POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo „Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani*'.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika“' vLjubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista.
Rokopisi se ne vračajo	=
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru = Poštnina plačana v gotovini.	—
Letnik II. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1922.	15. številka.
Kongres
»Saveza ptt. službenika Kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca v Beogradu.«
Dne 12. in 13. julija 1922 se je vršil v Beogradu v poštnem domu IV. kongres »Saveza ptt. službenika SHS«. Udeležba na kongresu je bila iz vseh delov naše kraljevine zelo številna ter je bil ta kongres sijajna manifestacija sloge in edinstva vsega jugoslovanskega poštnega, telegrafskega in telefonskega osobja. Zveza poštnih organizacij v Ljubljani je poslala na ta kongres svojega zastopnika v osebi tov. Urbančiča. Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Ljubljani pa je odposlalo na kongres tov. Kunsta iz Maribora. Poleg teh dveh oficijelnih zastopnikov slovenskega poštnega osobja se je udeležilo kongresa večje število naših rojakov, ki službujejo v Beogradu, Subotici itd. ter upravnika gg. Lichteneker iz Brežic in Španjol in Tržiča.
Zborovanje delegatov.
Dne 11. t. m. so se sestali v Poštnem domu Saveza vsi delegati pokrajinskih poštnih organizacij s člani Centralne uprave Saveza, da se pogovore o svojih težnjah ter se sporazumejo za skupni nastop na kongresu. To zborovanje je bilo velevažno, ker so se baš na tem zborovanju v principu že rešila vsa vprašanja ter pretresaval ves dnevni red kongresa. Zborovanje, katero je vodil predsednik Saveza Toma S. Jovanovič, je bilo mestoma precej živahno. V naslednjem hočem podati kratko poročilo zborovanja delegatov in kongresa samega, da bodo tudi zunanji člani obveščeni o delovanju in uspehih slovenske delegacije. — Ker je snov, ki se je obdelovala, ogromna, se moram omejiti zgolj na dejstva in najvažnejše točke:
Toma Jovanovič: Po običajnem pozdravu in dobrodošlici vsem pokrajinskim delegatom poudarja predsednik, da naj bi bil kongres časten izraz celokupnosti. Želi, da se na kongresu okrepi solidarnost, bratstvo in sila organizacije. Meni, da je vsako glasovanje na kongresu nepotrebno, ker ideje ne morejo biti nasprotne. Vse želje naj se stavijo že na predkonferenci, da bo na kongresu vladala disciplina in sloga ter da ne bo nepotrebnih diskusij.
Delegat zagrebške pokrajinske organizacije tov. Binder:
Uspeh Saveza nismo uživali v tisti meri, kot smo to želeli. Vprašanje Saveza naj bi se pretreslo in razčistilo, da bo Savez kar najbolje funkcijoniral. Hrvatsko osobje gubi zaupanje v organizacijo. Med pokrajino in Savezom manjka potrebnega kontakta. Savez tudi ne odgovarja na vloge pokrajine. Seveda se vsa krivda ne more naprtiti centralni upravi Saveza. Krivda je deloma v osobju samem, deloma mogoče
tudi v pokrajinskih organizacijah. Vsa delikatna vprašanja naj se rešijo že na predkonferenci, da bomo na kongresu nastopili z jasnimi cilji in zahtevami. Pokrajinske organizacije so morale nastopati samostojno preko Saveza in njihova sreča je, da so vsaj nekaj dosegle. Savez jim pri tem žal ni nudil dovolj moralne pomoči ter ni v zadostni meri podpiral njihovih pred-stavk. Zagreb želi, da se Savez postavi na tako bazo, da bo v neprestanem stiku z našo vrhovno oblastjo. Odbor, ki nas je poslal, nam je posebno naročil, naj se Savez postavi na čvrste temelje in to mora biti za nas conditio sine qua non. To zahtevajo razmere. Videli smo, da Beograd za Zagreb ni posebno delaven. Savez mora biti strogo strokoven, brez vsakih postranskih misli. Ni nam jasno, je-li Savez pokrajinska organizacija za Beograd, ali centrala za vso kraljevino, treba je, da se sestavi iz vseh organizacij v kraljevini Savez, ki naj gleda, da se bodo v njem včlanile vse poštne organizacije. Sedaj izgleda, kot da Savez sploh ne bi obstojal. Njegov predlog za reorganizacijo Saveza je sledeči: . . .
