Ste*. 73 TRST, v torek 14. marca 1911 Tečaj XXXVI - IZHAJA VSAK DAN totfl sb Mdet]ah ta praznikih «b sfe hnM|Ub H 9. s|«tra|> P«MBliie itev. m predaj »jo po S nvi. (S stok.) ▼ mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranj n, Si. p«tti Postojni, Satani, Nabražini, St. Lnctfi, Telminm, ičini, Dornbergm itd. Zastarale itor. po 6 nrč. (10 stot.). oglasi 8e računajo ha milimetri t Hrekosti 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi pa S mt. mm, osmrtnice, zahvala, poslanica, oglasi denarnih savadov pa SO Bt. mm. Za oglasa v tekata bata da 5 vrat M K, vaaka nadalje a vrata K 2. Mali oglasi po A stot beseda, najmanj pa 40 stot. Oglasa sprejema Iaaaratai oddalak uprava .Edinosti". — Plačrga sa izključno la npravi „Edinosti*. === Plifljlvo In utožljivo » Trata. CPINOST Glasilo poUtitneg* društva „Kdinoftfc" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA sa wio leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; ca nn~ so&e kres dopoelane naročnine, se uprava ne ozira. ■•nislM na »ialjak* lataaja irK»XVOSTX" ataaa: sa aala lata Krta «-ae, aa »al late Krea S CO. Tsl depšai asj ae podUjjuo na urednUkro lista. Nefranke- ee m sprefssuje ta rekeplel se m vrsCsjs Naročnino, oglase ta reklamacij a ja polivati na opravo lista. UREDNIŠTVO i aMea filarfia fialattt 18 (Naredst Um) Isd^atati in odgovorni urednik ŠTEFAN GODIVA. Lastnik konsoreg lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼piaaaa sadrnga s omejenim poroštvom v Trstu, ulica « ■ — Giorgio Galatti štev. 18. — PeJtae-hranllBKiH rabin It 141*652. TELEFON IL 11-57. BRZOJfll/NE UE5TI. Hrvatski sabor. ZAGREB 13. V nadaljevanju adresne debate je priporočal posl. Petrovič (Starčevi-čeva strank) adresni načrt svoje stranke. Govornik je ojstro napadal Qgrsko in Avstrijo ter označil nagodbo iz leta 1868 kakor vzrok vsega zla za Hrvatsko. Na to je bila adresna debata pretrgana in prešlo se je na nadaljevanje debate o zvišanju učiteljskih plač. Srbska skupščina. BELIGRAD 13. — Skupščina je pričela razpravo zakonskega načrta o ureditvi pristojbin in kolekovin. Ogrski proračun — dokaz gospodarske krize tudi na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 13. Ogrska zbornica je začela danes generalno debato o državnem proračunu za leto 1911. Poročevalec Roland Hegediis (član delavske stranke) je pojasnjeval proračun od vseh strani ter povdarjal, da se dohodki niso povišali vsporedno z večjimi izdatki. Iz tega se torej razvidi, da se tudi na Ogrskem občuti posledice gospodarske krize, ki ni drugo, kakor posledica nesrečne zunanje in notranje politike. Potem sta govorila še posl. Julij Paisz (Košutova stranka) in Štefan Szabo (kmečka stranka), na kar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja se bo z ozirom na marčno s!avnost vršila v petek. Sestanek cesarja Viljema in italijanskega kralja. RIM 13. Določeno je, da se italijanski kralj in nemški cesar sestaneta dne 25. t. m. v Benetkah. Cesar Viljem pride zopet na Dunaj. DUNAJ 13. O priliki svojega potovanja v Benetke se ustavi nemški cesar Viljem tudi na Dunaju, da obišče avstrijskega cesarja. Nemški odposlanec v Belemgradu odpoklican. BELIGRAD 13. Nemški odposlanec Reichenau je izročil danes kralju v privatni avdijenci svoje odpoklicno pismo. Združene države in Meksiko. NEW-J0RK 13. „Times" javljajo iz Washingtona: Izjavlja se pozitivno, da bodo Združene države intervenirale le v' slučaju nevarnih nemirov v Meksiku. Ker se je meksikanska vlada pritoževala, da se-vzdržava ustaja le s pomočjo, ki prihaja iz Amerike, hoče amerikanska vlada to z vsemi j sredstvi preprečiti. NEW-J0RK 13. Na podlagi neke brzo-j javke, ki je došla iz Jonglosa v Arizani, je t prišlo minulo nedeljo pri Agoprieti do boja med petsto ustaši in tristo mož vladnih čet.e Padlo je 35 mož. LONDON 13. „Morningpost" javljaj da je meksikanska vlada izdala ukaz za mobilizacijo cele armade. Ta armada šteje 25.000 mož, ki se morejo v slučaju vojne povišati na 40.000 mož. NEW-JORK 12. Iz Washingtona došle vesti svedočijo, kako veliko zanimanje za dogodke vlada po bankah in v trgovskih! krogih. Vedno izprašujejo v Washingtonu,! kako stoje stvari v Meksiki. Ti krogi! večinoma obsojajo politiko vlade, ki namerava intervenirati. PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Slavni direktorij je bil zelo vzradoščen na vicebani energiji in ga je silil, na še odločnejše postopanje. Predsednik direktorija, Ivan Bužan, je odpisal vicebanu, naj samo seka, kolje, ropa, ubija ter da se spomni tudi njih.*) Tako se je tudi zgodilo. Močni pehotni oddelki in konjenice so odšli proti Kalniku in Lonji za kmeti, ki so se bili spustili v beg. Preplašeni so pustili doma žene, otroke in starce, samo da bi si rešili življenje. Kar so ugrabili plemičem, so pustili doma za plen stanovski vojski. Ta je ropala in plenila vse, kar ji je le prišlo pod roko: voli, krave, ovce, konje, svinje, vino, žito, z eno besedo — vse I Ni se paziio, kaj je kmetovo, kaj je bilo ugrabljeno plemičem, kar bi se jim moralo vrniti. Vojaki, poslani proti Križevcem, so oplenili pose-stvo jezuitov Tkalec ter odgnati lepo nji- *) Ure, cecea, maeta, rape, occide, sad et s ostri memorsis. NORFOLK 13. — 24 stotnij obrežnega topništva je odšlo v Galveston. Tamkaj pričakujejo nadaljne tri batalijone strojnih pušk. Avstrijska kolonija v Argentiniji ?, DUNAJ 13. Neki tukajšnji list poroča, da se v merodajnih krogih študira obširni kolonizacijski načrt v Argentiniji. Za načrt se baje interesira tudi „Avstr. kred. zavod". Turčija. CARIGRAD 12. Listi poročajo, da ne bo obsedno stanje podaljšano za eno leto, marveč na nedoločen čas in bo odprava prepuščena razsodnosti vlade. CARIGRAD 12. — Vrhovni poveljnik ekspedicije v Jemen je včeraj odšel iz Hodeide v Menaho, kamor dospe v šestih dneh. Po utrditvi Menahe odmarširajo čete proti Sani. _ Sarajevo 12. Danes po noči je nenadoma umrl sekcijski načelnik Jakob vitez Mikuli. & Dunaj 13. Cesar je danes vsprejel odposlanstvo civilnih inženirjev Avstrije, med njimi inženirja dr. Dompieri-ja in Piani-ja iz Trsta; odposlanstvo je izreklo zahvalo za podelitev pravice, da smejo imeti ces. orla. Opatija 12. Semkaj je dospel minister za unanje stvari grof Aehrenthal. Harbin 13. Včeraj ni nihče umrl tukaj za kugo. _ Tržtiko Slovenstvo, nI esc vodstvo In nje$a delo. XI. Kolikega pomena je naša gospodarska, oziroma denarna organizacija — ki se je v Trstu v presenetljivo kratkem času razvila od neznatnih začetkov v mogočno stavbo — za ohranitev slovenske - zemlje in njenih krasot in bogatstev slovenskemu narodu, za to smo dobili v minolem letu eklatanten izgled z nakupom znanega hotela Grijan pri Miramaru z vsemi zemljišči vred od strani naših denarnih zavodov : „Jadranske banke*, „Posojilnice in hranilnice" in „Trg. obrtne zadruge". S tem je ta krasna pozicija — pravi biser našega obrežja, ki je bil že v največi nevarnosti — ohranjen naši narodni posesti. V ta namen ustanovljena hotelska družba „Grljan-Miramar" hoče tam investirati primeren kapital, dć se rečena pozicija razvije v moderno urejeno morsko kopališče! Je-li