Dopisi.
Iz Istre 3. jan. ^ — Istrski zbor je dokončal svoje šestletno delovanje. Svet je prav malo o njem doznal. Pustimo tedaj pokojnega v miru. Ne sodimo ostro njegovega početja, ker to bi nam kar nič ne koristilo. Pripravljajmo se raje za prihodnost. Kmalu se bo odprl nov zbor; kmalu bomo izbirali nove poslance. Istrski Sloveni! skušnja vas uči, koliko so storili za vas možje, kterim ste poverili ves svoj blagor v preteklih šestih letih. Zdaj, ako niste slepi, znate, koliko ste imeli narodnih mož v Poreču. Istina, da je nas Slovenov v Istri mnogo več nego Lahov, al kako to, da za v a s pokojni zbor ni prav nič storil ? So li bili vaši poslanci temu krivi ? Ne, nego krivi ste vi sami, ker izbirate v zbor ljudi, ki vas i vaših r&n ne poznajo, — ljudi, ki nikdar niso imeli srca in ljubezni do vas, — ljudi, ki bi vas najraje spravili pod ptuje laško kopito, ljudi, ki so vse zavrgli, kar je mislila dobrega storiti kaka blaga narodna duša v Poreču. V našem cesarstvu je mnogo dežel, kjer živita dva naroda; če vendar v vseh zborih ni imel vsak narod svojih zastopnikov, jih bo saj naprej več imel — ker Bog je pravičen. — Večidel so se branile narodove pravice, le istrski Lahi nečejo znati za nas, čeravno nas je mnogo več od njih. Ali ne vidite, kako Lahi v Istri složno delajo za svojo korist! Sloveni, ne ostaiajmo za njimi; zadnji Čas je, da se izbudimo, ako se hočemo rešiti duševne in mate-rijalne pogube, ki nam trka na vrata.  Sloveni, izbirajte
v prihodnji zbor svoje ljudi, ne pa druzih! Saj ne morate zahtevati, da bi ptujec za vas delal; liže se vam, dokler poslance izbirate, potem vas pa še ne pozna ne! — To v obče priporočam vsem, posebno pa oporni« njam vas Slovence koparskega okraja; vas je tu 20.000, Lahov le 10.000. In vi domoljubni duhovni i učeniki, podučujte narod o prihodnjih izborih, i tužna Istra vam bo zato hvaležna!
Iz Trsta 6. jan. = V deželnem našem zboru seje tudi preteklo leto največ govorilo o laškem jeziku in o laških šolah. Slovenščina se še omenila ni. Najbolj čudno je bilo to, kar je govoril c. k. dvorni svetovalec baron Pascotini, češ, da Slovencem ni treba pravoslovne akademije, ker so večidel — kmetje! Saj to bi moral g. Pascotini vedeti, da je veliko slovenskih kmečkih sinov v uradih in da vrlo opravljajo svojo službo; pa tudi ta bi baron Pascotini moral vedeti, da tudi našemu kmetu je treba sodnika itd. Ko se je glasovalo zastran laškega pravoslovnega učilišča, bila sta zoper to učilišče samo dva poslanca iz okolice in sicer Nabrgoj iz Proseka in Go-dina iz Skednja. Čudimo se posebno nekterim poslancem iz okolice, da se potezajo Lahom za kruh, za domače reči in potrebe pa nimajo besede. Čudimo se posebno, kaka je to, da se poslanec iz občine Danske toliko poteza za laške reči v zboru, ker vendar ima o rodoljubji slovenskem mnogo besedi! — „Ilirski Primorjan*' je o novem letu spremenil ime in imenuje se zdaj „Primorec"; spremenil pa je tudi obliko: iz majhnega lista je postal velik list; naročnine vendar ni povišal. Prav krepka se poteza posebno za primorske Slovence; tudi gladki iezik ga priporoča. Sprejemlje tudi oznanila, kar utegne niti v korist takim Slovencem, ki imajo kupčijo s Trstom.