Predsednik ga prekine: »Delegati morajo poznati pravila Saveza ter morajo vedeti, da je treba v smislu pravil staviti vsak predlog 1 mesec pred kongresom. Tega Zagreb ni storil. Predkonferenca tudi nima prava, da bi razpravljala o predrugačenju pravil. Ako Zagreb obstoj Saveza zanika, sploh nima pomena, da prisostvuje.
Binder: Nisem negiral obstoja Saveza, samo to sem dejal, da Savez ni dosti funkcijoniral. Hotel sem samo izraziti mišljenje Zagreba, kako naj bi Savez izgledah Ni moj namen kritizirati, moram pa se držati instrukcij, katere sem kot delegat dobil. Nedelovanje hočem dokazati! Na zagrebške predstavke nismo dobili odgovora, to menda zadostuje! Ako pa se predsednik z našimi predlogi ne strinja, nočem molestirati, pač pa prosim tov. predsednika, da izjavi, je-li pripravljen pristati na to, da se določi odbor, ki bi rešil zadevo S. v smislu, kot so se v tem vprašanju sporazumeli zunanji delegati. O tem naj se vprašajo tudi drugi delegati, s katerimi smo se o tem že itak posvetovali. Ako se to vprašanje ne reši končnoveljavno v smislu naših instrukcij, naj se pusti odprto, da obvestimo o tem naše pokrajinske organizacije.
Predsednik: G. kolega iz Zagreba zahteva nekaj, na kar ne moremo pristati. On negira Savez, pogreša -kontakt in uspeh ter želi renesanso Saveza. Vi želite, da dobi Savez politično barvo neke beogradske bande, želite, da se ta vrine v Savez ter ga kot črv razjeda. Trdite, da S. ni deloval. Vsi naši iz Zagreba in pokrajine, ki so v našem ministrstvu, naj Vam povedo, kaj [e S. dosegel. Ako bi S. ne bil deloval, bi ne bilo izvršeno izenačenje na dinarske plače, še manj pa bi se bila zgodila kaka druga za osebje dobra izprememba. Pokrajinska organizacija za Beograd ne obstoji. To
imetje, v katerem zborujemo, je last Saveza, ki je ustanovljen za vso kraljevino iz vseh organizacij v pokrajinah. Kar se tiče kontakta z našo vrhovno upravo, bo menda vsakomur jasno, da ne more biti prisrčne harmonije med delodajalcem in delojemalcem. Tak kontakt zavisi od metode. Kontakt med S. in vrhovno poštno upravo je kar najboljši. Naši rezultati so tako sijajni, kot jih ni dosegla niti ena druga organizacija v vsej kraljevini. -O uspehih in delovanju S. se bodete lahko jutri na kongresu prepričali. Izjavljam, da od naših motivov ne popustimo niti za milimeter, sprejemamo pa z veseljem vsak dober predlog za iz-popolnjenje.
Binder: Tov. predsednik je očrtal moj predlog kot destruktiven, proti čemur moram protestirati. Nihče ni zanikal dobre volje predsednika, nikakor pa ne sme predsednik misliti, da bi drugi ne bili voljni sodelovati. Upoštevati se mora tudi, da sem jaz samo izpopolnil mandat, katerega sem dobil, zato so vsi očitki na mojo osebo povsem neopravičeni. Odločno moram odbiti tudi ton tov. predsednika in očitke, katerih nisem zaslužil. Želim, da se v vprašanju reorganizacije upoštevajo tudi ostali pokrajinski delegati ter, da ostane to vprašanje za sedaj odprto.
Korboni (Zagreb):	Zavarovati se moramo proti
tonu tov. predsednika in proti ostri graji napram tov. Binderju, ki je govoril strogo v smislu zagrebške organizacije. Vsaka politična tendenca je izključena. Predsednik je podčrtaval, koliko se je delalo in koliko doseglo: Delali smo vsi, Vaše delo je tudi naše. Vaši uspehi so tudi naši. Na vsak način se mi zdi potrebno, da se na predkonferenci ventilira vprašanje Saveza, pred vsem pa, da se doseže prepotreben kontakt med Beogradom in pokrajino.
Predsednik:	To vprašanje je rešila centralna
uprava Saveza na ta način, da se bo postavilo več tajnikov, kateri bodo imeli nalog obveščati pokrajino. (Odobravanje!).