treba Šele pojašnjevati in dokazovati, kolikega pomena bo to — poleg tega, da ohranimo prekrasen predel naše zemlje narodovi posesti — za našo narodno gospodarstvo s tem, da bomo imeli svoj delež na dobičkih, ki jih donaša tujski promet? ! ! A poleg tega še kolik moralen, naroden dobiček! ! Bratje od vseh strani, imovitniki, ki so doslej tujim podjetjem polnili blagajne, bodo odslej množili naše narodno imetje, a poleg tega se bodo vedno bolj oživljali stiki med nami in ostalim, izlasti avstrijskim slovanskim • svetom, širilo in poglobljalo se bo poznavanje medsebojnih razmer in potreb. S tem činom naših podjetnih denarnih zavodov je storjen važen korak k slovanski vzajemnosti — a ne k tisti toli zasmehovani sanjavi vzajemnosti političnih fantastov in utopistov, ampak k realni, plodni vzajemnosti praktičnega dela ! To vrsto dela za ohranitev slovenskih naravnih krasot slovenskemu narodu pov-spešuje tudi naša agilna podružnica „Slov. hovo živino v Zagreb, kjer so plen delili. Sam podžupan Rafaj je moral gledati, kako so gnali njegovo živino, ki so jo uporni kmetje ugrabili v Ravni ter si jo razdelili med seboj. Razuzdano in besno je plenila vojska po upornih krajih. Ker niso imele kaj jesti, so matere skakale z otroci v vodo, ali pa so samo otroke vanjo metale v mnenju, da je j bolje, da umrjejo, nego da trpe kakor one ; same. Med kmeti so bili tudi izdajice, ki so vojski — samo da se sami izvlečejo iz Škripcev — kazali, kje se nahajajo skrivališča upornih kmetov, ki so jih lovili po gozdeh, obešali, ali jih mučili, ali so jih pa gnali v velikih trumah v ječe v Zagreb, Varaždin in Križevce. Kraji od Kalnika in dalje do Vrbovca in Lonje so bili spremenjeni v kratkem Času v pusčo. Ni bilo več živega bitja, razven vicebanove vojske, ki je še vedno ropala in požigala. Se-le takrat, ko so izprevideli, da ni nič več za plenjenje, so se vrnili, z vicebanom na čelu, v Zagreb* kjer so jih vsprejeli kakor rešitelje in zmagovalce. • * * V samostanu bratov Pavlinovv Križev-cih so ravno sedeli redovniki pri večerji, ko planinskega društva*. Le škoda, da nima še večih sredstvih na razpolago 1 Iz najnovejših dni pa moremo zabeležiti dogodek, ki nam more služiti v merilo za precevanje in poznavanje razvoja naše denarne organizacije. Ravno včeraj smo prinesli poročilo o ustanovnem občnem zboru društva jugoslovanskih bančnih uradnikov v Trstu. Društvo šteje že sedaj nad 80 členov, a zatrjajo nam, da to Število gotovo poskoči na 100. Poslovanje denarne organizacije, ki zaposluje toliko število uradnikov, mora že zavzemati obseg, ki sili v spoštovanje in opravičuje najboljše nade za bodočnost. In res: nikakega dvoma ni, da ta organizacija še dolgo ni na svojem višku, marveč kaže vse tendenco za nadaljni razvoj in spopolnjevanje. Vsa v tej razpravici navedena dejstva, ki jih more kontrolirati vsakdo, se združujejo v dokaz, da so tisti možje, ki so se v hudih časih največe stiske posluževali jedinega sredstva, ki jim je bilo na razpolago, da so obvarovali ljudstvo pred obupom : idejalnega dela navduševanja z besedo in pesmijo — da so ti možje imeli pred očmi resnico, da solidno gospodarsko delo ustvarja šele neporušne fundamente za narodovo bočnost in da so čakali le na primeren trenotek, ki ga donese naravni, logični, organični razvoj. * * In z zadovoljstvom lahko kažejo danes na vspehe tega dela ... Že čujemo kritike, kako se nam rogajo: vaši voditelji se dičijo s „pavovim perjem", pripisujejo sebi delo — drugih ! Tako so nam tudi oporekali glede vspe-hov političnih in narodnih borb na tržaškem ozemlju, češ: to je delo „ljudstva", ne pa delo voditeljev ! Se več: trdili so celo, da je „ljudstvo" izvršilo to delo proti volji vodstva in vkljub njegovemu konservaiizmu in nazadnjaštvu! Da je taka trditev absurdna, gorostasen nesmisel, o tem so menda v soglasju vsi razsodni, resno misleči ljudje. AH tu bi mi stavili do p. n. gg. kritikov vprašanje: hočejo-li trditi tudi to, da je tudi vsa naša gospodarska, izlasti denarna organizacija delo ljudstva samega, da je ljudstvo samo izvršilo delo, ki zahteva toliko intelekta, toliko spretnosti, toliko strokovne vsposobljenosii, toliko izskustva ia — tudi to bcai povedano brez strahu in v lice nevarnosti, da nas kakov glasni kritik postavi na sramotni oder slaviteljev kapitalizma — toliko ... kapitala?.!! Če si upajo to trditi in svojo trditev tudi veljavno podpieti — potem jim obljubljamo sknesso, da položimo orožje in kapituliramo pred njimi! Ne, tega si ne bodo upali, pač pa porečejo, da tega gospodarskega dela niso izvršili voditelji, tistih „par odvetnikov", marveč drugi! Lahek nam je odgovor. Gotovo je res, da mož^e, ki sestavljajo politično vodstvo tržaškega Slovenstva, nijo storili sami vsa-cega posamičnega koraka, da niso izključno oni izvršili vsake poteze s peresom ter da danes te zavode vodijo tudi drugi. Ko bi bilo to možno, da bi imelo politično vodstvo vse samo v rokah, potem bi bil to le žalosten znak, da je organizacija — mizerna. To je vendar v naravi stvari, da z naraščanjem in širjenjem organizacije mora naraščati tudi število sotrudnikov in da morajo oni, ki so imeli začetke v rokah, je nekdo močno pozvonil pri zaprtih vratih. To je bilo nekaj nenavadnega za samostan in kmalu je prišel vratar v jedilnico ter šepnil predstojniku nekaj besed, na kar je le-ta, iznenađen, odšel na hodnik. Na hodniku je stal človek drhteč, od mraza in vznemirjenja. r „Kaj, vi ste tu, plemeniti gospod!" je rekel začudeni predstojnik. „Kaj se je vam zgodilo ?" „Zasledujejo me, kakor psi ranjeno zver," je odgovoril Stjepko Domjanič. „Viceban sumi, da sem držal s kmeti in me preganja, da sem komaj utekel njegovim vojakom." „Pa kako da ste prišli semkaj? Ali ne veste, da s tem izpostavljate naš samostan v nevarnost? Ako izve to viceban." „Sila kola lomi," je odgovoril Domjanič na to. „Ugledni meščani so mi pomagali, da sem prišel v mesto in sedaj sem tu. Vi mi morate dati zavetišča !" „S kakšno pravico zahtevate to od nas ?" se je razjezil predstojnik. „Veste, da vas preganjajo." „Ne bo zastonj 1" je rekel Domjanič tihg. „Nadejam se, da se srečno izkopljem iz te zagate in potem vam zapišem vse premoženje, ki vam pripade po moji smrti." prepuščati drugim nadaljno delo. Ali resnica je vendar ta, da so možje, ki so danes na političnem vodstvu, dejanski sodelovali na snovanju naših gospodarskih organizacij: bodi že, da je direktno od njih prišla inicijativa — tako imenujejo n. pr. d.ra Gregorina direktno očeta tiste „Jadranske banke", ki je danes v ponos tržaškemu Slovenstvu —, bodi da so pomagali z nasveti, koristnimi idejami, moralno podporo. Ni je gospodarske organizacije, pri katere snovanju ne bi bil ta ali oni političnih voditeljev sodeloval v odlični meri. Pa tudi, če ne bi bil nobeden voditeljev pozitivno sodeloval na snovanju sedanje gospodarske organizacije, ostaja za politično vodstvo še vedno neutajljiva znsluga, da je z mnogoletnim delom za narodno probujo in politično in socijalno organizacijo ustvarjalo potrebne podlage, da je ustvarilo možnost sedanje gospodarske