Od Soče 27. dec. — Tandem aliquando! V poslednjem mestnem zboruje po preteku dolzega časa in pa mnozih popadkih se rodil novi mestni tajnik: g. Simšič* Mnogo vode je med časom steklo v morje, kar je prejšnji tajnik F. zavoljo presrčne ljubezni do talijanstva moral zapustiti to službo in se podati — v kraj, kamor ga tudi njegovi najboljši prijatli spremiti niso hotli. Dolgo se je tedaj motala ta stvar, predno seje dognala po novi volitvi. — Čudno, da tudi pri nas rogovilija nekteri, ki zamaknjeni škilijo v Videm in dalje, misle, da Gorica, ki je blizo tri stoletja avstrijska, je zemlja talijanska! Da bi od zgor le nekoliko zdatne podpore došlo slovenskemu narodu, ki je veČina tukajšnja in okolice goriške, kmalu bi se razbile vse nakane nikdar sitega italijanstva, kakor se razbijajo valovi na ska-lovji jadranskega morja. Ne rastla bi potem več Iju-lika med pšenico, in lepa edinost bi kraljevala nam v srečo in Avstrii na blagor.   Bog daj!
Iz Celja 1. jan. * (Sv. Silvestra večer, — čitalnična glavna skupščina.) Kakor kolo v tiru vedno se obrača, da kar bilo je zgorej , pride doli, in kar je teklo zdolej, se vzdigne gori, ravno taka tudi je s silnim kolesom časa. Leto pride in spet preide; mesec hiti za mesecem, dan drvi za dnevom, — in tako tek6 časi — veki v neskončnost, v neizmernost! In vendar se nam dozdeva v življenji, da včasih kak dan tako po polževo se plazi, kakor da bi imel svinec privezan na pete. Al kam me vleče sentimentalnost? Naj vam drage „Novice" raji povem, da s prav živahno, prijetna veselico je čitalnica naša se poslovila od minulega leta in od njegovih nadlog. — Da bi nam samcem ne kalila kaka skrita tuga veselega novega leta, zbralo se nas je na sv. Silvestra večer v narodnem našem domu, v čitalnici, kakih 60—70 oseb okoli božičnega drevesa, kinčanega z darili vsake vrste, nekterimi za povžitek, z nekterimi za spominek na ta blagi večer; sreča v tomboli pa je delila darove:  temu  okusno  kračo ali pisan
14
15
kolač, sosedu zavitek sniodek, druzemu steklenico rumenega vinca, kako lično posodico itd. Bili smo vsi zidane volje tako, da komaj smo zapazili, kako nas je čas prehitel, ker bližala se je zadnja ura starega leta. Ravnatelj g. dr. Kočevar nas še le opomni, da na razhodu je leto, in v imenu vseh poslovivši se od starega vosi nam veselo novo leto; radostni smo zgrabili za kupice in polni sladke nade pozdravili smo novorojen-čeka. Kaj nam bode prineslo? — naj bi bilo pač veselo, srečno! — 23. decembra imeli smo v čitalnici glavno skupščino, pri kteri se je zraven navadnih opravil tudi volil nov odbor, in sicer poleg lani prenarejenih pravil 9 namesti prejšnjih 7 odbornikov. — Med drugim se je tudi sklenilo vsled poziva „Južnega Sokola" na korist jugoslovanskega vseučilišča nabirati kakor že dozdaj še nadalje dobro voljnih prineskov med narodnjaki, zraven pa tudi enkrat v mestnem gledišču igrati. Vrla je ta misel, ker treba je očitno in djansko pokazati, da vzajemnost in bratinstvo med južnimi Slovani ni le prazna beseda.    Bog daj srečo!
Maribor 6. jan. — Volitve v deželni zbor za kmetijske srenje so 21. januarja. Kandidati se v prihodnjem listu „Novic" razglasijo. Dne 20. januarja zvečer, to je, dan pred volitvijo, je želeti, da se vsi volilni možje iz slov. Bistrice, St. Lenarta in iz Mariborskega okraja snidejo v Mariboru in se s kandidati soznanijo; za potrebno dvorano se bo skrbelo. Volitva je tako važna reč, da volilni mož ne sme gledati na stroške, ki bi jih imel, če v nedeljo večer že v Maribor pride, mesto v pondeljek jutro. Volitva je še le v 6 letih zopet, in izvoljeni poslanci nas imajo zagovarjati, nam braniti pravice naše, nam lajšati bremena državna, tedaj naj se volilni možje podvržejo vsakemu trudu, da se pravi možje izvolijo v deželni zbor. Le pogum, složnost in zaupanje v onedomorodne može, ki Vam poslance priporočajo. — Tukaj bo začel izhajati „Slovenski gospodar", nov slovensk list, ki bo se trudil, da bo našim slovenskim kmetom to, kar je gospodarski list v Gradcu za štajarske Nemce, poleg tega pa bo še pod-učeval v občinskih in državnih prašanjih poprek. 16. t. m. prvikrat izide in potem vsakih 14 dni. Cena mu je 2 gold. za celo leto; vredjuje ga znani pisatelj gosp. dr. Prelog. Bog daj srečo, dosti naročnikov in naročnikom dosti koristi na vse strani. — V novi odbor za tukajšnjo čitavnicp so voljeni: g. dr. Prelog kot prvo-sednik, g. prof. Suman tajnik, g. prof. Sinko denarni-čar, g. dr. Vogrin, g. dr. Srebre, g. Laher, g. Brdeis. Veselo novo leto!