Sarajevski delegat:	Razprava je postala precej
živahna, na obeh straneh so padli malo ostri izrazi. Pozabimo to in delajmo za jačje medsebojne vezi in za čim večje zbližanje. Razpravlja naj se o tem, je-li S. delal in je-li resolucije in predstavke, katere je dobil iz pokrajine, upošteval, predložil na kompetentno mesto in podpiral.
Predsednik: Bosna je predložila svoje resolucije. Vse smo predložili ter jih tudi podprli. Tudi poedina vprašanja smo obravnavali in sprejeli. Isto je z Dalmacijo. Delegati in predstavniki pokrajinskih organizacij so bili pogosto v Beogradu in mogoče so prav zaradi tega izostali odgovori na razne predstavke, ker so se ti delegati ustmeno informirali o svojih zadevah. Savez je šel tem vedno na roko. Jaz sam sem pogosto posredoval ter skupno ž njimi deloval in osebno interveniral za rešitev. To mora potrditi tudi predsednik Zagreba, ki je bil redno po večkrat na mesec tukaj in tudi tov. Urbančič iz Ljubljane, ki se je tudi pogosto oglašal v Beogradu ter se zatekal k Savezu. Največ predstavk v parlamentarnih klubih je stavil Savez ter se je le tako dalo kaj doseči. To je pač zadostni dokaz, da je Savez neumorno delal.
Urbančič (Ljubljana): Potrditi moram, da me je tov. Toma Jovanovič res vedno, kadar sem bil v Beogradu, dobro podpiral. Pozdravljam misel, da se iznesejo vsa aktuelnejša vprašanja že na predkonferenci ter, da se že tukaj v vseh točkah sporazumemo. Le tako bo mogoče, da bo kongres res stvaren ter bo izražal našo slogo, naše bratstvo in našo silo. Nujno se mi zdi potrebno, da bi se obdržal tak kongres delegatov po 3 do 4 krate na leto in sicer tudi v pokrajini,
tako na primer enkrat v Ljubljani, drugič v Zagrebu itd. Tam bi se tekoča vprašanja najlaže pravočasno reševala, med tem ko je to na kongresu, kjer je navzočih par sto uslužbencev z najrazličnejšimi nazori in nameni, popolnoma nemogoče. Ožji stik s Savezom je nujno potreben. Treba razmotrivati, kako naj bodo zastopane pokrajine v Savezu. Kar se tiče sprejetja Udruženja poštara i telegrafista v Savez, stoji pri nas zadeva takole: Zveza je dobila od Udruženja dopis, da bi se delalo na ujedinjenje organizacij. Zveza je bila informirana, da šteje to udruženje okrog 4500 članov. Kot pa so pokazale informacije v Beogradu, so bile naše informacije netočne ter število članov Udruženja daleko ne dosega te številke. Zveza je sklenila, da se iznese na predkonferenci predlog za zedinjenje in jaz želim, da se ta zadeva tukaj razčisti. Drugo, kar imam omeniti je vprašanje predsednika Saveza. Sedanji predsednik Toma Jovanovič je hkrati tudi šef personalnega odelenja ministrstva pošte in telegrafa. Dobro bi bilo razpravljati o tem, je-li sta te dve funkciji brez škode za organizacijo združljivi. Prosim tov. predsednika, da mi da o teh dveh točkah točen odgovor in da se otvori o mojem predlogu debata.
Predsednik: K prvi točki glede Udruženja: Savez ne pozna niti dvajset članov od druge organizacije. Dokaz temu je dejstvo, da ne morejo niti sej obdrža-vati niti niso mogli na svojo skupščino spraviti toliko ljudi, da bi mogli sestaviti upravni odbor. Napram Ljubljani in Zagrebu so torej ti ljudje iznašali laži. Ako bi štelo Udruženje 1500 članov, bi Savez lahko uničili. V Udruženju so samo uradniki. Oni so proti poduradnikom in služiteljem, Savez ima nasprotno vse kategorije poštnih uslužbencev v svoji sredi. Savez ima strogo strokovni značaj, dočim vodi one politika. Zato Savez ne more pristati na to, da bi sprejel Udruženje kot sekcijo.
