ISSN 0040-7712 9 770040 771208 MAREC 2001 LETNIK XXXIX CENA 330 SIT '<*. mmm POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 RV začetniški modeli z električnim pogonom IMPULS XR-7 COMPETITION 4WD Vrhunski tekmovalni off-road model RV-avtomobila, namenjen vrhunskim tekmovalcem Model, predviden za pogon z motorji 3,5 cm 3 , je opremljen z ležaji, tremi diferenciali, oljnimi blažilniki in dvema ločeno nastavljivima zavornima ploščicama. FIREBIRD 400 Idealen začetniški model, preprost za u piav^is Primeren za vse, ki se želijo spoznati z RV letalskimi modeli Razpetina 1020 mm Komplet vsebuje izgotovljen model, RV-napravo, pogonske akumulatorje in pripadajoči polnilnik. Cena 32.780,00 SIT RV cestni avtomobili v merilu 1 BMW 23 MERCEDES CLK-LM PORSCHE 911 GR McLaren F1 GTR STAR JET Izredno preprosta izdelava, dve možnosti pogona in futuristični videz Razpetina 1200 mm Komplet vsebuje izgotovljene sestavne dele iz stiropora in pribor za vgradnjo RV-naprave. Cena 19.900,00 SIT RV-modeli električnih avtomobilov, primerni za najmlajše modelarje, ki se želijo preizkusiti v avtomodelarstvu. Dolžina 380 mm Komplet vsebuje popolnoma sestavljen model z vgrajeno RV-napravo in oddajnik. Cena 14.990,00 SIT CAP 232 RV-polmaketa akrobatskega motornega letala, predvidena za pogon z dvotaktnimi in štiritaktnimi motorji do 15 cm 3 M °DEU d . 0 °dprto m °deli@ sjol ne{ Flugmodelle • Schiffsmodelle • Automodelle • RC-Antagen • Motoren • Zubehor AERMACCHI MB 339/A P.A.N, Razpetina 1850 mm RV-polmaketa reakcijskega letala JetCat P120 Modelarska reakcijska turbina z avtomatskim zagonom NH 90 Dolžina brez rotorja 1764 mm RV-maketa transportnega helikopterja GILES G 202 Razpetina 2350 mm RV-polmaketa akrobatskega letala, predvidena za pogon z dvotaktnimi motorji prostornine 62 do 90 cm 3 B - 28 Celotna dolžina 1050 mm RV-polmaketa tekmovalnega čolna »offshore«, predvidena za pogon z enim elektromotorjem Pregibni hidravlični prekucnik BELL B35C 6X6 Dolžina 710 mm. M 1 : 15 RV-polmaketa prekucnika mc - 22 10-kanalna mikroračunalniška RV-naprava, izdelana z najnovejšo tehnologijo Razširja ponudbo RV-oddajnikov GRAUPNER/JR mc. Podrobnejši opis najdete v prospektu novosti N 2001 Prospekt je že v vaših trgovinah. 44 strani modelov letal in helikopterjev • 14 strani ladijskih modelov • 20 strani modelov avtomobilov 22 strani RV- in polnilne tehnike • 8 strani električnih in eksplozijskih motorjev 16 strani pribora. KAZALO 7 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2001, LETNIK XXXIX, CENA 330 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za drugo polletje pa 1650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič, Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Model motornega čolna MČ-1 brzi proti »stotici«. Cj Foto: Nirtč Čuden TIKl 7 marec 2001 KAZALO 186671 2 5 6 8 10 11 13 13 14 26 28 29 30 31 32 34 35 36 37 38 40 NOVOSTI MED PLASTIČNIMI MAKETAMI NA NURNBERŠKEM SEJMU. 12. POKAL MOBBY TROPHY. KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 2001 TIGER MOTH. IN MEMORIAM - MARCEL BLAŽINA TEST AKUMULATORJEV NI-MH SANYO RC-3000H. NOVA MODELARSKA TRGOVINA V LOGATCU. RAKETNOMODELARSKA TEKMOVANJA FAI V LETU 2001 MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (5. DEL) - SOKOL. TIMOV TEST - MODEL RV-ČOLNA GRAUPNER STILETTO. RV-SPREJEMNIKI SERIJE »R« NOVO NA TRGU TIMOVO IZLOŽBENO OKNO SUHOJ S-37 BERKUT. DEMAG IT ZGKW D7 (SD.KFZ. 10) KAM S STREŠNIM KOVČKOM SPLETNI KLEPETALNIK - MSN MESSENGER ELEKTRONSKI ČASOVNIK ZA RAKETNE MODELE. DRŽAVNI REKORDI V RAKETNEM MODELARSTVU NAKIT IZ VARNOSTNIH ZAPONK . . VOŠČILNICE OKRAŠEVANJE KERAMIKE S PAPIRNATIMI PRTIČKI. UGANKARSKI KOTIČEK l REPORTAŽA Novosti med plastičnimi maketami na nurnberškem sejmu MITJA MARUŠKO Foto: A. Pavko - Čuden Revell: vought F-8E crusader (1: 48) manche US Army (04470), v velikem merilu 1 : 32 pa: fieseler Fi-156 C storch (04714), spit- fire Mk.I/II (04715), focke wulf Fw 190 F-8 (04716), mitsubishi A6M5 type 21 zero (04717), EC-135 »Helicops« (04474). Novosti med maketami vozil v merilu 1 : 24 so BMW williams FW »2001« (07222), ferrari F1 »2000« (07223), ford focus WRC (07227), fer¬ rari 641 F1 90 »A. Prost« (07228), Ferrari 126 C2 82 »G. Villeneuve« (07229), ferrari F 40 (07323), ferrari F50 coupe (07370), pininfari- na mythos (07342), ferrari 360 modetia Revell: junkers Ju-52/3m »Živil Airliner« (1: 48) Revell: boeing X-32A JSF(1: 72) F-15E strike eagle (04627), lockheed P2V-7 neptune (04628), westland seaking Royal Navy HAS.6 (04450), EC-135 ADAC (04457), EH 101 merlin Mk.3 RAF (04468), RAH.66 comanche (04469), CH-54A skycrane (04471). V merilu 1 : 48 prihajajo: junkers Ju 88 C-6 nachtjager (04542), F-86D dog sabre (04553), dornier Do 217 E-5 (04557), junkers Ju 52/3m »Živil Airliner« (04558), F-22 Raptor (04559), A-7 E crosair II (04563), junkers Ju 87 B-2 stuka (04564), aichi D3A1 type 99 bomber (04565), curtiss P-40B tiger shark (04566), RAH.66 co- Revell: junkers Ju-87B-2 stuka (1 : 72) Airfix, Heller in Humbrol na slovenskem