Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) (Dostavek _ spisu ,,Yeli_a dolina".) (Sledeča pripovedka je doma v tej okolici. Natianena ni bila menda še nikjer.) Martin in Maruša. Pri bistrem jezeru sta živela Martin in Maruša. Imela sta majhno leseno hišo. Martin je bil ribič, Maruša pa uboga predica. Martin je nekoliko nalovljenih rib za-se porabil, druge pa prodal. Necega dne je šel Martin ribe lovit, toda ni nič vlovil. Rekel je: -še enkrat hočein trnek v vodo vreči". In ko trnek v vodo vrže, prikaže se mu majhna pa čudna ribica, in ta spregovori: MJaz sem zakleta kraljeva hči, pusti me, vsaj od mene ne bodeš veliko dobička imel". Ko je Martin prišel domov ter vse to Maruši povedal, ga je ona karala rekoč: -Kaj nisi nič od nje zahteval? Jutri moraš zopet iti, ter reči, da bi rada imela lepo veliko zidano hišo in okoli nje lepe vrte". Drugi dan gre ribič zopet k ribici in reče: ,,Ribica brez imena! k tebi me pošlje moja žena; kar ona od tebe želf, to moja želja ni". Ribica reče: ,,Le pojdi domov, tam boš videl lepo hišo". In ko Martin domov pride, v resnici zagleda lepo zidano hišo; okoli nje lepe vrte. Nekaj časa je imel mir doma, toda zopet ga Maruša nadleguje, naj zopet gre in rece, da ona hoče imeti lep grad, okoli njega lepe vrte, polje ter veliko živine in vinogradov. Drugo jutro se zopet Martin napoti in ribico pokliče: »Ribica brez imena! k tebi me pošlje moja žena; kar ona od tebe želi, to moja želja ni". Ribica spregovori: ,,Le pojdi domov, tam boš videl na griči lep grad in lepe vrte, ter sadno drevje in vinograde". Ko Martin domov pride, vidi na griči lep grad in okoli polje in vinograde, a na vrtu v svilnati obleki svojo ošabno Marušo, ki se sim ter tje sprehaja. Nekoliko časa je bil mir, toda zopet ga nadleguje, da ona hoče biti kraljica, on pa naj bi bil kralj. Toliko časa ga je nadlegovala, da je moral iti zopet k bistremu jezeru. Toda tisti dan je bilo oblačno, in ni bilo tako lepo jutro, kakor navadno poprej. Ko k jezeru pride, ne najde več tako čistega, bilo je kalno, in zopet pokliee ribico brez iraena: nK tebi rae pošljc moja žena ; kar ona od tebe želf, to moja želja ni". Ribica se zopet v velikih valovih prikaže in reče: ,,Pojdi domov v svojo staro bajto"! Ko pride Martin domov, videl je svojo Marušo za pečjo sedeti in britke solze točiti. ,,Kdor z malim zadovoljen ni, velicega vreden ni."