega učitelja prekrstili so „ex offo" v Nemca, akoravno je bil on zapisal slovenski občevalni jezik; morebiti so tudi drugod „od zgoraj" učiteljem „sapo zaprli". Človek bi se na tem jezil, ko bi ne bilo tako strašno abotno in smešno. Domače stvari. — (Občni zbor trgovskega bol niškega in penzijskega društva) je bil zadnji ponedeljek v magistratnej dvorani. Navzočnih je bilo 34 udov. Predsednik društva g. Aleksander Dreo pozdravi navzočne ude in omeni, da je društvo pretečeno leto uspešno delovalo. Udov je imelo pretečeno leto: 13 častnih, 67 podpornih in 348 pravih udov, tedaj vkupc 428. Bolnim društvenikom se je izplačalo 1480 gold. 31 kr., 4 penzijonistom 6O0 gld. podpore. L. 1880 je imelo društvo 7018 gld. dohodkov, stroškov pa 3671 gold. SO kr., tedaj se je premoženje spet za 3346 gl. 91 kr. pomnožilo. Skupno premoŽenje dru-Jtva znaša koncem leta 1880. — 44.900 gld. 5 kr., od te svote pripada bolnišnemu fondu 33.752 gold. 38 kr., penzijskemu fondu pa 11.147 gold. 67 kr. Zbor je vzel poročilo društvenega predstojništva z veseljem in zahvalno na znanje in izjavil na predlog g. Ledenikov celemu odboru osobno pa neutrud-ljivemu gosp. namestniku prvosednika Matevžu Treunu zahvalo. Filijale ima društvo v sledečih mestih: v Kranji, Novem mestu, v Celji, v Mariboru, v Ptuji, v Celovci in v Beljaku. — (Poroka.) Včeraj se je v Ljubljani gospodična Ema Koslerjeva, hči pokojnega g. Petra Koslerja, poročila z gospodom med. drom. Antonom Seemannom iz Reke. (Narodna čitalnica ljubljanska) napravi v nedeljo 20. februarja društveni ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Ta ples je le za čitalnične društvenike ter po njih vpeljane tuje goste, kateri pa naj se predstavijo kakemu odborniku. Vstopnine nij plačati nobene. — (Debeli Četrtek) priredi čitalniški pevski zbor v čitalničnej restavraciji na korist pevskej blagajnici veselico z jako mikavnim programom. — (Iz blaznice na Studenci) je predvčeranjem ušel neki blazni ali znoreli ter prišel v Ljubljano v gostilno „pri Ribničauu" na sv. Jakopa trgu. Čuvaji in policaji so ga iskali in naposled v tej gostilni našli. Komaj pa jih norec ugleda, uže zbeži in se zapre na stranišči. Z veliko silo in s trudom so blaznega ven izvlekli in odvedli nazaj na Studenec. — (Izpred porotnega sodišča.) Na obtožnej klopi pred ljubljanskimi porotniki je sedel pri drugej porotnej obravnavi vtorek 71 let stan živinski mešetar Janez Hafner iz Škofje Loke. Starec je na levej nogi kruljav in more le z bergljo hoditi. Zatožen je zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe. V Dermotovej hiši sta se bila pri žganji z 21 let starim kmetskim fantom Urbanom Tavčarjem nekaj sporekla in potim Btepla. Ko so ju bili drugi uže pomirili, počne Urban Tavčar z novega prepir in zahteva, naj mu zatoženec Hafner plača tistih 5 gld. 6 kr., katere mu je dolžan. Na to ga udari zatoženec s svojo bergljo po levem očesu tako močno, da mu oko izbije in da so v ljubljanskoj bolnišnici morali Tavčarju levo oko popolnem izvzeti. Tavčar, mlad lep fant velike postave, je tako izgubil najlepši kinč svojega života. Porotniki (načelnik g. Vaso Petričič) zatoženca Hafnerja enoglasno krivega spoznajo in sodišče ga obsodi na trinajst mesecev teške uječo, poostrene vsak mesec z enim postom. Razven tega ima Urbanu Tavčarju za izbito oko plačati 200 gold. — (Narodna čitalnica v K a m n i k u) priredi v nedeljo dne 20. februvarja veselico z igro „Čitalnica pri branjevki", burka v enem dejanji, in s plesom. Vstopnina za ude 20 kr., za neude 40 kr. Svirala bode ljubljanska mestna godba. Začetek ob 7 Va uri zvečer. — (Čitalnična podružnica v ilovici) napravi v