organizacije. Narod, ki je politično in narodno v mrtvilu ali {celo izumiranju, si ne bo nikoli ustvarjal gospodarske organizacije s specifičnim znakom lastne narodne individualnosti in z namenom zagotovitve narodne bodočnosti. Tudi brez pripoznanja p. n. gg. kritikov bodi tudi tu izjavljeno na ves glas, da tudi gospodarsko delo na tržaškem ozemlju sme politično vodstvo z rodoljubnim zadoščenjem beležiti v anale svojega truda in dela. _ Napadi „Slovenca" na dr. ilrsmora« „Union" se ponovno bavi z napadi v „Slovencu" ter pra\;, da so ti mučno zadeli poslance in češko časopisje. Naravno je — prav* — da tudi v lriki fhomogenni korporaciji navstajajo razlike v menenju; ali v korporacP, ki more dosezati sv< • cilj, namen iB vspeh le tedaj, ako se o njeni taktiki lojalno razpravlja in preseja ter jo izvaja; nikakor • Dijsmeti na tak način reševati navstalih dife-irenc, t iker se je to zgodilo v zadnjem ! času od strani nel aterih slovenskih listov, t To bi moglo dovesti tako daleč, da postane j soglasno postopanje v „Slov. uniji" ne-možno. Ako je to v resnici prepričanje I enega dela tega ujedinjenja, potem bi bilo ipač bolje, da se to odkrito govori; ker ! ugledu „Unije" ne škeduje nobena stvar bolj, nego ti vedni spori in vspostavljanja miru, kar stavlja Unijo le v zasmeh, a ta je bila gotovo ustvarjena za kaj druzega. To treba uvaževati tembolj, ker slovenski listi jemljejo stvari vedno le od osebne strani. Mi sme bili vedno za to, da češki poslanci iščejo zaveznikov in goje zavezništva in smo pri tem vedno v prvi vrsti računali na Slovence, ki itnajo tudi v čeških poslancih naravne zaveznike, ali vendar stavljamo smotreno in jednostno postopanje čeških poslancev na čelo svojih želja. Ta zveza pa bi morala mnogo izgubiti na svuji vrednosti, ako bi se morala dan na dan obnavljati po sporazumih in sklepanju miru. Ne glede na različne ovire so Cehi stremili po vspostavljenju „Slov. enote", meneč, da bo ta koristna obema naiodoma in njiju interesom. Na češki strani je bilo težkih pomislekov, a vendar so s te strani lojalno držali vse sklenjene dogovore, zahtevati pa morajo, da jih spoštujejo tudi na slovenski strani Sicer bo „Slov. unija" v zasmeh nasprotnikov. Predstojnik se je malo zamislil. „Samo, da ne bi naš red imel sitnosti pri tem," je rekel predstojnik. „Rad vam bi pomagal, a kako ? Svetujte mi!" „Preoblecite me v fratra!" „Hm, to je lahko reči !w je odgovoril predstojnik. „Če pa izvedo, da ste tu, in če pridejo semkaj, vas spoznajo takoj in potem je vse izgubljeno." „Saj imate več samostanov!" je pristavil Domjanič. „Odpravite me ali v Remete pri Zagrebu, ali v Kamensko pri Karlovcu. Tamkaj ostanem toliko časa, dokler se ne pozabi vse." Predstojnik se je zopet nekoliko zamislil in je na to pomignil Domjaniču, da naj mu sledi v gorenje nadstropje. Tu mu je odprl celico, dal mu redovniško obleko ter mu zapovedal, da naj se ne prikaže nikomur. Viceban je dal izdajalskega plemiča iskati po vseh skrivališčih okoli Križevcev in še celo po mestnih hišah, ali to mu ni padlo na um, da bi se mogel begunec skriti v samostanu. Polagoma je začela odhajati vicebanova vojska iz križeveške okolice. Sele sedaj je odleglo beguncu v pavlinskim samostanu in njegovemu Čuvaju. (Pride se-) Stran IT ►EDINOST« št. 73. Vt Trstu, dne 14 ranica 1911 Dnevne novice. Dr. Milovanović o položaju na Balkanu. Kakor javljajo iz Belegagrada, se je srbski minister za vnanje stvari izjavil, da Srbije ne more vznemirjati zbliževanje^ balkanskih držav, Bolgarije, Grške in Črno-gore, ker jej nI nevarna koncentracija balkanskih držav, pač pa se je Srbiji bati evropske koncentracije. Vseučiliščni profesor dr. Mat. Murko v Gradcu je predlagan na prvem mestu za profesorja slovanske filologije na vseučilišču v Vratislavi. Društvo čeških žurnalistov na Dunaju. Včeraj se je ustanovilo društvo dunajskih čeških žurnalistov. Predsednikom je bil izvoljen dopisnik „Narodne Politike", pl. Česany. _ Ljudsko štetje. Mahinacije in grožnje. Dne 4. t. m. je bil Josip Franetič, stanujoč v Kjadinu Štev. 783, pozvan na sekcijo za ljudsko štetje v ul. Donatello (pri sv. Ivanu). Šel je, da vidi, kaj da gospoda žele od njega. Poiskali so njegovo nazna-nilnico in jo razgrnili na mizo. Ostrmel je mož, ko je opazil, da so vso rubriko o občevalnem jeziku falsificirali tako, da je bila napoved „slovensko" prečrtana in zraven zapisano „italiano". Vprašal je, kedo da je napravil ta falzifikat? Odgovorili so, da oni tega niso napravili f Franetiča je pograbila sveta jeza in je nastopil z vso strogostjo proti temu nezaslišanemu falzificiranju. Zahteval je, naj mu vrnejo falzificirano nazna-nilnico, da žnjo nastopi drugo pot. Odtrgali pa so komad naznalnice z podpisom imenovanega in mu ga dali — z nalogom, da napravi novo naznanilnico do ponedeljka dne 6 t. m. in sicer že do 9. ure zjutraj — drugače da ga kaznujejo z globo 40 kron!! Franetič se ni odzval gospodi v ulici Donatello, pač pa je napravil potrebne korake, da se tudi vladni organi prepričajo, kako tržaški magistrat vrfi „ljudsko štetje !« In na podlagi takega štetja naj država in sploh svet izve, koliko je ene ali druge narodnosti v Trstu ? !! Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je najvišim odlokom od 10. t. m. podelil kapltulainemu vikarju in proštu stolnega kapitelja tržaškega mons. dr. Frančišku P e t r o n i o komturski križ Fran Josipovega reda. Imenovana sta: Provizorični camest-niški koncepist dr. Tsobald K h u e n -B e 1 a s y v Trstu definitivnim kcncepistom, nam. koncepta! praktitent Anton M r a k o v-čič v Kopru nsraestnISkim koncepistom. Obadva ostaneta na dosedanjih mestih. Smrtna kozsl V nedeljo je umrla v Sežani v prezgodnji dobi svojega življenja po kratki in mučni bcle::ni velespoŠtovana rodoljubna in obči priljubljena slovenska žena, gospa-Janja Stolfa. Kukor večletna odbornica tamošnje ženske podružnice sv. Cirila in Metoda s: je stekla mnogo zaslug. Po svojem rodoljubju, po svoji gostoljubnosti in svojem plemenitem značaju: je biia splošno znan?, fn čislana. Pokojnica lapušča edino hčerko Mimico, ki bo gotovo sledite plemenitim intencijam svoje matere. Pogreb zemsLih ostankov pokojnice bo danes ob 4. uri pepoludne v Sežani. Žalujočim ostalim nnfe odkritosrčno sožalje, osobito pa potrti gospjci hčerki! Nemški strahovi. rDeutsche Stimrre aus Krain, Triest und Kusteniand", ki izhajajo kakor priloga znanega revolveržuraaia „Grazer Tagblatta" prinašajo v številki od minule nedelje, 12. t. m. Trsta: »Gibljejo se Čehi ob Adrije — novo češko društvo na morju." S temi besedami začenja uvodni članek novega v Trstu izhajajočega češkega lista „Hlas Adrie", glasila tukajšnjega češkega jahtnega kluba. V tem članku je podana predvsem kratka zgodovina tukajšnega češtva (o katerega eksistenci večina naših rojakov pač nimajo nikakega pojma). Kakor pred-straži sta se pred leti nastanila tu dva češka veletržca, eden trgovec s kavo, drugi s čajem. Seveda sta spravila sem celo vrsto čeških uslužbencev. Tema je sledil kmalo tretji trgovec. Pri „Lloydu" in Austro-Ame-rikani je bilo nameščenih cela