Maribor. (Oznanilo in vabilo.) Dne 16. januarja napravi naša čitalnica vnanjim odbornikom za Slom-šekov spominek na čast veliko„besedo" vKartinovi dvorani. V načrtu je dozdaj ustanovljeno to-le: Vvodni govor, „Naše gore", „Slovanov dom" — zbora, „Domo-vina" — čveterospev, in vesela gledišČina igra „Crni Peter". Po besedi igra mestna godba. Vstopnina je 40 kr.; čisti dohodki so za Siomšekov spominek. Začetek ob ^S- uri zvečer. K obilnemu vdeleževanju se vabijo vsi rodoljubi in posebno še iz okolice naše.
Odbor čitalnicin.
v
Iz Bleda na dan sv. Štefana. — Ker naš prijazni kraj šteje mnogo prijatlov po svetu, ki radi slišijo, kaj se pri nas godi, razglasite ljube „Novice" sledeče vrstice prijatlom našim. Leto smo dokončali, ž njim pa dodelali tudi dve lepi poti: eno, ki pelje blizo Toplic v^Zeleče, drugo pa k cerkvi v Gradu. Grda pot je potniku^ in vozniku to, kar je kurje oko na nogah človeku; naj je sicer še tako zdrav in vesel, ne ljubi se mu hoditi, ako ga nadleguje otiska na nogi. Zato hvala takim, ki delajo čedne poti in ž njimi povekšujejo prijetnost kraja! Zato pri nas čast in  hvala gospodoma Malnerjema,
ki sta z denarno pripomočjo in s toliko pridnostjo in neutrudljivostjo pripomogla, da smo dobili bolje poti. Prepričana, da kmet ne more delati cest, dokler ni opravil potrebnih svojih del, sta tukaj čakala tako dolgo, da so dovršili svoja domača dela, potem pa se radi po-prijeli cestnega dela. Zasadila so se tudi že odraščena lepa drevesa ob potih, ki bodo v veselje bleškim gostom. Mila narava je naš okraj tako lep naredila, da je mojster pevcev Prešeren po pravici pel, da ga ni lepšega v vsej naši domovini; al naši predniki niso jej pomagali dosti, zato je ostal dolgo zanemarjen. Zdaj pa ko imamo gospode Malnarje in Lukmane, še celo mislimo, da dobimo v kratkem času to, česar so „Novice" že pred več leti želele — pot za sprehod okoli in okoli jezera. To je srčno naše voščilo za novo leto!
Iz Ljubljane. Cesarski patent, ki stoji današnjim „Novicam" na čelu, oklicuje novo volitev poslancev v naše deželne zbore, ker preteklo je prvih 6 let, za ktere so po postavi voljeni bili prvikrat poslanci. Ker imajo silno važnost te volitve za vsako deželo, dodale so „Novice" ob enem poduk, kako naj se vršijo volitve povsod, da se izvršijo na srečo narodu vsacemu. Naj bi ta poduk prešinil vsacega, ki ima pravico voliti, pa tudi vse druge, kteri morejo pomagati k srečnim volitvam! Poslanci, ki se zdaj izvolijo, dobijo po omenjenem cesarskem patentu dvojno nalogo: ena je ta, da izmed njih jih gre nekoliko na Dunaj, da tam zidajo našemu cesarstvu prihodnjo ustavo, — druga naloga pa je ta, da zopet za 6 let bodo zastopniki svoje dežele doma v deželnem zboru. Kar se tiče zastopa v „izrednem državnem zboru" dunajskem, je težko že danes kaj gotovega reči, kako in kaj bode, ker nobena politična stranka ne najde v njem tega, česar želi. Se najbolj so ž njim zadovoljni dvalisti (poglej ogersko „Debatto", „Hona" itd.) in to zadovoljstvo že samo po sebi plaši nas Slovane in sploh stranko fede-ralistov (zaveznikov), ker se po bridkih skušnjah preteklih let po pravici boje centralizma, ki ga dvalizem stvari unkraj in takraj Litave. Vendar so tudi centralistiin avtonomisti zoper ta „izredni državni zbor", ker jim nipopolen ožji državni zbor, kakor si ga oni želijo, s pravico odločilnih sklepov, ampak je le bolj državno svetovalstvo, tedaj pogrešajo po svojepravega ustavnega življenja. —Daje dandanes v Avstrii silno silno težko ugoditi