K drugi točki glede vprašanja predsednika Saveza: Da more — da Vam navedem: praktični primer — kaka stranka svoj program uresničiti, skrbi za to, da dobi kar največ poslancev v skupščino. Isto-tako se zanima, da pridejo njeni poslanci v razne parlamentarne odbore. Če le more, jih spravi na mesta ministrov in šele potem lahko z vsemi temi visokimi in najvišjimi funkcijonarji uresničuje svoj program. Na čim vplivnejših mestih ima svoje eksponente, tem prej in obilneje doseže svoje zahteve in svoj program. Popolnoma isto je s strokovnimi organizacijami. Tudi te morajo gledati, da spravijo svoje delavce in funkci-jonarje na čim vplivnejša in čim važnejša mesta, da bodo tako lažje prodrle s svojimi zahtevami ter tako udejstvile svoj program. Ako je predsednik organizacije hkrati šef personalnega odelenja, je treba to le pozdraviti ter želeti, da se tudi drugi funkcijonarji povzpnejo na odločilna mesta, da bodo tako tem laže pomagali organizaciji. Naj Vam navedem za primer samo Rumunijo, kjer je predsednik organizacije hkrati tudi generalni direktor. Mislim, da se bodete s tem odgovorom strinjali ter, da smo si v tem edini.
Soldatić (Split): Vse naše delo moramo koncentrirati na materielno in socialno zboljšanje razmer. Med Savezom in pokrajino je do sedaj manjkalo prepotrebne zveze, upamo, da se bo ta nedostatek sedaj odpravil. Zahtevati moramo popolno in čimprejšnjo unifikacijo službe, da bomo poleg istih dolžnosti uživali vsi tudi enake pravice. Misliti moramo na to, da se tudi služba zboljša.
Binder: Kot je videti, nima vlada pravega smisla •za naše težnje ter ni pričakovati, da bi nas v doglednem času rešila silno težkega gmotnega položaja, v katerega smo zabredli. Treba bo misliti na samopo-
moč. Želel bi, da bi Zadruga, katera dela v okviru Saveza, ustanovila v pokrajini svoje podružnice ter bi se tako dala članom prilika za ceno dobavo življenskih potrebščin.
Predsednik: Centralni Savez se je vedno brigal za materijelna vprašanja svojih članov. Neštetokrat je interveniral pri raznih ministrstvih in tudi pri predsedniku vlade. Deluje se na to, da se doseže automatsko povečanje in zmanjšanje doklad, kakor se bo po-večavala ali manjšala draginja. G. minister Laza Markovič nas je zagotovil, da vlada na tem že dela; rešitve do danes žal še ni. V okvirju Saveza je že ustanovljena Zadruga d. d., ki ima pol milijona dinarjev kapitala. Delnice so do malega ostanka, s katerim še razpolaga odbor, vse razprodane ter je zadruga tudi že uspešno priskočila na pomoč svojim članom. Ta zadruga je namenjena za vse člane, v vsej kraljevini, ne samo za Beograd. Ako bo kazalo, in ako bo upanje, da se bodo v pokrajinah akcije razpečale, bo zadruga izdala novo emisijo akcij ter tako povečala kapital za 2 milijona dinarjev. Ako kupi kaka pokrajinska centrala 5000 akcij po 100 dinarjev, bi bilo mogoče ustanoviti podružnico, event. nakupiti stavbni prostor ter postaviti lastni dom. Zadruga želi, da ustanovi v najkrajšem času vsaj tri podružnice, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, in če bo mogoče tudi v drugih centrih.
Nadalje je v teku akcija, da se uvede stanar inska doklada v vsej 'kraljevini ter se na tak način ,vsaj deloma nekoliko pomaga uslužbencem. G. gen. direktor je zadevo podpiral. Ministrstvo jo je odstopilo parlamentu, ki je tudi osvojil to stališče. Zadeva leži v fin. min. od koder še ni rešitve.
Obleka za služabništvo bo gotova do novembra in sicer dobi vsak po eno garnituro zimske obleke. Letne obleke najbrže ne bo, ker je postavka v budgecfu za to črtana. (Opomba:	To se nanaša na letno obleko za
leto 1922, ker je letna obleka za leto 1921, kot smo se osebno prepričali v ministrstvu samem, že v delu, ter bo brezdvomno gotova do septembra t. 1.)
V naslednjih dneh izide pravilnik o neukaznem osobju in pravilnik o polaganju izpitov. (Opomba: Sta med tem že oba izšla. Vidi »Ptt. Vestnik« od 15. julija 1922.) Vsebina tega pravilnika pa še ni znana ter je ravno zaradi tega pričakovati, da pravilnik ni kar najboljši!
Urbančič: Prosim točnega pojasnila, katero osobje se smatra za ukazno in katero za neukazno.