maketarskem trgu počasi usihajo, toda v upa¬ nju, da se bo našel novi uvoznik teh dveh ugled¬ nih in tradicionalnih blagovnih znamk, si oglej¬ mo najavljene novosti. Revell Revell ima tudi letos eno najbogatejših po¬ nudb novosti in ponatisov kalupov firm, s kate¬ rimi sodeluje v lastniških povezavah. Skupaj bi jih v različnih Revellovih programih lahko na¬ šteli več kot sto. V Revellovih škalah se bodo za¬ čele pojavljati tudi nekatere makete japonskih proizvajalcev: kakovostnejša ponudba torej po dostopnejših cenah. Preletimo letalske novosti. V merilu 1:144 so to: bae 146-100 STA (04035), hawker hunter FGR.9 (04039), chinook HC-1 RAF (04043). V merilu 1 : 100: tornado IDS (06610), F-14 tom- cat (06611) in eurofighter typhoon (06612). V merilu 1 : 72 so novi: F4U-5 corsair (04143), junkers JU-87B-2 stuka (04620), eurofighter ty- phoon dvosed (04621), bae hawk Mk.l »Red Arrows« (04622), suhoj S-37 berkut (04623), boeing X-32A JSF (04623), mosquito B.Mk.IV (04625), lockheed martin X-35A JSF (04626), Revellove lebdeče makete »MagicFlight< (1 : 144) _ Revell: F-86D dog sabre (1 : 48) Revell: suhoj S-37 berkut (1 : 72) NUCLEAR SUBM ARINI f/sKIPJACK SSN Revell: U.S.S. Skipjack SSN-585 Revell: MAN LKW 7t milgl. 6x6(1 :35) /r 7 marec 2001 ..- 2 REPORTAŽA Revell: Sd.Kfz. 250/3 »greif« (1:35) Revell: PzKpfiv IV (Sd.Kfz. 161/2) ausf J (1 : 72) Revell: mini cooper (1:24) (07388), ferrari 360 modena spider (07389), DAF 95 XF (07560), ferrari formula 1 truck & trailer (07561), courtainside-trailer »schmitz« in MAN truck & tank trailer (07563). Pri maketah vojaških vozil v merilu 1 :35 najdemo kamione MAN LKW 7t milgl 6x6 (03043), MAN LKW 5t milgl 4x4 (03049), ural 4320 »NVA«, GAZ-66 »NVA«, MAN 10 t milgl 8 x 8 (03044) in Rommelov oklepnik Sd.Kfz 250/3 »greif« (03052). Enote manjših maket ok¬ lepnih vozil v merilu 1 : 72 se v Revellovem ka¬ talogu vztrajno širijo z maketami: panzer III ausf.M (03317), PzKpfw IV ausf.J (03122), cromwell Mk.IV (03123), M2A2 bradley (03124), crusader Mk.Ill (03125), 8 t halbket- tenfzg. s topom 20 mm flak (03126) in 8 t halb- kettenfzg. s topom 37 mm flak (03127). V ena¬ kem merilu so tu še figure nemške Eingreif- truppe SFOR/KFOR (02522) in britanske peho¬ te iz 2. sv. vojne (02523). Med »minicami«, maketami, za katere ni po¬ trebno niti osnovno maketarsko znanje in se jih preprosto sestavi v celoto, bodo letos izšli: F-22 raptor (06568), A-10 thunderbolt (06569), EC-635 (06570), BK-117 (06571), agusta A 109 KM (06572) in Bo-105 military (06573). Serija lokomotiv v merilu HO oziroma 1 : 87 bo dopolnjena z nemško dizelsko lokomotivo BR 230 (02169). Za mlajšo publiko je Revell oblikoval serijo igrač »Power Aces«, ki pa pomenijo korak stran od klasičnih plastičnih maket. Med maketami ladij je nekaj novosti, ki jih ilustrirani katalog 2001/02 še ne predstavlja, Revell pa obljublja makete nemškega torpedne¬ ga čolna S 100 iz 2. sv. vojne v merilu 1 : 72 (05051), rusko podmornico Kursk razreda os- car (05052), ameriško podmornico Skipjack (05065) in nosilko helikopterjev U.S.S. Wasp (05062) v merilu 1 : 700. Za marsikoga bodo lebdeče makete letal v novi seriji »MagicFlight« zanimiva popestritev polic. Makete v merilu 1:144 boste lahko s tan¬ kimi prozornimi vezmi ujeli med dva magneta. Za kar primerno ceno bodo na voljo dassault ra¬ fale M (09100), MDD F/A-18D hornet (09101). eurofighter typhoon (09102) in panavia torna¬ do F.3ADV (09103). Italeri Italeri ponuja v merilu 1 : 48 makete letal EF-2000 tvphoon enosed (2610), F/A-18E super hornet (2611), AC-130 U spectra gunship (866), super hawk, messerschmitt 262A-la (2613), mirage 2000C (2614) in F-4E/F phan- tom II (830) in helikopterja MH-60 G pave hawk (26l2). V seriji limited edition bodo po¬ natisnili naslednje makete v merilu 1 : 72: AS-51 horsa glider, henschel Hs-126 (109), north american B-25 B/C mitchell (123) in AC-119 gubship (153). Ne manjka pa tudi primerno število novosti: helikopter UH-19A rescue chic- kasaw s plovci (1215), helikopter MH-47 SOA chinook (1218), helikopter EH-101 merlin HAS.l (1219), harrier GR.7 (1214), JAS-39B gri¬ pen dvosed (1216), F-104 G starfighter, suhoj S-37 berkut (1212), junkers Ju-87 G2 kanonen- vogel (1221), mačehi MC 202 folgore (1222) in grumman F6F-3 hellcat (1213). Med maketami vozil v merilu 1 : 24 najde¬ mo DAF XF95 super space cab (3807), Red Buli Yamaha Racing Truck & Trailer s kamionom re¬ nault super magnum in že sestavljeno maketo motorja YZR500 (3806), gasilski opel blitz fire- truck (778), priklopnik curtainside trailer (3809), chrysler phaeton (704) in Cadillac fleet- wood (706). Figure v velikosti 54 mm (1 : 32) so zanimi¬ va novost. Italeri ponuja križarje (6853) in Sara¬ cene (6854) ter pehoto unije (6851) in konje¬ nico konfederacije (6852) iz ameriške držav¬ ljanske vojne. Serijo figur v merilu 1 : 72 letos dopolnjujejo francoska konjenica iz stoletne vojne (6062), britanski vojščaki iz stoletne voj¬ ne (6027), rimska (6028) in keltska konjenica (6029), grška (6024) in