vrsta čeških zdravnikov. (Sedaj jih je 12). Tudi pri državnih in drugih uradih je veliko Vaclovih sinov (WenzeIssohne). Največje ojačenje pa je dobilo tukajšne češtvo z osnutjem podružnic „Živnostenske banke" in „Ustredne banke českych spori-telen", ki imata, mimogrede omenjeno, nameščene seveda same Vaclove sinove. Posledica nastavljenju slednjih je bilo osnutje češke »Besede" leta 1909, kateri je sledil naslednje leto češki jahtni klub. Število članov slednjega je skočilo tekom ustanovnega leta od 88 na 132. Za sedaj poseduje isti le eno ladijo. Z zadoščenjem ugotovlja list, da je v Trstu in okolici 1500 Cehov, dočira so isti •a drugih krajih obrežja bolj redko nase-jani. Zato prihaja za sedaj kakor sedež Češke straže ob Adriji(!) le Trst v poštev. Članek našteva celo vrsto na obrežju naha-jajočih se sanatorijev in hotelov. Skušnje v sledeči dopis iz bregovih mocire minulosti dajajo pisatelju omenjenega članka nado, da dobi ta razvoj češtva ob Adriji z inteligenco in trgovsko-kapitalističnimi sredstvi itd. vedno nove hrane. Kakor iz gornjega razvidno, Vaclovi sinovi gredo s pravo češko trdovratnostjo na osvajanje (?) Adrije. Da-si za sedaj še ne more biti govora o kaki češki nevarnosti, pada vendar že sedaj močno na tehtnico konkurenca, ki jo provzročajo oni na raznih poljih. Z njihovim kapitalom dobivajo tudi prizadevanja Čehov mogočno oporo." Prevedli smo doslovno z vsemi klicaji, vprašanji itd. gori omenjeni izbruh brumne nemške duše. Dopisniku nemškega trobila se menda zdi število 1500 Čehov v Trstu previsoko. Mi pa pravimo, da je to število še prenizko vzeto. Po „ našem mnenju je v Trstu najmanje 3000 Čehov; res je pa, da je od teh polovica izgubljenih, ker je bila dosedanja njihova organizacija pomanjkljiva. Če se nemški list izpodtika nad izrazom „Češka straža ob Adriji" bodi mu povedano, da imajo Čehi v Trstu večje pravice, nego Nemci. Čehi imajo kakor Slovani v Trstu svojo domovinsko pravico, dočim so Nemci bili vedno in so v Trstu tujci in gostje, ki uživajo slovansko-italijansko gostoljubje in je — zlorabljajo. Seveda trde nemške butice tega ne morejo umeti. Novi škof tržaško - koperski mons. dr. Andrej Karlin pride, kakor smo že poročali, v Trst jutri 15. t. m. z vlakom državne železnice ob 11*15 dopoludne in sicer iz Gorice. Iz Gorice v Trst ga bosta spremljala dva kanonika tržaškega stolnega kapitelja. Vsprejem bo oficijelen. Na kolodvoru državne železnice pri sv. Andreju pozdravijo novega škofa namestnik princ Hohen-lohe, župan dr. Valerio, kapitularni vikar mons. Petronio in drugi načelniki oblastnij. Iz kolodvora se novi škof odpelje v škofijsko palačo, kjer se mu predstavi duhovščina in ga ob tej priliki nagovori mons. Petronio. Jutri popoludne, v četrtek in petek napravi novi škof vizite raznim načelnikom civilnih in vojaških oblastnij. — V nedeljo dopoludne se bo vršilo v baziliki sv. Justa posvečenje in ustoličenje novega škofa. Posveti ga pa dunajski nadškof koadjutor mons. dr. Nagi. Asistirala mu bosta goriški knezonadškof in metropolit dr. Sedej in ljubljanski knezo-Škof dr. jeglič. Navzoča bosta tudi krški Škof dr. Mahnič in poreški škof dr. Flapp. Pred pontifikalno mašo, ki prične ob 9. uri dopoludne, se škofje z duhovščino, unanjimi prelati, stolnim kapiteljem podajo v slovesnem sprevodu iz deškega konvikta v baziliko sv. Justa. Vsa cerkvena slavnost bo trajala do poludne. — Ob 1. uri bo v škofijski palači banket, na kateri so povabljeni načelniki civilnih in vojaških oblastnij. O tržaškem gibanju. Pod tem naslovom piše „Časopis češkega železniškega uradništva" : Tega gibanja je torej konec. Končalo se je brez gmotnega vspeha. Tržaška pasivna resistenca je bila spon-tanna protidraginjska demonstracija ; nič več in nič manj. Zdaj, ko je vsega konec, lahko tako govorimo. Zakaj tako raiven menda ni bil nihče, da bi bil za gotovo pričakoval kakih efektivnih zmag v tem, res samo lokalnem boju. Res je samo, da so Tržačani hoteli urgirati rešitev svojih starih zahtev; a vs\ smo vedeli, da bo ravno v tem času težko kaj dobiti. No, zdrj bi kdo openošal lahkomiselnost, češ, kaj pa rogovilite, če veste, da nič ne opravite ? Dobro. Nekaj je na tem. Toda če poznamo v vsakem oziru strašne in kilave tržaške razmere; če pomislimo, da to gibanje nI bilo organizirano, da je marveč izšlo iz velike in neorganizirane mase, ki je poznala samo težaven |svoj gmotni položaj in se ni dala krotiti od nikogar; in če dalje še povemo, da so vodili to gibanje ljudje, ki jih je tok časa daleč prehitel, ljudje, ki ne pripadajo nobeni organizaciji in nimajo o takih gibanjih nobenega izkustva — potem se moramo res čuditi, da je vsa stvar šla vsaj v tolikem redu. In vendar kljub tem trdim, a odkritim besedam nočemo obsojati nikogar. Pišemo vse to le, da ostane zapisano in da nam bo služilo v nauk za prihodnjost. Vzdržati tega gibanja do konca ni bilo mogoče. Nekaj iz prejšnjih vzrokov, največ pa zaradi tega ne, ker je vlada prav lahko koncentrirala vse svoje protisile in je imela pripravljena sredstva, da bi bila pasivno resistenco zadušila lahko v najkrajšem času. Tržaška pasivna resistenca je imela samo ta vspeh, da je dokazala, kako možna so tudi samo lokalna gibanja, in je bila vladi momento za kako poznejšo dobo. V neposredni vzrok bo tudi, da se bo vlada vendarle morala odločiti za kako pomoč svojim uslužbencem v Trstu. Tržaškim državnim uradnikom in uslužbencem služi to v pouk, da je za take reči najprej treba začeti tam, kjer je najti pogoj za vspešne akcije, to je, državni uradniki in uslužbenci v Trstu naj zdaj že vendar enkrat začno misliti, potem bodo lahko šele delali. Organizirati se morajo, samo trdna organizacija jim more jamčili, da todi drugič ne pogorijo. Poleg tega bi jim priporočali več res- nosti in poguma, pa več premisleka. Vso akcijo je namreč vodil nekak odbor, izvoljen na javnem shodu. Za pomočnika si je pritegnil zaupnike iz vseh službenih kategorij. Sklepi in pogovori teh zaupnikov pa niso ostali tajni. Vse je navadno prišlo v javnost in celo v časopise. Ne pravimo, da to včasih ne more biti drugače, vselej pa moramo glede takih stvari postopati tako, kak6r to zahteva resnica. Po časopih in drugod so namreč krožile vesti, ki so bile popolnoma neresnične ali pa Čudno izkrivljene. To se ni godilo iz taktičnih ozirov ali kakega oportunizma, temveč iz — nerodnosti in lahkomiselnosti. Vprašal bi morda kdo, kaj da smo imeli opraviti tu železničarji. ŽelezniČarske organizacije niso imeli s tem gibanjem nobenega stika. Vsak zase so se železničarji priklopili državnim uslužbencem. Iz kolegijalnosti so jim hoteli pomagati. In tu se je pokazalo, kako velika moč so železničarji. V prometno kaj neugodnem času so popolnoma zbegali ravnateljstvo, ministerstvo in rdeče železničarske krumirje. Samo tržaški dve postaji sta provzročili to, kaj bi šele bilo, če bi bili posegli vmes organizaciji, ko so nas tovariši s proge že pritiskali, da naj oficijelno razglasimo pasivno resistenco za vse proge tržaškega ravnateljstva? „Slovenec" se v svoji nedeljski številki grozno baha, da si je se svojimi