Predsednik: Ukazni so: upravni in poslovni uradniki; poleg teh je v kraljevini 49 ukaznih kondukter jev, kateri imajo izjemoma ukazno zvanje ter imajo tudi pravico do pokojnine. Vsi drugi so neukazni. Od slednjih imajo privremeni poštarji pravico na ukaz, dočim je telefonistke nimajo.
Zaradi prekratkega časa se je morala ta predkon-ferenca predčasno zaključiti, ne da bi bila donesla posebnih rezultatov. Uspeh pa je bil ta, da so se delegati in centralna uprava Saveza medsebojno sporazumeli ter so se mnoga vprašanja v principu rešila že na tej predkonferenci. Dne 1 L,t. m. zvečer so se sestali še delegati iz pokrajine s centralno upravo Saveza, da sestavijo resolucijo. Ta odbor je delal pozno v noč, vendar dela zaradi preobilice vprašanj in zahtev ni mogel dokončati. Nadaljeval je svoje delo dne 13. t. m. ter ■stavil v resolucijo vse naše zahteve.
Nujno potrebno bi bilo, da bi se v bodoče določilo dva dneva za zborovanje delegatov in le en dan za kongres sam, ker je predkonferenca neprimerno večje važnosti za rešitev vseh važnih vprašanj.
Kongres
je bil določen na dva dni in sicer 12. in 13. julija, v glavnem pa se je izvršil že prvega dne ter so se dne 13. t. m;, samo še sestavljale resolucije.
Velika zborovalna dvorana v Poštnem domu je bila nabito polna. Zelo veliko je bilo število udeležnikov iz notranjosti Srbije, došli pa so tudi številni tovariši iz drugih pokrajin naše kraljevine. Nadalje se je udeležil kongresa kot zastopnik poštnega ministrstva generalni direktor g. Drago Dimitrijevič in g. šef kabineta. Napovedan je bil tudi poštni minister g. dr. Žarko Mi-dinovič in še par drugih ministrov, ki pa niso došli na kongres, ker se je ob istem času vršila seja ministrskega sveta. Večji beogradski dnevniki so poslali na kongres svoje posebne poročevalce in tudi za stenografa je bilo preskrbljeno. Poleg vseh navedenih je bilo navzočih tudi nekaj poslancev; iz Slovenije ni bilo žal nobenega navzočega.
Predsednik Saveza, Toma Jovanovič otvori kongres ob 10. uri ter takoj odredi volitev predsednika kongresa in ostalih funkcijonarjev v smislu 1. točke dnevnega reda. Predsednikom kongresa je bil soglasno izvoljen Toma Jovanovič, v podpredsedstvo in na ostala mesta, ki so se imela voliti, pa so bili na predlog predsednika določeni tovariši iz vseh delov kraljevine.
Predsednik Toma Jovanovič prehaja k drugi točki dnevnega reda:
Izveštaj odbora centralne uprave Saveza o radu Saveza u prošloj godini.
Predsednik: Toplo pozdravlja vse navzoče tovariše, nadalje delegate pokrajinskih organizacij, in zastopnike ministrstva. Naglasa, da si je Savez kupil svoje lastno posestvo ter si zgradil lastni dom, v katerem zborujemo. Bodočo centralno upravo čaka ve-lika naloga, namreč preustroj in unifikacija poštne službe. Generalnega direktorja kot zastopnika mini-strstva prosi, da vzame vse želje in pritožbe, ki jih bo slisal na kongresu v vednost ter želje tudi realizira.
Generalni direktor Drago Dimitrijevič: Zahvaljuje se za pozdrave ter jih vrača. Omenja, da je minister poste zal zaprečen ter se ne more udeležiti kongresa. Ako mu bodo državni posli dopuščali, bo kongres gotovo kesneje posetil. V slučaju pa, da minister tudi pozneje ne bi došel, ga zastopa on s šefom kabineta. Pričakuje, da poštno in telegrafsko osobje ne bo nikoli pozabilo na svoje dolžnosti napram stroki, narodu in domovini. Spominja se našega osvobojenja in ujedinjenja, blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja (klici Slava!) vseh borcev za našo domovino, našega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. in vseh, ki so delovali za ujedinjenje. Vsi, ki so došli iz raznih krajev naše domovine naj bodo eno in bratje. V naši skupni hiši naj imajo vsi trije bratje iste pravice in iste dolžnosti.