perzijska pehota (6025) makedonska konjenica (6035) ter per¬ zijska konjenica z vozovi (6036). Nove so tudi diorame s figurami in upodobitvami bitk: Wa- MŠr liu. . ■■ Italeri: Me-262A-Ia (1 : 48) Italeri: junkers Ju-87 G2 (1 : 72) Italeri: EF-2000 typhoon enosed (1: 48) Italeri: harrier GR 7(1:72) Italeri: mirage 2000C (1 : 48) Italeri: AC-119 gunship (1 : 72) TZZl 7 marec 2001 3 REPORTAŽA terloo (6101), topniški položaj Unije v ameriški državljanski vojni (6032), topniški položaj Na¬ poleonovega topništva (6031), bojišče z ovira¬ mi in zakloni (6030), nemška pehota iz 2. sv. vojne (6033) ter britanski padalci »Red Devils« (6034). Nekaj novosti je tudi med maketami tankov in vozil v merilu 1 : 35. Izbirali bomo lahko med naslednjimi: panzerkampfwagen 38(T) (212), ambulance jeep (326), ponatisi M7 priest, M3 Al scout car (231) in dodge ambulance (226), demag z topom pak 38 (6383), opel blitz - poz¬ na inačica (6386), LVT-(A) 1 alligator (6384), sherman M4 ameriških marincev (6389), crusa- der Mk.I/II (6385), LAV-25 Tua (263), hummer avenger z raketnim sistemom (6387), Ml A2 abrams (6390), M-60 blazer (6391) in kontej¬ nersko zavetišče (6.388). Novost v ponudbi so makete v merilu 1 : 72: Ml abrams (7001), leo¬ pard II (7002), king tiger (7004) in M4 sher¬ man (7003). Med maketami ladij v merilu 1 : 720 sameva ameriška letalonosilka U.S.S. Forrestal CV-59 (510). S ponudbo kompletov za začetnike, ki vse¬ bujejo akrilne barve, čopič in lepilo, se je tudi Italeri pridružil drugim velikim proizvajalcem maket. Serija nosi ime Home Play. Italeri: gasilski opel blitz (1 : 24) Airfix Čeprav gre večinoma za ponatis že znanih maket, najdemo v programu 2001 nekaj zani¬ mivih novosti v merilu 1 : 72: »mistel« kompozi¬ cije nemškega bombnika dornier Do 217 z messerschmittom Me 328 (05029), Navy lynx Mk.8 (0.3063), avro lancaster BI s skoraj 10 ton težko bombo »grand slam« (08006). V merilu 1 : 72 so zanimivi ponatisi: skupina maket kla¬ sičnih letal 1. svetovne vojne fokker Dr.I tripla- ne (00074), sopvvith 2F1 camel (00075), alba¬ tros D.Va (00078), bristol F2B fighter (00080), spad VII (00081) in sopwith pup (00082), saab JAS 39 gripen (04043), bombnik 1. sv. vojne handley page 0/400 (06007), DC-3 dakota (05031), chinook (05030), heinkel He 111 H-20, C-130 hercules (09003), rockwell B-1B (12003). nemški tank panther (01302), ruski tank T34/85 (01316) ter kompleti figur britan¬ ske afriške 8. armade (01709), nemškega Afrika Korps (01711) in pehote Rdeče armade (01717). V merilu »velikanov« 1 : 24 bo kot no¬ vost na voljo spitfire Mk.Vb (12005). Med maketami vozil v merilu 1 : 43 najde¬ mo dirkalnika tvilliams F1 (01415) in mclaren Airfix: DC-3 dakota (1 : 72) Airfix: panther (1 : 72) F1 (01414), citroen xsaro T4 WRC (1416), su¬ baru imprezo (01417) ter peugeot 206 WRC (01418), v večjem merilu 1 : 24 pa še rav 4 (07400), MGb (07401), aston martin (07402), citroen xsaro T4 WRC (07403) in peugeot 206 WRC (07404). Heller Heller je predstavil nekaj manj novosti. Nove makete vozil so subaru imprezza WRCOO (80194), peugeot 206 WRC'00 in citroen xsara T4 WRC’01 (80195) v merilu 1 : 43. Slednja dva bosta poleg renaulta R5 turbo (80717) in mer¬ cedesa 170 V liefersvagon (80736) na voljo tudi v merilu 1 : 24. Tank AMX 30/105 je novost v merilu 1 : 72 (79899), francoski oklepnik AMX 13 VCI pa v merilu 1 : 35 (81140). Nova sta tudi etendard IVP v merilu 1 : 48 (80412) in ponatis mirage IV P (80493). Znana maketa bo- eing 747 v merilu 1 : 125 bo izšla z nalepkami Virgin Atlantic Airways. Obudili so tudi kalup za nemško žepno oklepnico Lutzov v merilu 1 : 400 (81047). Hellerjeve makete bomo odslej srečevali v novi embalaži, seveda če jih bo dose¬ danji uvoznik še dobavljal na mali slovenski ma- ketarskitrg. Heller: etendard IV P (1: 48) Heller: AMX 13 VCI (1 : 35) Academy Novosti firme Academy v letu 2001 so ma¬ kete letal v merilu 1 : 72: boeing 15-17 »Memphis Belle« (2188), F-8E crusader (1615), mustang P-51C (1616), messerschmitt Bf 109 K4 (1653), junkers Ju-87G stuka (1614) in bronco OV-101) (1680). Helikopter UH-60L black hawk bo v merilu 1 : 35 (2192) na voljo v družbi drugih helikopterjev: AH-1W super cobra »U.S. Mari- nes« (2193), AH-1T super cobra (2198), beli 47D mash HI. (2194), OH-58D kiowa »black death« (2195), UH-1C huey »frog«, UH-1C huey »heavy hog« (2199), OH-58D warrior »thugs« (2197) in HTL-4 U.S. Coast Guard HL (2200). F/A-18C hornet bo izšel v velikem merilu 1 : 32 (2191). Iz programa 2000 Academy dolguje še maketo MiG-21 bis fishbed I. v merilu 1 : 48 (2184). Oklepna vozila v merilu 1 : 35 so bila najav¬ ljena že leta 2000: M-728 CEV »Vietnam«, M-151 Al utility truck (1323), M-10 Al achilles (1392), M-10 (1393) in M36 jackson (1395). Komplet figur vojakov francoske tujske legije v merilu 1 : 35 bo dopolnil Academyjino na tem področju. V merilu 1 : 25 izidejo še leopard II, panther in jagdpanther G. Radijsko vodene makete tankov v merilu 1 :48 so Academyjina posebnost, vendar med graditelji plastičnih