vsem političnim strankam, ktere zastopajo deloma starodavna zgodovinska prava, deloma pa pravice narodov, to se nikakor ne da tajiti; al to je tudi gotovo, da Avstrija ne bode našla poti iz tega labirinta, dokler si na geslo svoje ne napiše edine rešilne besede javnopravno s t." Ne pergamenti starodavnih zgodovinskih pravic, ne dosedanje narodne supremacije morejo pravo biti dandanes o taki državi, ktera obsega toliko različnih narodov, ampak pred vsem pravica vsaki narodnosti, to je pravo avstrijsko. Kdor želi svobodo osebi (Freiheit der Person), mora želeti tudi svobodo narodov, kajti narod je skupščina oseb. Ravnopravnost narodov vseh: to je ideja, ki nadvladuje dandanes svet. „In hoc signo vincis, Avstrija!" — Naj so si po vsem tem kakor koli na-vskriž različne stranke, to je gotovo, da volitve, ki so nam zdaj pred durmi, so sila važne. Zato je treba resnega prevdarka in marljivega dela, vsakemu za svojo stran.
—   Kmetijske občine (srenje) na Kranjskem volijo deželne poslance 26. dne tega meseca, — mesta in trgi in pa trgovska zbornica volijo 30. dne t. m., — veliki posestniki pa 1. svečana.
—  V nedeljo dopoldne je  bil občni zbor ljubljan-
skega društva, kteremu je naloga, da skrbi za pomoč bolnim trgovskim pripomočnikom. Predsednik gosp. Jožef Pleiweis je s prijaznim ogovorom, v kterem je pohvalil marljivo delovanje odborovo in tajnikovo in razložil dobri stan društva, začel zbor, kterega je tudi mestni župan gosp. dr. Gosta počastil s svojo pričujoč-nostjo. Predsednik je tudi njemu izrekel spodobno zahvalo , rekoč, da tehtno moralično moč dobi društvo, ako stoji pod zavetnikom tako veljavnim in za vse dobro mesta tako zavzetim. Z govora predsednikovega smo povzeli, da društvo šteje zdaj 220 pravih in 10 častnih udov, — da se je lansko leto pomnožilo premoženje za 973 gld. 55 kr. in da cela društvina lastnina iznaša zdaj 20.830 gold. Povdarjal je za društvo ves navdušeni predsednik lepo slogo in edinstvo, ktero vlada v družbi, in to se je res tudi videlo pri vseh današnjih obravnavah. Tako je pravo, kajti sloga jači, nesloga tlači. Vsi prejšnji odborniki so bili skor enoglasno vnovič voljeni, le g. Degen je stopil na mesto prednika, ki je Ljubljano zapustil. Milo je bilo tudi slišati, kako srčno sta se dva uda zahvalila za dobro oskrbovanje, ko sta bolna ležala v družbini bolnišnici. — Po večletni navadi je bilo tudi letos sklenjeno, da se sedanji pustni čas napravi ples na korist družbeni blagajniči; kje, kako in kadaj, to odločiti se je prepustilo vodstvu. Prpričani smo, da se ne bo z vnanjim lišpom po nepotrebnem denar trosil, ker ne potrata, ampak podpora bolnih je cilj in konec milodarne veselice. — Naposled še to opombico: Ker premoženje družbino še ni tako veliko, da bi se dajale stanovitne penzije udom, naj se saj od leta do leta da nekoliko podpore takim udom, ki zavoljo dokazane bolehnosti so morali iz službe stopiti, revno životarijo in se vsaki dan z boleznijo borujejo, če tudi zdravnika ne nadležujejo, ker jim nima gotovega zdravila dati. Naj si. vodstvo to prevdari in po potrebi sodi, ne pa po goli črki pravil. Kjer je taka bolehnost, ondi je pomoči treba, da je družba res pomočnica.
—  Današnji ^Oglasnik" razpisuje darilo z 200 gold. za najboljo slovensko knjigo, ktera obsega vse, kar kranjski  župani in odborniki  potrebujejo.
—   Gosp. Boskovič, veliki inšpektor dunajske zavarovalnice Gresham, o kteri danes naš list več govori, pride te dni zarad nekterih večih opravkov v Ljubljano.