Poročilo tajnika: Delo Saveza je bilo v preteklem letu vseskozi agilno. Ako se upošteva vse težke okolnosti, se mora priznati, da so bili uspehi na vseh poljih ogromni. Savez je napravil vse mogoče. Število članov je znatno narastlo, organizacija je tako postala jačja v moralnem in materijeinem oziru. Celokupno osobje je pokazalo svoj smisel za socialno in nacionalno dolžnost, žal pa ni dobilo od države polnega ekvivalenta za svoje naporno in požrtvovalno delo.
Železničarjem, sodnikom, poslancem itd. daje vlada boljše prejemke kot nam, akoravno je s poštno
službo združena velika odgovornost ter bi bilo pravično, da bi se tudi nam priznali višji prejemki, ker bi se s tem v prvi vrsti dvignila morala in veselje do službe. Savez nikakor nima namena kritizirati boljših plač zgoraj omenjenih resor tov, obžalovati pa mora, da se ta pravica ni priznala tudi nam.
Naši prejemki niti daleko ne odgovarjajo prilikam, ki vladajo. Uslužbenci žive v skrajni bedi. Trumoma podajajo ostavke na državno službo in si iščejo drugod boljšega kruha. Draginjske doklade niso pravično razdeljene, ker se ravnajo preveč po višini plače; tudi nižji morajo dobiti vsaj toliko, da se morejo preživeti. Nižjim uslužbencem, uradnikom kot služabnikom, so se redno dogajale krivice. To mora nehati. Zakon o draginjskih dokladah je krivičen, ker se ne uporablja za vse pokrajine enako:	Za Srbijo velja
drug način kot za Bosno itd., čeravno je sedaj življenje povsod enako drago in težko. Savez se je resno zanimal, da se te krivice odpravijo in prejemki izenačijo. Obračal se je na parlament, na šefe v ministrstvih itd. a ni našel dovolj umevanja za to važno vprašanje: kar mu je prvi obljubil, mu je drugi odbil. Ako to vprašanje še ni rešeno, ni tega kriv Savez, ker je slednji imel samo pravico inicijative, ne pa tudi pravice odločevanja.
Udruženje poštara i telegrafista v Beogradu je mala grupa, ki stalno rovari proti Savezu. Udruženje je vsepovsod intrigiralo ter skušalo Savez uničiti. Doseglo je, da so se Savezu za dobo 2 mesecev zapečatili prostori, blagajne, knjige, zadruga in banka. Od vlade določeni komisar je pa našel vse poslovanje v Savezu v redu. (Klici: Doli ž njimi!) Hoteli so nas upropastiti, a oškodovali so nas samo materijelno, moralno pa so nas dvignili tako, da stojimo sedaj trdneje, kot kdaj prej. Ta grupa je doživela! (Dalje prih.)
Gospodarski in stanovski del.
Zarada.
Zadnji čas se vedno premleva po raznih listih naše težavno stanje, ki nas tira v' obup. Mnogo pa pišejo tudi o zaradi. Tako n. pr. neki list, da hodijo državni nameščenci drva žagat, pesek sejat, kruh peč itd. Človek bi rad vedel, koliko je takih, kateri to še morejo že glede na svoje fizične moči. — Tovariši, pustimo to nespametno frazo, pač pa zahtevajmo za svoje naporno in odgovorno službovanje pošteno plačilo, a nič drugega. — Nekateri tudi mislijo, da zarada jemlje ugled stanu. Po mojem skromnem mnenju to ne drži, zakaj pošteno delo ne jemlje časti nikomur, ker delo je človeku splošno v čast. Lahko se nami pa pripeti, če bomo preveč kričali o zaradi, da bodo rekli odločilni faktorji:	Prav, kdor ima toliko prostega
časa, naj kar zaradi, češ, takih nameščencev nam je treba, da se sami vzdržujejo. — Ne kričite torej o zaradi, ampak vpijte na vse grlo: Dajte nam že vendar toliko, da bomo imeli kruha in dajte nam pragma-tiko.	A. S.
Organizatorico gibanje.
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze poštnih organizacij v Ljubljani, ki se je vršila 6./VII. 1922 ob 20. uri v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom:
L Došli dopisi.
2.	Določitev delegatov.
3.	Raznoterosti.
Predsednik konstatira sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori1 sejo.
Ad 1. Prečita se dopis »Udruženja poštnih nameščencev v Beogradu«.
Ad 2. Na kongres v Beograd se odpošljeta kot oficijelna delegata naše Zveze tovariša Urbančič in Kunst. Slednji gre na stroške Društva poštnih uradnikov in. uradnic.