maket niso tako priljublje¬ ne. Novosti v tej seriji so merkava (1301), T-72 (1302), MBT challenger (1303), leopard 2 A5 (1304) in M60 Al (1305). Academy: beli 47D mash HL (I : 35) Eduard C.eška firma Eduard je največji proizvajalec kovinskih jedkanih dodatkov, ki neprestano ši¬ ri ponudbo kakovostnih plastičnih maket. Ko¬ nec leta 2000 so začeli s serijo maket ameriške¬ ga lovca airacobra v merilu 1 : 48. P-400 airaco- bra (8061) in P-39K/N (8064) sta brez dodat¬ kov, P-39D »profipack« (8062) in P-39Q »profi- pack« (8065) pa imata kovinske in epoksidne dodatke ter večje število nalepk. Messerschmitt Bi 10815 taitun (8052) bo na voljo tudi v seriji »profipack« (8053). Nieuport 21 »profipack« (8076), nieuport 11 bebe (8069), nieuport 11 »profipack« (8070), sopwith camel (8056) in sopwith camel »profipack« (8057) so novosti med zavezniškimi lovci 1. sv.vojne, albatros D. II v zgodnji verziji (8080) in albatros D.II »profipack« pa med centralnimi silami. Novo upodobitev v dveh izvedbah bo doživel tudi albatros D.V. Nova bosta še albatros W4 na plovcih in vzletna steza letalonosilke v merilu 1 : 48 za gradnjo dioram. V merilu 1 : 72 lahko pričakujemo fokker E. III in fokker E.IV, ter albatros D.III, fokker Dr.I v seriji »stripdovvn« pa je že na voljo. Po lanskoletnih štirih upodobitvah Fw 190 in B 109 v merilu 1 : 144 bo letos sledila še make¬ ta junkersa 52/3m v vojaški kopenski in vodni izvedenki ter civilni Lufthansini opravi. Zdru¬ ženje graditeljev plastičnih maket, Tržaška 48, 1000 Ljubljana je pravi naslov za Eduardove no¬ vosti, med katerimi ne smemo pozabiti manjših kompletov kovinskih dodatkov v seriji »zoom«, ki je namenjena le preprostemu dopolnjevanju maket brez zahtevnih posegov, serijo maskir¬ nih folij za zaščito prozornih delov in mask z obliko nacionalnih oznak. Italeri: crusader Mk.I/II (I : 35) Airfix: Navy lynx Mk8 (1: 72) Academy: B-17F Memphis Belle (1: 72) 4 marec 2001 7 REPORTAŽA 12. pokal Mobby trophy Macerata, Italija, 8. 10. 2000 DAVID KOCJANČIČ Foto: Modellistica International in D. Kocjančič Mobby trophy je tekmovanje, na kate¬ rem se letalski modelarji pomerijo v akro¬ batskem letenju z maksimodeli. To so mo¬ deli letal z razpetino kril nad 2 metra in z motorji moči do 100 cm 1 . Glavni organi¬ zator tekmovanja je Carlo Allara, direktor podjetja Mobby iz Modene. Lanski Mobby trophy, že 12. po vrsti, je potekal blizu mesta Macerata v srednji Italiji. Ker je pri nas zelo malo modelarjev, ki se ukvarjajo s to zvrstjo modelarstva (F3A-X), tovrstnih prireditev pa sploh ni, sem se kot edini slovenski predstavnik udeležil omenjenega tekmovanja. Moj na¬ men je bil predvsem poiskati nove kon¬ strukcijske rešitve za prihodnje maksi- modele, ne pa doseči kako vidnejšo uvr¬ stitev, saj sem dobro vedel, v kakšni pre¬ moči so italijanski tekmovalci. Večina udeležencev je namreč sodelovala že na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Na tekmovanju sem dobil izvrstno prilož¬ nost za oceno svojega akrobatskega lete¬ nja in primerjavo z vrhunskimi tekmoval¬ ci ter hkrati spodbudo, da ga še izpopol¬ nim. Tekmovanje se je odvijalo na modelar¬ ski stezi letalskega kluba Macerata. Prijav¬ ljenih je bilo 20 modelarjev iz vse Italije, med njimi tudi evropska prvaka v katego¬ riji F3A Marco Benincasa in Luca Friggeri. Na prireditvenem prostoru sem si lahko ogledal tehnično zelo dovršene modele, v zraku pa občudoval izredno natančno in elegantno izvajanje figur, ki mu sam ni¬ sem bil kos. Izkušeni RV-piloti so bili nas¬ ploh zelo prijazni in so na vprašanja radi odgovarjali. Tekmovali so predvsem z mo¬ deli extra 300 S, ki jih je bilo več kot polo¬ vica, cap 232, laser 200, dvema jakoma-54 in staudacherjem GS 300. Večina jih je imela vgrajene mo¬ torje Jonathan J70 ali J90 ter motorje 3W. Sam sem nasto¬ pil z modelom leta¬ la cap 231 EX, z raz¬ petino 2,4 m, maso 13 kg in motorjem MC Minarelli 85 cm 1 , ki se je izkazal kot zelo zanesljiv, vendar je bil eden šibkejših na tekmo¬ vanju. Dobro organizi¬ rano prireditev je popoldne pokvari¬ lo poslabšanje vremena, tako da se je or¬ ganizator odločil za predčasen zaključek tekmovanja. O uvrstitvi je odločalo skup¬ no število točk dveh letov. Letenje je oce¬ njevala petčlanska sodniška komisija, ki je delo opravila profesionalno in nepristran¬ sko. Prvo mesto je pripadlo Marcu Benin- casi (staudacher GS 300), drugo mesto je zasedel Giuseppe Bertolozzi (extra 300S) in tretje Luca Friggeri (jak-54). Sam sem se uvrstil na 16. mesto, kar za začetek niti ni tako slabo, sploh če upoštevam raven te discipline pri nas. Prireditev se je zaključila s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim. Od orga¬ nizatorja in udeležencev sem se poslovil z obljubo, da se na naslednji tekmi spet sre¬ čamo, saj se zavedam, da je Mobby trophy »odskočna deska« za večja, evropska in svetovna tekmovanja, na katerih bom ver¬ jetno nekoč tudi sam sodeloval. Zmagovalna trojica: Luca Friggeri z jakom-54, Marco Benincasa s staudacherjem in Giuseppe Bertolozzi z extro 300S Avtor prispevka David Kocjančič s svojim modelom cap 231 EX Davide Pardini z modelom cap 231 mi 7 marec 2001 5 MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV V SLOVENIJI ZA LETO 2001 13.5. RV-modeli avtomobilov, cestni - elektro 2WD, 4WD (ciklus) 18, -19. 