12. KRAJEVNE SKUPNOSTI
Nadalje dopolnjevati in razvijati krajevno samoupravo, tako da bo le-ta čim tesneje približana vsakemu krajanu in sicer:
—  z nadaljnjim preoblikovanjem KS (delitev KS — ustanavljanje novih),
—  preobrazbo KS (poglabljanje vaške, ulične in hišne samouprave),
—  sodelovanje v SIS, TOZD in drugimi delovnimi skupnostmi,
—  ustanovitvijo skupnega računovodstva, kot samostojnim servi-som za vse KS in delovne skupnosti oz. skupnosti delovnih skupnosti KS
—  tiadaljnjim podružbljanjem LO in DS.
Dograjevati sistem družbenega planiranja v smislu sprejemov enotnih in istočasnih planov razvoja KS, SIS in TOZD.
Ob ustanavljanju novih KS je potrebno istočasno zagotoviti tudi prostore za delovanje krajevne samouprave in družbeno-političnih organizacij.
Pri zagotavljanju prostorov je potrebno najprvo zagotoviti pro-store tistim KŠ, ki jih nimajo in šele nato izboljševati prostorski fond ostalim.
Izgradnjo novih sosesk načrtovati tako, da bo predstavljala urbano, družbeno in ekonomsko celoto bodoče KS. Skladno s stanovanjskim delom je potrebno izgraditi tudi prostore za delo-vanie cgo.n/v KS in druge objekte spremljajočega družbenega stan-darda.
Zavzemati se za sistem združevanja sredstev amortizacije druž-benih objektov, ki so v upravljanju KS, SIS in DPO za načrtno in
enotno investicijsko vzdrževanje in gradnjo družbenih objektov.
Za financiranje skupnih potreb in interesov delavcev, delovnih Ijudi in občanov v KS, morajo samoupravne interesne skupnosti zagotoviti sredstva v svojih vsakoletnih.programih.
Zavzemati se za zakonsko ureditev sistemskega financiranja delovanja KS nasploh v povezavi s SIS in TOZD.
Ohraniti in razširiti sofinanciranja potreb v KS s krajevnim samoprispevkom, pri čemer je potrebno v večji meri razširiti na-čelo samoprispevanja tudi na mestne KS.
Razviti na bsnovi usklajenih programov KS in SIS sistem udelež-be h krajevnemu samoprispevku po posameznih področjih pri reše-vanju skupnih interesov.