Odbor da delegatoma potrebna navodila in dobita pismene predloge naše Zveze, ki naj se prečitajo na kongresu.
V glavnem zahtevamo spremembo v predsedstvu Saveza, sprejem vseh poštnih organizacij v Savez, tako tudi Udruženje poštnih nameščencev v Beogradu, spremebo pravil Saveza i. dr.
Natančno besedilo naših zahtev se sestavi na prihodnji odborovi seji, ki bo 8./VII. t. 1. ob 15. uri V poslopju poštne direkcije.
Ad 3. Ker se nihče ne oglasi pri tej točki k besed, zaključi predsednik sejo.
Razne vesti.
Umrl je g. Jože Vesenjak, posestnik na Zamešanih pri Možganjcih, oče našega inšpektorja Antona Vesenjaka. — Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje.
Zahvala. — Podružnica osrednjega društva poštnih nameščencev v Celju mi je zopet nakazala podporo v znesku 125 Din ter mi s temi kolikor toliko pomagala v stiskah sedanjih hudih dni. — Za to velikodušnost ji izrekam svojo najprisrčnejšo zahvalo. — Velenje, 20. 7. 1922. — Ani Fuger, vdova po selsk. pošt. slu.
Sestanek v Metliki. — Dne 9. julija je sklical ob 14. uri popoldne g. tovariš Otoničar sestanek poštarjev v Metliko. V poljudnih besedah je navzočim razložil organizacijo Zveze in očrtal v kratkih besedah tudi stališče Zveze napram novemu »Društvu poštnih upravnikov«. (Društvo naj bi se zvalo rajši »Društvo užaljenih duš«. Pripomba pisca.) Omenil je tudi one 3 zloglasne uredbe, katera si druga drugi nasprotujejo, zaradi česar marsikateri tovariš trpi občutno krivico. Končno je prešel na novo službeno pragmatiko in je opozoril posebno na nevarnost člena 230, to so prehodna določila, po katerih bo prevedena vsaka kategorija v nove plačilne stopnje. Belokranjski tovariši in tovarišice so g. Otoničarju za njegova izvajanja prav hvaležni, saj se nas je po dolgem času vendar nekdo spomnil ter nam dal zopet nekaj društvenega življenja. Vsi navzoči so obsojali razdiralno delo Društva poštnih upravnikov. Belokranjci pa ostanemo zvesti člani Zveze. Tovariš K. je na koncu omenil krivično postopanje oddelka IV. v zadevi uradne povprečnine. Od 19 Din. povprečnine mora samo za obrabo pohištva in za stanarino plačati mesečno 65 Din, kje so pa druge potrebščine, drva, razsvetljava itd. Na vse prošnje je dobil omenjeni od ravnateljstva vedno odgovor: Nimamo kredita! Za vraga! Kje pa naj vzame kredit uboga sestradana poštna uradniška para? Skrajni čas je že, da bi se napravil konec tem neznosnim razmeram. Vsaj za najnujnejše stvari naj bi se dobil denar. — Ker se ni na to nihče oglasil k besedi, se je sestanek okolu 16. ure zaključil. — Udeleženci sestanka so se udeležili tudi slavnosti razvitja metliškega sokolskega prapora.	U.
Odgovorni urednik: Ivan Benčan, Ljubljana.
Izdaja „Zveza poštnih organizacij za Slovenijo“ v Ljubljani.
Tiska „Zvezna tiskarna“ v Ljubljani.
Vsak poštni uslužbenec naj bo naročnik lista!
HnfilfiliimmiminTnÄ
®@©©®@®®©©©©®
v neposredni bližini Ljubljane ob železnici, z enakim ali II/2 uradom v mariborski oblasti tudi ob železnic . Ponudbe je nasloviti na
upravo .Poštnega Glasnika* Ljubljana pod šifro .Urad 11/2*.
••••••• •«•••••••e®«
l
■ Zaloga raznega usnja priporoča |
j ANDREJ SEVER I
j V O UBIJAM!, Prešernova ulica 9. j
(Restavracija Peries)	s

Kdor hoče imeti dobro in po času primerni ceni LIČAN in OBLAZIN3EN VOZ. naj se obrne na
Üi lerneja Jelovška
Ljubljana, Rimska cesta 11.