5. Mestna tekmovanja: Zmaji, ARG, Modeli avtomobilov (vožnja v cilj), RV-modeli avtomobilov, cestni - elektro 2WD 19. 5. Plastične letalske makete (vse kategorije - člani in mladinci) FSR-E eco, hidro, mono (ciklus) F3E (spretnostna vožnja) (ciklus) MC-1.2.3 2. DIRKA (CESTNA) MESTNO SREČANJE MLADIH TEHNIKOV 6. POKAL MARIBORA POKAL MLADITEHNIK POKAL MZDTK IJ. RC3, F3A-A, F3A-B, F3AX Zračni boji (RV-combat) (ciklus) DP MK DP DP MK DP JUNIJ 1 , 2 . 6 . Tehnično-športni del 1.-2.6. S3A-nacional (ciklus) SREČANJE MLADIH TEHNIKOV SLOVENIJE MK LJUBLJANA (OŠ Vodice) MARIBOR (II. gimnazija) IJUBIJANA (Koseze) LJUBLJANA (Belinka) ŠOŠTANJ LIJAK PRI NOVI GORICI MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA WM MZDTK LJUBLJANA MAKETARSKIKLUB MARIBOR DMIJUBIJANE MZDTK LJUBLJANA DM LIUBLIANE [MLKSim^j MD NOVA GORICA ZOTK SLOVENIJE PODKOMISIJA ZA RAK. MOD. LZS 6 marec 2001 TTE.L 7 MODELARSTVO JULIJ NOVEMBER DECEMBER 8.12. Plastične letalske makete proizvajalcev POKAL REVELL MK KRANJ (OŠ Matije Čopa) MAKETARSKI Revell, Matchbox in Monogram KLUB KRANJ Rang tekmovanja: MK - medklubsko, DP - državno prvenstvo, DP - m - mladinsko državno prvenstvo, WC - svetovni pokal, FA1 - mednarodno po koledarju, FAI EP - evropsko prvenstvo Dodatne informacije o posameznih tekmovanjih dobite prinaslednjih posameznikih oziroma organizacijah: LETALSKO MODELARSTVO - (prostoleteči modeli): Damjan Žulič, tel.: 041/610-737, e-pošta: damjan.zulic@mail.insert.si LETALSKO MODELARSTVO - (RV-combat): Andrej Pervinšek, Hradeckega62,1000 Ljubljana, tel.: 01/425-34-22,041/837-062, e-pošta: andrej.pervinsek@lek.si, http://fly.to/aces-slovenija RAKETNO MODELARSTVO: Jože Čuden, uredništvo revije TIM, Lepi pot 6,1001 Ljubljana, tel.: 01/479-02-20, faks: 01/479-02-30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si LADIJSKO MODELARSTVO - (RV-čolni - elektro): Janez Holc, Peter Burkeljc, DM Ljubljane, Komenskega 7,1000 Ljubljana, e-pošta: dmljubljane@yahoo.com ali janez.holc@ijs.si, tel.:040/513-482, http://saso.cc.st LADIJSKO MODELARSTVO - (RV-jadrnice): Janez Bonač, e-pošta: bonac@siol.net AVTOMOBILSKO MODELARSTVO - (RV-modeli - elektro): Janez Bonač, e-pošta: bonac@siol.net PLASTIČNO MAKETARSTVO: Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Tržaška 48,1 11 1 Ljubljana ali Sašo Štefanac (sekretar). Regentova 9,2000 Maribor, tel.: 02/332-73-66, e-pošta: mitja.marusko@mss.edus.si, saso.stefanac@siol.net ali akogi@yahoo.com, http://www.myfreehost.com/zgpms/ ŽELEZNIŠKO MAKETARSTVO: Matjaž Siard, Na gmajni 9,1210 Lj. Šentvid, tel.: 01/512-34-55 in 01/471-81-68, e-pošta: matjaz.siard@quantum.si TTK.E 7 marec 2001 7 Tiger moth SAŠO BABIČ Foto: Peter Černič De Havilland D.H. 82 tiger moth kra¬ ljevih letalskih sil, RAF, so v Angliji upo¬ rabljali od leta 1932 do 1951. V tem ča¬ su se je izkazalo kot izredno dobro in tr¬ pežno šolsko letalo. Letalo mi je bilo všeč že od nekdaj. Ko sem se pripravljal, da bi se preskusil še v letenju z električnimi modeli, sem se odločil, da bom to storil prav s tiger mothom. Kot ponavadi sem tudi tokrat naredil nekaj svojega. Prvi prototip je bil narejen v dveh koncih tedna. Poka¬ zal je nekaj napak in je bil v zraku malce muhast; čez krila je imel samo 75 cm. Naslednji je bil na mestih, ki so se izka¬ zala za šibka, okrepljen, razpetino pa sem mu povečal na 83 cm. Ob vsem tem je v primerjavi s prvim modelom težji le za 21 g. Model je z letalnimi last¬ nostmi navdušil in prepričal obenem ter povsem zasenčil predhodnika. Spo¬ soben je vsega, od počasnega letenja, kroženja okoli glave, do nizkega hrbt¬ nega leta, počasnih in hitrih valjčkov ter drugih akrobacij. Čeprav je model majhen in je le pol- maketa, je zelo atraktiven. Z nekaj detaj¬ li se ga da izredno lepo izdelati. Kljub temu da je model klasične konstrukcije, je presenetljivo trden in po videzu, le¬ talnih lastnostih in predvsem vzdržlji¬ vosti zlahka prekaša svoje stiroporne park-fly konkurente. Kljub temu pa ni ravno lahek zalogaj, saj je za gradnjo treba kar nekaj časa in potrpljenja. Ven¬ dar se ves trud v trenutku povrne že ob prvem poletu. Model prepriča že s svo¬ jim vzletom, saj ob počasnem dodaja¬ nju plina najprej nežno dvigne rep, se še malo popelje po kolesih in nato ele¬ gantno vzleti pod blagim kotom. V zra¬ ku je suveren tako pri počasnem lete¬ nju s tretjino plina kot pri divjih akro¬ PRILOGA Slika 1. Model kljub majhnosti daje s svojo podobo vtis pravega letala. bacijah s polnim plinom. Glede na svo¬ jo zasnovo presenetljivo sploh ni len, temveč izredno okreten. Seveda je to odvisno od uporabljenega motorja. S svojo obliko kljub majhnim meram de¬ luje v zraku prav veličastno. Za izdelavo modela ne potrebujemo veliko materiala. V vsaki modelarski de¬ lavnici