nedeljo 20. februarja ob 7. uri zvečer veselico v čitalničnih prostorih. Ples. — Svira vojaška godba. — Pri petji bodo sodelovali Šempeterski, Solkanski in Goriški pevci. Vstop je dovoljen samo društvenikom podružnice, Čitalnice, in druzih narodnih dru- štev. Vstop je brezplačen. Tombola daje p. n. deležnikom priliko, da pripomorejo kaj v založbo veseličnih stroškov. — (Nesreča vsled grenja z žrja-vic o) Iz Kostanjevice na Dolenjskem se nam 15. februarja piše: Denes zjutraj so našli 17 let starega sina tukajšnjega kovača Vanelija mrtvega, a njegovega nekaj starejšega brata malo živega v kovačnici, kjer sta spala. Zvečer sta djala v kotel žarcčega oglja, da bi jima bilo topleje, pa ju je zadušila ogljena kislina. I mrli no v l.fiioliitiil: 12. februarja: Kuri Maihinder, prisilni delavec, 26 let, na Poljanskem nasipu št. 50. 13. februarja: Ferdinand Oehmichen, zemljeme-rec, 49 let, v Kolodvorskej ulici št 16, za rakom na jetrah. 14. februarja: Marija Jasene, branjevka, 7fi let, v Soteski St. 6, za krvaviiu mrtudom nainozjanih. — Frane Jug, učiteljski pripravnik, 20 let, v Kravjej dolini St. 2, za jetiko. — Katarina Urbane, 7f) lot, na kongresnem trgu št. 17, za mrtudom. 15. februarja: Franc Podhregar, dninarjev sin, 15 mes., na sv. Petra cesti št. •'•!». za ošpicami. V deželnej bolnici: 11. februarja: Franc Bohince, nadlajtenant v pokoji, 58 let, za vnetjem pljuč. 13. februarja: Elizabeta Stebej, dninarica, Gl let, za rakom v Želodci. Tulci. 14. februarja: Pri Nloun: Kotnik iz Vrda. — Križaj iz Godov ice. — Ferjančič iz Trnovega. — Scliever iz Radeč. — Železnikar iz Tržiča. — Mosche iz Vipave. — Raninger iz Ptuja. — Mandl, Sdigman, Aufmuth, Jakobi z Dunaja. Pri Mali«! t Moscbek, Hischsohn iz Gradca.— Kohn iz Pešte. — Weinberger, Parth, Drnjač, Eich-berg z Dunaja. — Ćrmak, Jerman iz Idrije. — Lien-hart iz Volčjega. Zahvala. Podpisani izrekam v imenu revne šolske mladine prcBrčno zahvalo vsem Čestitim dobrotnikom, kateri no se pretečeno nedeljo zvečer tako obilno udeležili tombole, katere čisti ostanek je odmenil se revnim Šolarjem. Presrčna zahvala bodi tudi gospodu J. JanSa-tu, po domače Železniku, kateri jo tej dobrotne) veselici prostovoljno prepustil zgornje prostore. Dovje, dne 16, februarja 1881. Franjo P. Jegljič, učitelj. v Ljubljani 16. febrtiarija r. i Pšeniea hektoliter 9 g-li. 43 kr. rež 6 gld. Gl kr.; — ječmen 4 ^ht. 71 kr.; — ovhs 3 »Id- 09 kr.: ajda 5 g!d. 34 kr.: — proso 4 gld. 87 ki.; — koruza 5 gld. 70 kr.; — krompir 100 kilogramov 2 gid 86 kr.; — fižol hektolitar 8 gid. — kr.j inatu* kilogram gld. 90 kr.i masi — gld. 76 kr.; — Speti frišen - *'d. 62 kr.; šnrh povojen — ((Id. 68 kr. r — jajc« po 2Vi kr.; — mleka liter 8 ki-.; — guvednino kilogram 56 kr., teletaiue 52 kr.j svinjake meso 50 kr.; -- »ena 100 kilogramov 2 gbl. 50 kr.: — H ame i gld. 62 kr.; — drva trda I kv. metrov 6 gld kr.; — mehka i gld. 50 kr Dunajska borza IG. februarja (Izvirno relegrafično poročilo.) Enotni drf. dolg v bankovcih . . 73 gld. 15 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 75 „ 30 „ Zlata renta.........89 „ 70 „ 1860 drž. posojilo.....130 „25 „ Akcije narodne banke.....815 „ „ Kreditne akcijo....... 289 „ »JO „ London..........118 „45 „ Srebro..........