Radostni smo izvedeli, da naš visokocenjeni rojak g. M. Cigale na Dunaji je povišan v c. kr. minister-skega tajnika.
—  (Občni zbor »Južnega Sokola" in veselica nje-govaJ) V letni občni zbor 29. decembra 1. 1. zbralo se je blizo 100 družbenikov. Načelnik gosp. dr. Gosta nagovoril je zbor in oznanil mu ob enem veselo novico, da dragi naši sosedje Hrvatje hočejo Slovence obiskati na binkoštne praznike. Da je bila ta novica z veliko radostjo sprejeta, lahko si misli vsak. Iz sporočil taj-nikovih in blagajnikovih pozvedili smo, da ima društvo sedaj 190 udov in nad 700 gold. premoženja. Potem so so se enoglasno volili za častne ude „Sokola" izmed Hrvatov: prevzvišeni vladika Strossmajer, g. Krešic, predsednik pevskega društva „Kolo", dr. Šuhaj, podpredsednik sabora in Ivan Kukuljevič, veliki župan zagrebški; izmed Cehov pa volila sta se pražka Sokola dr. Miroslav Tyrž in Czernv. — Stari odbor bil je po aklamacii zopet voljen. — Po dovršenem zborovanji je bil navadni večerni shod pri Virantu, kteremu je bil g. Tisen izyrsten ravnatelj. — Zadnji večer leta pa je „Južni Sokol", združen s čitalničnim pevskim zborom, v čitalnični dvorani   po   vsakoletni navadi napravil ve-
selico. Množice je toliko bilo, da vsi prostori so bili prepolni. Program je bil tako izvrstno sestavljen iz čisto novih toček, pa se je tudi tako dobro izvršil, da si lahko trpel gnječo in vročino. Pela sta se dva zbora „Hrvaška domovina" in „Na gorah" Tovačovskega; posebno pri zadnjem ni bilo slava- in dobro-klicev pred konca, dokler se ni ponovil in je tudi g. Valenta, začasni pevovodja, prejel zasluženo zahvalo. Gosp. Fr. Vidic se je v dveh samospevih s krasnim svojim glasom odlikoval, v čveterospevih pa se je marljivi kvartet priljubljene pesmi „Rožmarin" in „ Veselje" tako izvrstno skazal, da bila je pohvala enoglasna in res zaslužena. Prejšnjemu pevovodju Fabianu,'ki vodi ta čveterospev, gre za njegov trud javno priznanje. Spevoigra „Sodbaj< ali „dva kmeta" in „Kukavica", sestavljena od Seferja in v slovensko prestavljena pa Levcu izvrševala seje vrlo dobro, in posebno je „sodnik" skazal se pravega umetnika v petju in igri. V dramatičnih izkazkih „Tresličnik" in „Snubači" pokazala sta naša dva komikarja gospoda Drašler in Kobler zopet nenavadni talent; še posebno pa se je odlikoval g. Drašler. V „Petelinček-u", peterospevu, hvalili srna nadepolnega humorističnega skladatelja Heidrich-a, in radovali se nad lepimi glasovi okusno našemljenih pevcev; vdeklamacii, ktero je govoril g. Noli, občudovali pa smo tretjega komikarja v vrsti gori imenovanih. — Na klavirju spremljevala je petje gospodičina Hohnova Melanija, pri kteri je očiten umetniški njen napredek. Bogato obdarjena loterija je bila okusno vredjena. — Če tudi smo slišali toliko lepih reči ta večer, je vendar končni tableau, ki ga je sestavil g. Drašler, presegel še vse drugo. Predstavljalo se je v prvi grupi staro-leto sredi štirih letnih časov. Ko zagrinjalo pade, in g. Drašler govori voščilo za novo leto, odpre se drugi prizor, in prikaže se lepo mlado leto tudi v sredi štirih letnih časov. A sedaj je prešinila vse na-zoče sladka zavest, da smo se odkrižali nesrečnega starega leta in  nastopili novo,  — Bog daj  bolje!
— Šilerjeva trilogija „Valenštajn" poslovenjena po Cegnarju, po kterej so tudi „Novice" že enkrat po-praševale, zakaj je ni dobiti na prodaj v Ljubljani,, dobiva se pri knjigarju Lerherju po gotovo nizke} ceni: 1 fl. 50 kr. To naznanjamo vsem domoljubom,. kteri še nimajo izvrstnega tega dela slovenske literature.    Naj si ga omisli vsak, kdor le more.
16