se vedno najde kaj ostankov bal¬ ze. Za izrez letvic trupa ter zadnjega in sprednjega roba krila bo zadoščala ena balzova deščica. Prav tako bo ena balzo- va deščica 1,5 mm dovolj za rep. Potre¬ bovali bomo samo še polovico milime¬ trske plošče balzovega furnirja za hrbet trupa in nekaj smrekovih letvic za kri¬ la, vse drugo pa se bo našlo v škatli z odpadki. Model je namenjen izkušenejšim modelarjem. Čeprav je izdelava prepro¬ sta, zahteva natančnega graditelja z veli¬ ko smisla za improvizacijo, še zlasti pri pritrditvi podvozja, izdelavi nosilca zgornjega krila, spoja krilnih polovic ter razporeditvi in vgradnji RV-kompo- nent. Prav zato je gradnja modela opisa¬ na na kratko. Vsi pomembni podatki so navedeni v načrtu. Glede na to, da je ve¬ likost načrta omejena s formatom sre¬ dinske priloge, smo bili prisiljeni trup pomanjšati v merilu 1 : 1,5 (75 %), krila na drugi strani priloge pa so v naravni velikosti. Trup Sprednji del trupa, na katerem bo pritrjen elektromotor, izdelamo iz to¬ polove vezane plošče. Stranici modela sta iz 3 mm debelih balzovih letvic širi- Slika 2. Iz preprostega modela lahko z nekaj dodanimi detajli nastane lična maketa letala. Slika 4. V leseni konstrukciji trupa je ogromno prostora za vse RV- komponente. 8 marec 2001 TTK£ 7 PRILOGA Slika 6. Montaža elektromotorja v nos je preprosta, učinkovita in elegantna obenem. Slika 5. Konstrukcija kril je na videz nežna, a je po prekrivanju izredno močna. ne 5 mm in 3 mm. Po načrtu izrežemo še del na spodnji strani stranice, na ka¬ terega se pritrdi krilo. Obe stranici se¬ stavimo na zaščitenem načrtu in ju spo¬ jimo s pomočjo reber trupa. Vsa rebra za hrbet trupa so izrezana iz balze 3 mm, hrbet pa je prekrit z ukrivljeno op- lato iz 1 mm debele balze. Nos modela izpolnimo z ostanki balze ustrezne de¬ beline (glej načrt). Pri tem največ po¬ zornosti terja izdelava pokrova nad mo¬ torjem, ki se mora natančno prilegati v trup med rebra. Tu si pomagamo tako, da skrajni rebri pokrova z bucikami pripnemo na sosednji rebri in mednju vlepimo letvici (risba 1). Sklop vzame¬ mo iz trupa in ga prekrijemo z 1-mili- metrsko balzo. Po brušenju bi moral pokrov točno nalegati v trup brez reže. Spodnji del trupa od zadnjega roba zad¬ nje kabine naprej prekrijemo s 3 mm debelo balzo. Trup je tako pripravljen na brušenje in vgradnjo RV-naprave. Krilo Vsa rebra so iz balze 1,5 mm, z izje¬ mo štirih, na katera bodo pritrjene opornice med krili, in skrajnih reher v sredini krila, ki so debela 5 mm. O že to¬ likokrat opisani klasični gradnji krila z rebri ni kaj dosti dodati. Krila zgradimo čez načrt na ravni delovni površini. Edi¬ na slaba stran modela je, da moramo zanj izrezati 32 reber iz balze 1,5 mm, 8 reber iz balze 5 mm ter zgraditi dve kri¬ li. Na načrt z bucikami pritrdimo letvi¬ ce, zadnji in sprednji rob krila ter na to lepimo rebra. Največ dela je s krilci za nagib na spodnjemu krilu. Za to potreb¬ ne ojačitve so vrisane na načrtu. Pomik krilc izvedemo s torzijskim pogonom z jekleno žico, da sta ročici za krilci v osrednjem delu krila (risba 2). Za po¬ gon tako uporabimo samo en servome- hanizem. Zaključke kril napravimo iz ostankov balze 1,5 mm (risba 3). Krilne polovice so spojene čez dela iz topolo¬ ve vezane plošče. Pri sestavljanju oziro¬ ma lepljenju krilnih polovic pazimo, da bo spoj res trden. Rep Rep je narejen zelo hitro. Osnovne oblike po načrtu izrežemo iz balze 1,5 mm ter nanje zaradi izvirnega vide¬ za nalepimo 2 mm široke trakove iz 1,5 mm debele balze. Na smerno krmilo nalepimo trakove z obeh strani, na vi¬ šinsko pa samo zgoraj. S to preprosto tehniko bo rep po prekrivanju videti kot pri pravem letalu. Zaključna dela Krilo pritrdimo na trup z zatičem in plastičnim vijakom, lahko pa ga po pre¬ krivanju na trup tudi prilepimo. Odloči¬ tev prepuščamo graditelju. Opornice med krili pritrdimo tako, da v debelejša rebra na označenih mestih izvrtamo 2- rnm luknjice in vanje vtaknemo oporni¬ ce. Zanje uporabimo ogljikove palice 0 2 mm. Z njimi spojimo krila šele po pre¬ krivanju, pri čemer pazimo, da niso po¬ stavljene pod pravim kotom (glej načrt). Zgotovljena lesena konstrukcija (ka¬ kršna je na slikah) tehta natanko 120 g, kar je za model te velikosti svojevrsten dosežek. Od vsega se morda najbolj krhka zdijo krila, a so dovolj močna, še zlasti po prekrivanju s folijo. Nad trd¬ nostjo modela boste presenečeni. Ko je konstrukcija modela končana, je potrebnih nekaj delovnih operacij, pri katerih si pomagamo z oznakami na Risba 4 načrtu. Tako v trup izvrtamo luknje za ogljikove cevke, s pomočjo katerih na trup pritrdimo podvozje in opornice oziroma baldahin zgornjega krila. Izvrti- ne v trup napravimo tako, da cevka nale- že na rebra in jo lahko v trup vlepimo po celotni dolžini z obeh strani (risba 4) - trup je zaradi preglednosti risan brez hrbtne opiate. Tako dobimo spoj, ki pre¬ naša obremenitve neposredno na trup. Ko v trup vlepimo še ogljikove cevke za nosilec zgornjega krila in podvozje ter prebrusimo površino, je ta nared za vgradnjo RV-opreme in prekrivanje. Po risbah na načrtu izdelamo pod¬ vozje, ki ga zvijemo iz jeklene žice 0 2 mm. Po prekrivanju modela ga prepro¬ sto zataknemo v prej vlepljene ogljiko¬ ve cevke. Nosilec zgornjega krila oziro¬ ma baldahin izdelamo na enak način. Za krilne opornice pa uporabimo oglji¬ kove palice 0 2 mm, s katerimi po pre¬ krivanju spojimo krila oziroma jih za¬ taknemo v obe krili. Na repu naredimo še ostrogo. Prostora je v modelu več kot dovolj. Pri vgradnji pogona si pomagamo s sli¬ ko. Na prototipih je kolega Peter Čer¬ nič uporabil cel niz elektromotorjev - od navadnih velikosti 280 do Multiple- xovega 280 BB. Model lepo leti z vsemi motorji, z močnejšimi pa lahko izpelje¬ mo celo osnovni akrobatski program. 