nezaslišanimi napadi pridobil „velikanski pome n", da je postal prava velesila v javnem življenju avstrijskega Slovanstva, iz-lasti pa za — Češko 1! Vsa mladočeška javnost da se bavi z njim in celo tako visoka korporacija kakor je parlamentarna komisija „Slov. enota". Doletela da ga je izredna čast, da je bila radi njega nalašč sklicana „Slovanska enota". Take časti da ni doživel še „noben drugi časnik". Sedaj da „Slovenec" ni več le javno glasilo slovenskega ljudstva, ampak „odločilen faktor slovanske politike v državnem zboru. „Slovenec" da je „avanziral visoko". Ali zato da velja sedaj zanj noblesse oblige! Milosten hoče biti, in ne bo motil formalnega kompromisa, ki je dosežen v „Slovanski enoti". Podavši ta dokaz svoje milosti se povspenja na visoki tron moralista in pravičnika ter kriči od tam gori doli, da bo pisal le resnico (potem takem bi kaka zlobna duša mogla misliti, da „Slovenec" doslej ni pisal same resnice) in da hoče čakati, kako bo ta kompromis vplival na časopisje mla-dočeške stranke!! (Kakor da je to časopisje prvo začelo z napadi na dr.a Kramara in Čehe!) Ali hoče „Slovenec" vedeti, kakov efekt je imel pri nas v Trstu ta njegov izbruh gorostasne megalomanije neslanega pretiravanja, odurne samohvale in — neiskrenosti ?! Provzročil je salve — veselosti. Mi pa hočemo „Slovencu" odgovoriti resno, ker ves njegov nastop je veležalostno — resen pojav v našem političnem življenju. Ker to ni več nič druzega, nego strankarska hidrofobija, ki našo narodno politiko le kompromituje čez glavo in nam utegne odgnati še jedine prijatelje, ki smo jih imeli doslej. Vedi „Slovenec", da je tudi nam marsikaj znano izza kulis, ali ne razobešamo tega, ker nam je le za slovensko stvar in ne za senzacije, ker nočemo briljirati se svoio informiranostjo in nam ni do tega, da bi veljali za „potenco" med časopisjem. Le toliko pravimo, da bi_ mogel imeti „Sloven-čev" afront proti Čehom posledice, vsled katerega utegne boleti glava kakega politika — S. L. S.! „Slovenec" se baha s činom, ki pri drugih izzivlja le strah pred bodočnostjo in globoko obžalovanje. Bije se ob prsa, ker si je pridobil žalostno slavo. Zgodovina človeštva pripoveduje o pojavi, ki se svetu le čudi. Tudi H e r o s t r a t je postal slaven, tudi o njem so govorili njegovi sodobniki in se zgražajo na njem ljudje še danes radi zločina, ki ga je zagrešil. P o ž i g a 1 je, da je postal slaven. Do take slave more priti vsakdo, ako ima dovolj — široko vest. Par hudih zločinov, pa bo govoril o njem ves svet. „Slovenec" je neznanski ponosen, da je bila radi njega sklicana „Slovanska enota" v sejo. Ali v kak namen ! Da so ga sodili In obsojali radi zločina, ki je zagrešil in ki je bil tolik, da si ga niso upali braniti niti njegovi pristaši. Mi ne zavidamo vSlovencu" na taki slavi in zgodovina slovenske politike ne bo blagoslavljala njegovega čina. Prosimo pojasnila. Tržaška Slovenka nam piše: Odkar je „Kolinska kavina primes" v prodaji v Trstu se v moji hiši ni nikdar rabila nobena druga razven te. Glavni vzrok seveda je ta, ker ima od tega izdelka korist dična naša družba sv. Cirila in Metoda. V zadnjem „Braniku" pa čitam, da le od tiste primesi gre dobiček družbi, ki ima na omotu zapisano: za družbo sv. C. in M. Zastonj sem iskala omota, zato sem se obrnila do dotičnega trgovca, ki to prodaja in ga vprašala tozadevno. Odgovoril je, da tudi on ne ve, za kak omot se gre, da ga ni nikdar videl. Komu v korist se torej prodaja vsa ta cikorija brez omotov? Za to prosim pojasnila — morda g. Plesničarja, kateri je zastopnik vseh v korist družbi spadajočih izdelkov, kako in kje lahko spoznamo, katera cikorija je v korist drhžbi? Mladini pri sv. M. Magdaleni. — Prejeli smo: Večkrat sem opazoval v go- stilni naše fante. Peli so najprej slovenske pesmi, a potem -- po stari navadi, ali razvadi — tudi kako italijansko. To pa delajo navadno le tedaj, ko ni zraven kakega znanega narodnega moža. Uverjen sem, da fantje ne mislijo navadno nič slabega in da delajo to le — kakor že rečeno — bolj iz stare navade. Ali tudi to navado moramo odločno grajati, ker res ni lepa, ne častna. Kedaj se n. pr. laški mladeniči spozabljajo, da bi zapeli slovensko pesem ?! Tej razvadi bi mogli po mojem mnenju priti v okom tako-Ie: Magdalenski fantje, ki ste sinovi slovenskih starišev, ki se vam po žilah pretaka poštena slovenska kri in ki gojite ljubezen do petja, vsi pristopite k vrlemu pevskemu društvu „Slava", ki vas gotovo vsprejme z bratskimi rokami. In v tem društvu se ne boste učili le petja, ampak pridobivali si boste tudi izobrazbe, ki je človeku potrebna kakor vsakdanji kruh. S svojim pristopom „ boste koristili sebi in slovenski stvari. Če so nam znali naši očetje ohraniti to drago nam grudo, koliko veča je dolžnost nam, ki smo mladi in čili, da jo ohranimo potomcem! Kolika sramota bi bila, če bi sedaj dopustili, da nam jo ugrabi sovražnik. Toda besedo graje moramo izreči tudi na naslov ženske mladine. Ne le, da naša dekleta preveč rada prepevajo laške pesmi, marveč so začele tu pa tam tudi laški govoriti med seboj. Posebno so to dekleta, ki delajo v mestu — dninarke, šivilje itd. Imamo tudi par dijakinj, ki pa rade kažejo, da znajo — nemški. A vse so deteta slovenskih starišev I To je žalostno in tudi za — grešnice ni častno! Proti temu zlu bo treba začeti z odločnimi nastopi. Naše geslo bodi: S Slovencem naj Slovenec le slovenski govori l Na slovenski zemlji naj se glasi slovenska pesem ! ! Magdalenski fant. Veselica pevskega društva „Slovan" v Padričah, ki se je vršila dne 19. febru-varja t. L, je bila vkljub neugodnemu vremenu še precej dobro obiskana od domačega in zunanjega občinstva, posebno pa od pevskega društva „Primorec" iz Trebič, ki se je udeležilo v polnem številu. Nič čudnega ni, če se je kdo onega večera premišljal, bi-li se oddaljil od svojega doma v taki megli in temni noči. Ali kogar vzbuja narodno čutstvo, kogar mika lepa slovenska pesem, ta se ni prestrašil temne noči, temveč prihitel je na našo zabavo ter nam je posvedočil svoje bratstvo. Zato je naša dolžnost, da se zahvalimo vsem udeležencem, domačim in zunanjim iz sosednjih vasi Gropada, Bazovica ter posebno še p. d. „Primorec" iz Trebič. Dalje vsem onim, kateri so preplačali vstopnino. Zasluženo pohvalo izrekamo tudi vrlemu tamburaškemu zboru „Zora" iz Lipice, ki je veselo igral narodne komade med točkami in k plesu. Iskrena hvala torej vsem, ki so nam pripomogli na tej naši veselici. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 1 knjigovodja, 1 kontorist, 0 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnik železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 0 blagajničarka, 3 kontoristinje, 10 prodajalk, 7 učencev, 0 učenka, 2 potnika, 1 korespondent, 2 skladiščnika. Službe iščejo: 2 knjigovodje, 26 skladiščnikov, 4 kontoristi, 4 poslovodji, 3 potniki, 26 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 9 blagajničark, 13 prodajalk, 2 korespondenta, 2 učenca, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška mala kronika. Ukradeni dragulji. V odsotnosti zakonskih Schwale, stanujočih v ul. Farneto Št. 12 so neznani tatovi udrli v stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev in ukradli iz omare raznih draguljev v skupni vrednosti 280 K. Radi suma na tej tatvini je bil aretiran 35-letni Josip Benčič, ki je bil že izgnan iz Trsta. Smrtna nezgoda. Elizabeta Vida, stara 69 let, stanujoča v ul. Chiozza 41, III. nad. je včeraj zjutraj sušila perilo pri oknu, ki gleda na dvorišče. Pri tem jej je prišla omotica, telo je izgubilo ravnotežje in je padla na dvorišče, kjer je obležala brez zavesti. Poklicali so na pomoč zdravniško postajo, ki jo je dala prepeljati v bolnišnico. Ob 11. uri pa je umrla vsled težkih notranjih poškodb. Koledar In vreme. — Danes : Matilda kraljica. — Jutri: Longin muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne + 11'° Čels. — Vreme včeraj: lepo pop. oblačno, zvečer dež. — Vremenska napoved za Primorsko-Oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura narašča. Padavine. ▼ Tratu, dne 14. marca 1911. (EDINOST" št. 73. Stran III Hručti/ono wDO*: nostjo je vedno dajala dober izgled. Posta- urUblVCIl« VC^ll. vila pa je na naš oder nekatere tipe, ki Slov. alcad. društvo „Adrija" v Pragi so želL splošno občudovanje, tako na ima dne 18. t. m. svoj prvi občni zbor v tem letnem tečaju. Razen navadnega vspo-reda je na dnevnem redu še volitev odbora in eksekutive. (Lokal „U kuriho oka). Odbor. pr. v „Rdečem talarju" .Vstajenju", „Fabrici-jevi hčeri" itd. Za benefico g.e in gosp. Dragutinovič se vprizori Lotharjeva komedija „Kra lj H a r 1 ek i n". Ta komedija je bila skozi tri Pevski zbor „Glasbene Matice" v leta prepovedana od cenzure; še le po bolj Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri pevska j liberalnem postopanju cenzure izza Kčrber- vaja za I. in II. tenor. Prosim polnoštevilno udeležbo. Pevovodja. Društvo „Ljudski oder". V petek dne 17. t. m. bo v „Delavskem domu", ulica Boschetto št. 5, predaval Fran Skoblo predmetu „Pisava in njen razvoj". Začetek predavanja ob 8. uri in pol zvečer. Vstopnina 20 stot. Odbor „Učiteljskega društva za Trst in okolico" ima svojo prvo letošnjo sejo v četrtek 16. t. m. točno ob 5 30 popoludne v društvenih prostorih, ulica Galatti št 14, II. nadstr. Naj nihče ne manjka, kajti pozneje ob 6. uri in pol je skupna seja vseh odsekov. Predsednik. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu vabi vse brate Sokole na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Ako se ne udeleži zadostno število članov, vršil se bo občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu. Čitalnica prt sv. Jakobu opozarja p. n. pevce na pevsko vajo, ki prične danes v torek točno ob 8 30 zvečer. Pevski zbor „Učit. društva" bo imel — kakor objavljeno — prihodnji četrtek, dne 16. t. m. točno ob 5*15 svojo pevsko vajo in sicer samo za moški zbor. Ker bo kmalu koncert in da ne bo nobeden siljen po nepotrebnem tratiti časa s čakanjem, pridimo vsi in točno ob uri, da se vaja takoj prične, posebno še, ker imajo nekateri pevci, ki so člani raznih odsekov, isti dan ob 6 30 sejo. Vzgledujmo se na naših kole-ginjah, ki so bile zadnjič polnoštevilno in točno zbrane ob določenem času. Da se nemarni privadijo na točnost, prosimo g. pevovodjo, naj\ začne z vajo vedno koj ob določeni uri. Še enkrat torej: vsi in točno, saj smo učitelji! Nar. del. organizacija. Tovariši delavci iz Lloydovega arsenala so vabljeni, da se udeležijo zelo važnega sestanka, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu, Campo S. Giacomo 5, I. Ker se bo na tem sestanku razpravljalo o zelo zanimivih rečeh v stvari skupine same in o zadevah K. D. O. in nje prihodnjosti, upamo, da nihče ne izostane. Odbor. Delavci trgovin z lesom. Naznanja se tem potom vsem delavcem trgovin z lesom, da se vrši danes zvečer ob 8. uri zelo važen sestanek v prostorih N. D. O. v ulici Lavatoio 1, I. Naše gledališče. Nedeljska benefična predstava. Prihodnjo nedeljo zvečer proslavita g.a Đragutinovićeva in gosp. Dragutinovič svoj častni, oziroma benefični večer. To po-čaščenje je „Dramatično društvo" odredilo kakor znak priznanja velikih zaslug zakonskih Dragutinovicev in naše občinstvo se, o tem ne dvomimo, s čim najobilnejšim obiskom pridruži temu zasluženemu priznanju ter dokaže, da zna hvaležno ceniti storjeni trud na polju naše domače Talije. G. Dragutinovič si je znal v kratki dobi svojega bivanja med nami pridobiti veliko simpatij. Začetkom tega leta je ob jako kritičnih razmerah prevzel artistično vodstvo in režijo našega gledališča. Njegovi strokovnjaški spretnosti, sloneči na temeljiti izobrazbi in dolgoletni izskušnji, njegovi eneržiji in pogumu se je posrečilo ne le, da je premagal krizo, marveč da je povspel naše gledališče na višji nivo, toliko z izobraževanjem osebnega materijala, kolikor s podajanjem raznoličnih panog gledališke umetnosti. Njegova delavnost ga sili, da stremi čim više, kajti njegovo geslo je: Kdor ne napreduje, nazaduje ! Pri tem ima, (kar je zlasti velike hvale vredno) g. Dragutinovič pred očmi v prvi vrsti vspeh stvari, skladni razvoj celokupnosti mu gre pred osebnim vspehom. — Takega moža smo tu potrebovali in pod njegovim artističnim vodstvom je zagotovljen našemu gledališču razvoj v čim dalje povzdigajoči se smeri. Tudi kakor igralec je g. Dragutinovič postal popularen. Glavni njegov znak je raznovrstnost. Kreiral je izvrstne tipe toliko v resnem, kolikor v komičnem repertoarju. Njegov „ShyIock" je še v presvežem spominu, da bi opozorili na to njegovo sijajno umetniško kreacijo; ravno tako svež v spominu je njegov „Lothar" v „Valčko-vem čaru". Ta dva antipoda dokazujeta najbolje, kako širok je register njegove umetnosti. — Povsod, i v najmanjši vlogi, je opažati vestnost in inteligentno pojmovanje. Vrlo ob strani mu stoji g.a Đragutinovićeva, toliko podpirajoč ga v m nogo stranskih poslih, ki jih nalaga režija, kolikor jeve naredbe je postala svobodna in je vzbudila povsodi veliko senzacijo. Prihodnja nedeljska predstava bo torej v dvojnem obziru velezanimiv večer. Popoludanske predstave ne bo. Vstopnice so v prodaji pri vratarici „Nar. doma". * * * Danes zvečer ob 8. uri vaja ženskega pevskega zbora. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. — Danes bo z velikim zanimanjem pričakovana premijera Wagnerjeve opere „Mrak Bogov*, (Gotterdammerung); tenorsko partijo poje g. Borgatti, najboljši italijanski Wagnerjev interpret. Gledališče je že za tri večere razprodano. POL. ROSSETTI. — Danes zvečer opereta „Valčkov čar". EDEN. Varijetetna predstava z nastopom bivše odaliske Fatme. DAROVL — Za Ciril-Metodov ples so nadalje darovali: g.a Mar. Žgavc Skedenj 2 K, g.a Ana Štrukelj Opčina 1 K, „Delavsko kon-sumno društvo pri sv. Jakobu" 10 K, gg. Ivan Cergol Barkovlje 4 K, Fran LeupuŠček Dunaj 5 K, Anton Kolar Nabrežina 6 K, Josip Rožanc Trst 4 K, I. Stefanutti Opčina 2 K, Ivan Lisjak Opčina 1 K. — Možki CM podružnici v Trstu je plačal g. Vekoslav Kompara ob poravnavi računa za delo v šoli 4 K, ker se ni udeležil CM plesa. Za isti namen je plačal isti podružnici, ker je bil bolan Srbin 10 kron. — Srčna hvala! — Za podružnico CMD v Rocolu Josip Vatovec 5 K, zbrana družba 2 K. Gospodarstvo. Tržiška iadijedelnica. Z Dunaja poročajo, da se nižjeavstrijska eskomptna družba interesira za nakup ladijedelnice v Tržiču. Avstrijsko pomorsko ribištvo leta 1909—1910. Oficijelni podatki o vspehu našega pomorskega ribištva v ribiškem letu 1909—1910 kaže razveseljiv napredek nasproti predminolem letu. — Ulovili so 48,526.187 komadov nasproti 32,197.201 leta 1908—1909, ki so tehtali 13,092.012 kg nasproti 12.962.375 kg. v predminolemu letu. Ulovljene ribe in druge morske živali so bile vredne 9.741,174 Kron nasproti 9,131.960 K leta 1909—1909. Z ribolovom se je bavilo 16.351 (leto prej 15.662) tu-zemskih ribičev, ki so imeli na razpolago 4037 (proti 4620 leta 1908—1909) bark, vrednih 1,852.400 K; mreže in druga priprava je bila vredna 3,316.222 K, tako da je investirano v tej produkciji 5 mil. kron. Naša industrija za ribne konserve je napravila: 7,366.532 škatelj v olje uloženih sardel (lani 10 8), od teh 3 5 mil. v Primorju in 3 8 mil. v Dalmaciji (lani 5 3 oziroma 5*4), 4.600 škatelj v olju konservi-ranih tun (tonine) in 133.868 škatelj Škom-brov v olju, 3 6 mil. kg osoljenih sardel (1908/09 27 mil.), 147.000 kg mariniranih, 2720 kg okajenih jegulj. Vrednost te produkcije je znašala 5,797.574 K, od teh 2,750.063 K v Istri in 3,047.511 K v Dalmaciji. Tržaška posojilnica in hranilnica reg. zadruga z omejenim poroštvom rabi na kateri se vrši v ponedeljek 27. marca 1911 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v lastni hiSi (Piazza della Caserma štev. 2). Dnevni red: 1. Letno poročilo in potijenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev nadzorstva. TRST, dne 14. marca 1911. NAČELN1ŠTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 9. april« t. L ob 10. un predpolndne s istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. te pri oKne* zbora staviti pwd-redu. 9 50. Vsak sadruinik toge, kateri niao na O tek predi op k pa obča i zbor ae aiore precej sklepati, ampak le odloči, če m aploh vzaaMjo v pretres, ali če m ■orajo izročiti posebMM o4aaku, aH aaiaontn. ali pa aačeMva. 4m kairor"igralka. S svojo vestnostjo' in skrom- * 3.°^ST** - 11 aa daevai rH k mšoitgrn akčaafa Zkora. t Javljamo žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati ozir. hči, gospa Janin Štolfa m. AIMi danes po noči po kratki in mučni bolezni v 45. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb zemskih ostankov bo v torek 14. marca t. 1. ob 4. uri popoludne. V SEŽANI, 13. marca 1911. Josip Štolfa, soprog. Mimi Hjhlik roj. Štolfa, hči. Vincenc Hyhlik, zet. Ivan Albertini, oče. Mnenle gospoda dr.a Arpada tfs An$yalossy okrajnega zdravnika v Beszterize G. J. SBRRAVALLO Trst. Med tem, ko se Vam iskreno zahvaljujem za poslane mi buteljke Vašega izdelka ZELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo), naznanjam Vam3 da sem imel takoj priliko poskusiti ta izvrstni Izdelek, ker vlada tukaj influenčna epidemija, tako, da jih je mnogo, ki se morajo že zdraviti. Neki možkl In neka ženska, ki nista Imela slasti do jedi, ter sta bila vsled goriomenjene bolezni jako šibka, sta se v kratkem, skoraj neverjetnem času tako okrepčala, da sta sedaj na gotovi poti ozdravljenja. Nikdar ne zamudim prilike predpisati Vaš izdelek, kjer bo slučaj zahteval. BESZTERIZE; 30. januvarja 1908. Dr. ARPAD de AN G YAL OSS Y. F Ma Korzu štev. 18 se je otvorila Prodaja se blago topljeno ofl Mnrziie mase Vamos. Kolosalna part ja cevžjev moških, ženskih in otroških. Obleke za gospode in dečke raznih vrst. Specialne cene: nad 2000 hlač od K 3"90 iz volne in bombaža po K 1*80, kakor tudi d ugih manufakturnih predmetov po najnižjih cenah za malo časa v provlzorlčni trsocinl Korzo št. 18. Simić & Co. - Zr$\ ul. S. Anastasio 8-10 = OBAVLjA ■ Agenturske in komisijn. posle Bavl se s prodajo kolonijalnega blaga in nakupom dež. pridelkov. §. De Vecchi S L Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica giel Bosco št 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobov. SENO prva vrsta po 7 K. Orea Ban po 17 K. Detelja po 7-50. Ogrski oye« po 10 K. Otrobi „V" po 15-50 K. — Po 100 JrilogramoT na malo za razprodajo- POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO W PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Kreditno in eskomptno društvo R. Z. O. J. PULA, ul. Giosuč Carduccl 45 R Z O. J. URADNE URE: od 9—12 predpoldne in od 3—6 pop. SPREJEMA a) hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 1/2 %; b) vloge na tekoči račun; c) tedenske vloge na oddelke. DAJE članom predujme in kredite v svrho zboljšanja njihovega, položaja in gospodarstva; PRESKRBUJE inkase, eskomptuje menice im daja informacije v vseh bančnih poslih. Svojim članom daje druStvo svete v vsem, kar se tiče različnih taks in drugih finančnih poslov. J_f-4 —U—f-' -J Stran IV. „EDINOST" št. 73. V Trstu, ine 14. marca 1911 Ve sil iz Goriška. x V Krm in u začnejo že prihodnjega meseca graditi novo municipalno poslopje. z Trasiranje nove železniške črte Gorica—Cervinjan bo kmalu završeno. x O detomoru, ki je bil razkrit v spo-vednici Imakulate (kakor smo že poročali), krožijo neprestano pretirane in neresnične vesti, ki spravljajo marsikatero nedolžno žensko v velike neprijetnosti. To in ono je policija spravila pod ključ, a nič pozitivnega jim niso mogli dokazati. Te dni je policija aretirala neko dekle iz Tolmina, druzega dne neko iz Brd. Ona iz Tolmina je bila šla k zdravniku in ga je prosili, naj jo preišče in jej da spričevalo, da ni bila še mati. Ko jo je zdravnik pre-iskal in ugotovil, da njena trditev ne odgovarja , resnici, jo je smatral za detomorilko. izkazalo se je pa, da ni na tem nič resničnega. Kakor navadno v takih slučajih, tako tudi sedaj razvija občinstvo bujno fantazijo in s tem otežuje policiji zasledovanje prave storilke. x Piva so povžili v Gorici meseca fe-bruvarija 595.045 hI. x Laški trgovci, ki imajo svoje trgovine v Raštelu, so zborovali v hotelu Union ter se bridko pritoževali, da gine laška trgovina v Gorici in predvsem ona v Raštelu. Dokler je obstajal sadni in zelenjatni trg pri sv. Antonu in posebno dokler so se Slovenci zatekali predvsem v laške trgovine, se je tem dobro godilo. Tempi passati! Trga ni več, a Slovenci so se vsaj deloma izpametovali in kupujejo pri rojakih, ki pa Še tako komaj za silo izhajajo. Nihče drugi ne vzdržuje umetno laške premoči v Gorici, nego ravno laške trgovine ! Zato — svoji k svojim ! x Ljudsko štetje še vedno dela preglavico gospodi na magistratu. Menda nas niso še dovolj požrli. Ta in oni je poklican na magistrat, kjer ga izprašujejo o občeval-nem jeziku. Nekatera laška podjetja pa so odpovedala službe in stanovanja onim, ki so priglasili slov. obč. jezik. Kdaj bo konec teh lumparij ?! x Od vlaka obglavljen. V petek po-polunoči se je dogodila v Prvačini grozna nesreča. Neki železniški vslužbenec po imenu Kikelj, ki ni bil v službi, je čakal pred postajo vlak, da se odpelje. Med tem, ko je Kikelj prekoračil progo, je pridrdral poštni vlak iz Trsta, ki ga je zajel