- „ — „ Napol...........9 „ 35 0. kr. cekini........5 „ 66 „ Državno marke.......57 „70 „ Naznanilo. Izurjen IčovaAlc i>oiiioJc-el*n z na mc-ttjent ; 1 atoklimiru liUIcr., pravega prodajo 'in" (72—4) Mama ..pri omorogu" J. Trnkoc/vja na mostnem tr^u »t. 4 v Ljubljani. Zahvala. Najtoplejša zahvala vsem, ki so v tako ranožnem številu spremili mojega nepozab-Ijenega soproga, oziroma nedomestljivega očeta, gospoda Jošta Čuka, trgovca, na zadnjem potu v hladno zemljo; posebna zahvala pa se gg. pevcem, slavnemu „Lo-gaškemu bralnemu društvu s pož. stražo", čestitej gospodi iz Kranja In Gorenjega Logatca za tako požrtvovalno in sijajno ude-ležitev, tudi za podaritev tako lepih vencev s krasnimi trakovi od uže omenjenega društva in druzih gospodov, ter gospodu R. za tako ginljiv nagrobni govor, — sploh pa vsem tisočera hvala, ki so nam v teku ranj-eega hude bolezni izkazovali kakorkoli sočutje. (92) Dolenji Logatec, 25. febr. 1881. Žalujoča vdova z dvojo deco. Št. 1562. Razglas. (76-3) Magistrat naznanja, da bo zapisnik volilcev v dopolnenje srenjskega zastopa za leto 1881 v ekspeditu od 7. februarja do 5. marca 1881 v splošni pregled ležal. Vsak za volitev opravičen ima pravico, zoper ta zapisnik, ako meni, da je kdo, da nema volilne pravice, izpuščen ali ne v pravi volilni razred uvršten, reklamirati. Ta reklamacija mora pa do 10. marca 1881 magistratu ustmeno ali pismeno gotovo predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije se ne bo več ozir jemalo. To se hišnikom za-se in da svoje za volitev opravičene stanovalce opomnijo, naznani. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. februarja 1881. Župan: Laschan. Išče se Krčmarjem! 5 sodov prav dobrega dolenjskega vina se proda v LasnilcoveJ ulfti \ N pod njej ftlftkl. Vedro 9 do 11 gld. (*3—3) >»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ Umetne (640—18) % zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v alatu, vuIUaiiltu ali celuloidu brez bolečin. Plombirat c zlatom itd. 4 Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin J s prijetnim mamilom I zobni zdravnik A. Paichcl, ♦ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Izvrstno dobro ptujsko vino [ staro in novo po 11, 12, 14, 16 gld. hektoliter brez posode ponuja < v Ptuj i. (90-3) pošten in čvrst neoženjen § > i - i.-; i .-i v n i K (major), ki je izurjen tudi v gozdarstvu ter vajen pri žagali in kupčiji z lesom in zna dobro vsaj slovenski pisati. — Pismene ponudbe naravnost pod uaslovom: Franc Kotnik v Verdu pri Vrhniki. (63—4) - Zdravljenje po zimi. Wl Lil EliJflO V utUrtriliiki iitiravuitiiki kri čistilni čaj od Franc Wilhelm-a, tokar v Neuonkirclienu (Dolenje-Avstr.), je najboljšim vspehom rabil se zoper proti n, trganje po udih, zastarele hude bolezni, Emirom gnojeoo se rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastke na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, Tiapihnenje jeter in vranico, zlato žilo, zlatenico, bolečine v živcih, kitah in udih, stiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lueije, moško slabost, ženski tok, bra-niorjc, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavaliiih pisem. Spričevala na zahtevanje zastonj. Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje K) kr. Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje In gleda na znanu v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: V Ljubljani : Peter laiNNiiik. V Urodu Ev gen Schrepel, lekar, V Gradei J. P u rgl eitner, bratje Ober-auzmever, VVend. Trn k o cz y, le-Uarji. V Kranju Karel Ša\ n i k , lekar. V Mariboru AI o j z i j Q 0 a n d e s t, lekar. V Metliki Pr. \\acha, lekar. V Novem mestu Dom. Rizzoli, lekar. V Postojni Anton L eha n. lekar. V Zagrebu Si^. Mitlbach, lekar. (18—5) rvi Zdravljenje spomladi. Marij inceljske kapljice za želodec, n e presežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper ne-slast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobložen,] e želodoa z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranioi, jetrah in zoper zlato žilo. (