7 marec 2001 9 MODELARSTVO Pri izbiri RV-komponent velja: čim laž¬ je, tem boljše. Na prototipu sem upora¬ bil mikroservomehanizme, s čimer sem še dodatno prihranil na teži. Sledi prekrivanje modela. Glede na to, da je bilo letalo dolgo časa v opera¬ tivni uporabi, lahko izbiramo med šte¬ vilnimi barvnimi shemami. Najbolj raz¬ širjeni sta dve: prva je srebrna, druga pa je spodaj rumena in zgoraj v kombina¬ ciji prsteno rjave ter travnato zelene barve (standardni angleški kamuflaž- ni vzorec). Ker je naš model polmake- ta, se splača malce pomuditi še okoli detajlov. Z nekaj dodanimi podrobnost¬ mi (izdelava notranjosti kabin z in¬ strumenti, niti med opornicami, atrak¬ tivne nalepke itd.) bo njegov videz še pristnejši. Model do konca sestavimo šele po prekrivanju. Tako po prekrivanju na trup prilepimo rep, nanj pritrdimo kri¬ la in vstavimo opornice. V trup zatakne¬ mo še podvozje in ga tako kot tudi nosi¬ lec zgornjega krila in krilne opornice prilepimo z nekaj sekundnega lepila. Pri tem pazimo, da je med seboj vse pravilno naravnano. Kaj deluje? V model vgradimo naslednjo opre¬ mo: elektromotor Multiplex 280 BB z reduktorjem 4:1, baterijo s 7 celicami Ni-Mh Panasonic HHR 600 mAh, krmil¬ nik Schulze Slim be - 24, propeler APC 9x6, tri servomehanizme 5,7 g in 6-ka- nalni 9-gramski sprejemnik. Poraba toka pri tej konfiguraciji je 8 A, odvisno od režima letenja pa smo lahko v zraku od pet do sedem minut. Tako oprem¬ ljen model brez pogonskih baterij tehta 360 g, z baterijami pa 432 g. V takšni konfiguraciji je obremenitev kril 18,2 g/dm-, kar dovolj pove o letalnih lastno¬ stih modela. Moči je torej na pretek. Model idealno združuje enostavno gradnjo, majhne mere in s tem preprost transport (tudi če ni razstavljiv), lahko upravljanje in izredne letalne lastnosti. Majhna elektromotorna verzija me je tako navdušila, da se ukvarjam z mislijo o gradnji metrske različice, ki bi jo po¬ ganjal dvotaktni motor z notranjim zgo¬ revanjem velikosti .10 (OS max FP). Enak model bi bil po mojem mnenju kot nalašč za elektromotor velikosti 400 s prenosom. Tudi od večjega mode¬ la pričakujem veliko. Pred prvim poletom še enkrat pre¬ verimo težišče modela, napolnjenost baterij in ali vse deluje, kot mora. Hode nastavimo po občutku, vendar ne preti¬ ravamo pri krilcih za nagib in višino! Zaželeno je, da model zaradi majhne te¬ že najprej preizkusimo v brezvetrju. Vzleti s tal so neproblematični, lete¬ nje pa mirno in prijetno. Želim vam veliko veselja pri gradnji in letenju s »tigrčkom«. Na koncu bi se rad zahvalil Petru Černiču za testiranje dveh prototipov ter določitev pravega pogona, kar mi je pomagalo pri razvoju končnega modela. IN MEMORIAM Marcel Blažina V decembrski številki naše revije smo v rubriki V objektivu objavili fotografijo makete trabakule Maestral, v eni od na¬ slednjih številk pa naj bi bralcem predsta¬ vili Marcela Blažino, ladijskega maketarja iz Izole, ki je izdelal ta odlični posnetek ribiške in transportne jadrnice s konca 19. stoletja. Žal se namesto pogovora z njim s tem zapisom od Marcela Blažine še zadnjič poslavljamo. Marcel Blažina se je rodil leta 1922 v Sesljanu pri Trstu, z ladijskim maketar- stvom pa se je pričel ukvarjati leta 1944 v Tarantu. Prvemu modelu ladje Orione je sledilo še nekaj ducatov pomanjašanih posnetkov ladij, tako da njegov opus po¬ kriva vse od jadrnic, ribiških bark, tovor¬ nih ladij, do vojaških plovil, izdelal pa je tudi 13 ladij v steklenicah. Njegove make¬ te so izredno podrobne; v S.M.S. Baben- Royal Caroline berg je zvesto po izvirniku vgrajen celo delujoči parni stroj. Izdelki Marcela Blaži¬ ne so seveda samogradnje, osvežujoča iz¬ jema v času že na pol pripravljenih maket, polne podrobnosti in zelo prepričljive. Pogled na takšen izdelek laikom vzbudi zanimanje in občudovanje, poznavalce pa kar presune; vložena količina dela ter iz¬ kušenj je namreč ogromna in makete zlahka dosegajo muzejsko vrednost. Marcel Blažina je s svojimi izdelki osvo¬ jil številne nagrade na tekmovanjih v nek¬ danji Jugoslaviji in Italiji, nekaj pa jih boga¬ ti tudi zbirke pomorskih muzejev. Med po¬ govorom z njegovo družino na tekmova¬ nju novembra lani v Trstu smo izvedeli, da člani tržaškega maketarskega kluba na tek¬ movanja po Italiji odnesejo