in mu odnesel glavo. Sodno-zdravniška komisija se je podala na lice mesta, katere poizvedovanja so ugotovila, da je samomor izključen. Kikelj je bil oženjen in je imel več otrok. Zdi se, da je stanoval v Trstu. V nedeljo so ga pokopali na pokopališču v Prvačini. x Zažgal je nalašč, da bi dobil zavarovalnino, 48-letni J. Pahor iz Dola. Dokazalo se mu to sicer še ni, a vendar je bil aretiran, ker je močno osumljen. u V zapor je hotel na vsak način čevljar Josip Verder iz Gradca, ki je prišel v Gorico, a ni mogel dobiti dela. Naprosil je redarja, naj bo toli* prijazen in ga aretira, | ker v zaporu da bo imel vsaj jesti in piti, a ! malo dela. Redar pa ga ni mogel prepričati, i da ne more storiti tega. Tedaj pa ga je ! Verder začel zmerjati tako, da je bil redar ■ primoran ga aretirati. Da dobi jed in postelj, v tem pa je šel j Verder menda predaleč, ker sodnija mu je prisodila celih 13 mesecev težke ječe z' enim postom in — trdim ležiščem na mesec___ x Krida. Tereza Kenda iz Čezsoče, bi- j vajoča v Puli, sedaj dekla, je morala odgo-1 varjati pred okrožno sodnijo, ker je svoje-! časno imela v Gorici pekarno, a je prišla v I konkurz. Dolga je napravila 2419 K, imetja; pa je imela 655 K, a kljub temu je delala j novih dolgov. Obsojena je bila na tri dni j zapora. x Goriški župan Bombič je baje ob-j ljubil laškim trgovcem iz Raštelja, da bo; delal na to, da se na trg sv. Antona premesti ribji in perutninski trg. Tako bo vsaj nekoliko oživljen promet; okoli Raštelja. x Meso je v Gorici s prvim marcem! zopet prodražilo in stane sprednji del 2 K, zadnji 2 K 40 stot. kg, pečenka K 3 20 kg. i V Trstu skuša mestna občina ublažiti silno draginjo mesa s tem, da je otvorila nekaj1 mesnic za razprodajo argentinskega mesa — v Gorici pa se ne stori ničesar! Gospodi na magistratu se dobro godi — kaj njim mari davkoplačevalci!! x Hlačno krilo v Gorici. V soboto j se je govorilo, da se prikaže več gospic v ] novem hlačnem krilu pri opoludanskem koncertu mestne godbe v ljudskem vrtu. Radovednost je bila v mestu velika, a napovedanih gospic le ni bilo. Pač pa se nahaja v izložbi slovenske tvrdke Pregrad & Černetič tako hlačno krilo m istotako v izložbi laške tvrdke I. Steiner v Gosposki ulici. x Mrtvoud je zadel v vinogradu pri delu nekega Kulota iz Ločnika. x Enoletni dobrovoljec usmrSen po nezgodi. Iz Gradca brzojavljajo o težki ne- zgodi, ki se je pripetila povodom neke vaje j dobrovoljcev tretjega polka. Bilo je predavanje o rabi orožja. V ta namen je bilo pri-nešeno več orožja v dvorano, kjer so se vršila predavanja. Neki dobrovoljec, po imenu Turkovski, je (misleč, da je nenaba-šena) s pištolo ustrelil proti dobrovoljcu Feliksu O r z a n u iz Gorice. Pištola pa je bila nabasana in kroglja je zadela Orzana v levo oko. Ostal je na mestu mrtev. Da-si je očitno, da se je zgodila nesreča, vendar so Turnovskega odvedli v zapore. Tarnovski je ves iz sebe radi te fatalne nezgode. Mrtvo truplo Orzana prepeljejo v Gorico, kjer se bo vršil pogreb v ponedeljek. Pokojnik je bil drugi sin znanega veletržca goriškega Ant. Orzan. x Potrjena izvolitev. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Josipa Venutti-ja predsednikom in Josipa Mulitscha podpredsednikom goriške trgovsko-obrtne zbornice za 1. 1911. „KODAK" Bogata Izbera fot. aparatoo vsake vrste. ------ZAIiOGA ---------- aparatov fllms, stekla za fotografiranje itd. glasovite svetovne tvrdke KODAK. R. BUFFA - Trst, Corso Št. Z. EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE „LA LUMINOSA" V GENEVI. ■■■M m ■mm m HALI 0GLA7I T=1 4U¥ MALI OGLASI m računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Naj-manja pristojbina stan« 40 sto-tlnk. Plača se takoj Ins. oddelka. Čevljarja ifičem takoj. Kocjančič, Trst, ulica Donato Bramante št. 8. 460 JAKOB DUBINSKV Na obroke !| ulica deli' Olmo Ste v. 1, II. nadstropje — Trst Na obr oke Z TRST Vela izbera izMetih oMak za gospode in manufatturnB^a lte ter moške In ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Cene brez konkurence. IX An »e deklico, največ 18 let staro, za pranje ISUU steklenic ▼ skladišču piva v Trstu. Pismene ponudbe na Inaeratni oddelek Edinoati pod štev. 458. 458 Krojaške riera vecchia 13. pomočuike se išče takoj. Obrne naj se na G. Galperti, ulica Bar- 459 ■ v v Isce Montorsino št. 15. aa čevljarske pomagače za vsako delo. Nova Čevljarna Just Taučsr, ulica 449 Danes se je odprla nota čevljarna v Bojanu, ulica Montorsino št. 15. — Uljudno se priporočam vsem Slovencem, da bi Be posluževali v moji čevljarni. 450 IfnvapilSI 8 Potret>nim orodjem in stanovanjem l\UvCtwlJCl v Vipavi se odda za več časa v najem. — Več se izve pri Jos. Petrovčiču v Vipavi. 454 Moške obieke za odrasle in za otroke, dežniki, klobuki, prodaja na mesečne ali tedenske obroke. Levi, Trst, ul. An-tonio Caccia št. 6, I. nadatr. (v bližini Barriere v.). Edine zmerne cene, Mali obroki. 448 \/l*tllQ I* 86 za °bdelovanje malega zem-VI llldl ljišča. Prednost imajo oženjeni brez otrok. Žena bi bila zaposlena v hiši. Stalna služba. Ponudbe pod „Vrtnar št. 451w. 451 urada, izvsžbana, lepega obnaSauja, se sprejme v dobro, stalno službo. Kaslov pove Edinost pod št. 452. 452 Kuharica Čevljarska zadruga v jlffirnu --— pri Gorici = = Prodalolnlco čeolje« v Trstu ola Barriera oecthto 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo, Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 se zaradi družinskih razmer prodasti. V eni je gostilniška koncesija, edina v celi vas!, v drugi se izvršuje kovaška obrt. Kraj je jako priljubljen izletni kraj za Ljubljančane. Oddaljen je le 3 kilometre od železnice. Kdor bi hotel kupiti tudi še kaj zemljišča, mu je isto na razpolago. Dve hiši Poskusite FI- CofufJJe nai" GOVO KAVO ffOcIIU UII finejši in najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo Spretna uradnica, ki službuje skoro 5 let v pisar--i VtČjega podjetja ca deželi, žeii vstopiti v službo v Irstu ali Gorici, kot koresjondentinja (Blovenski iu remški jezikj ali kot knjigovodka (enohtavno knjigovodstvo). Vešča je vseh pisarniških dtl in strojepisja, Sprejme tudi mesto blagajničarke v kaki veliki Ugovini, kjer bi bila evtntueluo pol.^g ttga tudi ssldokontis inja in korerponuentiuja. ^asiopi mesec dni po dnevu pogodbe ali tudi pozneje. Cenjene ponudbe pod .Služoa" na upravništvo „Edin >stiu. 414 Razpošiljam izvrstno vo-lovsko meso, teletino ali svinjsko meso. — Zaboj za 5 kg prosto po Poštnem povzetju za samo kron 5*— proti jam8tvu. — Friedmann M., Hernisce, Ogrsko. 437 meblirana soba. — Škorklja, San Pietro 30. 44(5 MESO2 MESO! Odda se 13111 Zaloga obuvata esbbb in lastna del&lažcs. ■■■■ Trst, o). Siosue Corducti 31. FtUj&lka nI. S. Seb&stlano 3. Velika izbera moških Ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno po mernik ceaah * - -v, 1 cc- Slo ue n clf^-K run ti! - Srti i i - ČsJiI f w Odprla se je -m v Trsta, ulica Giosue Cardnccl 9 nova elegantna hrvatsko - slovenska —— BRADIČ & T1ŠLJAR. Urejena je po najmodernejšem načinu. — Za točno postrežbo se jamči. 316 Enpnjto ;Nar. kolek^! Panifleio Trfestino * n trni* a P