(39)
30SIP REBEK
(3g)	stavbeno ključavničarstvo
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 9.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo
«llllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll tvrdko IIIII!I!!IIIII!IIIIIII!!!IIIII!II!II!IIIIIIIII!1III!1I1II11IIM
Tone Malgaj
(31)
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 16.
a iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiniiiiiiiimiiii[iimiiiimiiiii!iiiiiiiminiiniiiininimiiniiiiiininiiinimi
Dobra in najcenejša postrežba!
Slovenski trgovci I Vaš lasten zavod je, ki Vam ga kliče stanovska zavednost v spomin!
Slovenska trgovska delniška družba
v Ljubljani
Resljeva cesta 22 (v lastnem poslopju) poleg glav. kolodvora.
Uvoz in izvoz. Vedno po možnosti spopolnjena velika zaloga kolonijalnega in špecerijskega blaga. Telefon (interurb.) 464. Telegrami: Trgovska družba. Zahtevajte cenik.	<47)	Zahtevajte cenik.
'I
vrdka Josip Peteline ° Ljubljana
(is)	Sv. Petra nasip št. 7
“= šivalnih strojev ”shehS:
rijal kot pred vojno. — Igle, olje in vsi posamezni deli. — Galanterija, modno blago, nogavice, srajce, na debelo in drobno.
Ugodni plačilni pogoji.
SÜI§
(10)
m Trgovina O. BERNATOVK S
priporoča največjo izbiro najnovejših, najfinejših in najcenejših oblek za gospode, dame ih otroke]
L3U3L3ANA, MESTNI TBG ŠT. 5-6	O4)
KOLARSTVO
••••••••••••••••
•«aana»
••••••••»•■»••••
Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove.
FRANC ZANOŠKAR [»K)
«» L3U613ANA, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 17.
FiiiiliiiiiniiiiiiillilillllllllllillllliilliiiiaiiiilllllllllllllllllllliiliMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiliiiiiiii^
PRIPOROČA SE
zaloga pohištva
IVAN ČERNE
LJUBLJANA, Dunajska cesta 28.
IBBBBBI
IBBBB
I. 3AX & SIN. LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA
priporoča svojo bogato zalogo
Pisalni stroji .Adler* Vozna kolesa
Styria	Dürkopp
Orožno kolo (Waffenrad)
Šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Ceniki zastonj in franko.
o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o o°o
Hiiiiiiiiiii!iiiiii!iiii!tiisiiiitiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiimi!iiimiii!i^
I	FRANJO GRflBJEC
g	FOTOGRAFSKI UMETNI ZAVOD
1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEVILKA 6	|
g	(Masproti hotela „UNION“)'	61 g
Izdelovanje vsakovrstnih modernih fotografij kakor tudi povečanih slik v prvovrstni umetniški izpeljavi Slikaše ob vsakem vremenu, tudi zvečer pri električni razsvetljavi
siiiiuiiiiiiiiiiiijiiniuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
a ih Hin=
a ih
Hi In

JADRANSKA BANKA BEOGRAD.
Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva:	. . . Din 30,000.000*—
Podružnice:
Bled	Jesenice
Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Ercegnovi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metković.
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Tržič
Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofa-gasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
Milin za Slovio r. l z o. z. v Lioini
priporoča ogled svoje zaloge manufakture. ===*= Izključno češki izdelki! =====
Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrana zaloga damskega blaga
od Mi tvrdke STIASSHY a StflLBM.
(50)
Glavno skladišče v „KRESIJI", 1. nadstropje. Poseben vhod iz Lingarjeve ulice štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ulici št. 5.
S
VOJNOVIČ & CIE
LJUBLJANA
ELEKTRO
Japi
i»s,
ilS
'MATERIJAL iti&A
’-Ol


|ia»
Pfe

man posoj!Liji[AVLiufliiiii.z.20.j.
(2)	sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. — Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/» brez odbitka rentnega in invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 V2 °/a. — Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 5 V« 7» na dobo pol lota po 5 Vj */••	1
ijjjiiijijjjijjjjjg y IJybSIani
ustanovljena 190®.
{Jelniška glavnica in rezervni zakladi ca K15,00 000'—
Čekovni račun: štev. 10.509.
Brzojavni naslov:
BANKA, LJUBLJANA
Telefon št. 261 in 413
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije.
Podružnice
Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj,
		
		Ir
		
Delniška glavnica:
K 20,000.000 -
Sinlia eshomptna baša
Rezervni zakladi:
K 6,500.000 —
Podružnice: Novo m, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica It. 1. Telefon št. i46,458.
Rae, Si'ßSffjtrtt’lC. = Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. = BlZOjOVke: ESilOMPTHU