tudi kakšno starejšo maketo našega rojaka. Tako od ča¬ sa do časa v Izolo prihajajo nova priznanja, medalje in pokali. Tudi s tega tekmovanja Marcel Blažina ni odšel praznih rok; zma¬ go v eni od kategorij mu je prinesel že prej omenjeni S.M.S. Babenberg, v drugi pa je bil najboljši s svojim, žal, zadnjim izdel¬ kom, jadrnico britanske kraljeve mornari¬ ce Royal Caroline iz leta 1749. V uredništvu smo o predstavitvi del Marcela Blažine v rubriki Timov portret že nekaj ča¬ sa razmišljali. Sku¬ paj z novoletno voš¬ čilnico je v Izolo ro¬ mala tudi prošnja za intervju. Pritrdil¬ ni odgovor je pris¬ pel le dan po no¬ voletnih praznikih. Žal pa pogovora ni¬ smo mogli več opraviti; le nekaj dni zatem, 10. ja¬ nuarja 2001, je Mar¬ cel Blažina, eden naših najboljših ma- ketarjev, preminil. S.M.S. Babenberg marec 2001 Til- 7 10 MODELARSTVO Test akumulatorjev Ni-MH Sanyo RC-3000H MIHA HOLC Lani so se na trgu v večjih količinah pojavili zmogljivi akumulatorji Ni-MH (ni- kelj-metalhidrid) velikosti sub C. Mode¬ larji so te akumulatorje na začetku spreje¬ li bolj mlačno, saj so prva testiranja poka¬ zala, da imajo v primerjavi z akumulatorji Ni-Cd veliko večjo notranjo upornost. V nekaterih primerih celo tako veliko, da je sedem akumulatorjev Ni-MH pod ustrez¬ no obremenitvijo imelo le malce višjo na¬ petost kot solidnih šest akumulatorjev Ni- Cd. Poleg teh pomanjkljivosti pa zahteva¬ jo akumulatorji Ni-MH tudi drugačno teh¬ niko polnjenja in skrbnost pri shranjeva¬ nju. V primeru prevelikih obremenitev se lahko zgodi, da iz njih začne uhajati vo¬ dik. Tako mali, zaprti trup modela čolna s pogonom na krtačni elektromotor lahko postane nevaren rezervoar eksplozivne zmesi kisika in vodika. Kljub vsem naštetim pomanjkljivo¬ stim so jih proizvajalci zdaj tako izboljšali, da imajo notranjo upornost primerljivo z akumulatorji Ni-Cd, pri tem pa občutno višjo kapaciteto. To je tako za povprečne¬ ga modelarja kot tudi za tekmovalca izredno pomembno. Prvi proizvajalec, ki je ponudil visoko zmogljive akumulatorje Ni-MH sub C z na¬ zivno kapaciteto 3000 mAh, je bil Panaso¬ nic. Kmalu zatem je na trg poslal podob¬ ne akumulatorje tudi Sanyo. Ker je bilo sprva povpraševanje po akumulatorjih 3000 mAh večje kot ponudba, jih je bilo zelo težko dobiti. Šele v septembru se je proizvodnja toliko povečala, da jih zdaj ni več težko dobiti. V preizkus sem dobil sedem akumula¬ torjev Sanyo RC-3000H, ki jih ponuja fir¬ ma Graupner. Njihove lastnosti sem pri¬ merjal z akumulatorji Team Orion Sanyo RC-2400SP, GM racing Sanyo RC-2000 in Ni-MH Sanyo Hopf pushed RC-3000H. Akumulatorji so imeli na ovitku ozna¬ ko EH, s kakršno Sanyo označuje vse tipe svojih akumulatorjev, in pomeni datum proizvodnje. Prva črka označuje leto, dru¬ ga pa mesec izdelave. Črka E je oznaka za leto 2000, črka H pa za mesec avgust. V ta¬ beli 1 so navedene oznake akumulatorjev firme Sanyo. Tabela 1. Oznake Sanyovih akumulatorjev Povprečna masa posameznega akumu¬ latorja iz kompleta sedmih akumulatorjev je bila 59,5 g, kar je v primerjavi s 56 g akumulatorja Sanyo RC-2000 sicer za 3,5 g več, toda druge dobre lastnosti od¬ tehtajo nekoliko večjo težo. Posebej naj omenim tovarniško na¬ meščeno zaščito na pozitivnem polu, ki zelo olajša priljubljeno kompletiranje enega akumulatorja za drugim (slika 1). Kako sem sestavil paket sedmih akumulatorjev? Vsi paketi akumulatorjev, ki sem jih testiral, so bili sestavljeni po sistemu drug za drugim. Tak način ima kar nekaj pred¬ nosti pred sestavljenjem akumulatorjev po sistemu drug ob drugem. Krajša je pot, ki jo opravi tok, odpadejo povezave med celicami, s tem pa je tudi celoten komplet lažji. Na vsakem paketu so nameščeni tudi kontakti za praznjenje vsakega akumula¬ torja posebej. Tak način je priročen, ker pri neizbranih akumulatorjih lahko pride do določenih odstopanj v karakteristikah (kapaciteti) posameznih akumulatorjev. Te razlike se povečujejo iz cikla v cikel in zlasti pri akumulatorjih Ni-MH je to lahko usodno. Za praznjenje vsakega posamez¬ nega akumulatorja sem uporabil zapored¬ no vezavo zenerjeve diode IV, 1 W in upora 2,7 W. Splošni vtis Na modelarskih spletnih novičarskih skupinah sem na začetku lanskega leta z vso vnemo spremljal različne komentar¬ je glede načinov polnjenja, praznjenja in težav, s katerimi so se srečevali običajni modelarji, pa tudi tekmovalci. Mnenja so bila zelo očitno deljena. Mnogi so stare akumulatorje Ni-Cd zamenjali z novimi Ni-MH, nekaterim med njimi pa so že po nekaj ciklih (polnjenje/praznjenje) po¬ polnoma odpovedali. Vzrok razhajanj je bilo nepopolno poznavanje karakteristik akumulatorjev Ni-MH. Po dvomesečnem zasledovanju novic sem zbral dovolj in¬ formacij, kako je treba ravnati z akumula¬ torji Ni-MH. Slika 1. Akumulatorji Sanyo RC-3000H Slika 2. Akumulatorji, termoskrčljive folije , priključki Deans in pri¬ ključki za praznjenje vsakega posameznega akumulatorja pred kompletiranjem (zgoraj) Slika 3■ Izgotovljen komplet akumulatorjev Sanyo RC-3000H (levo) TIE.! 7 marec 2001 11 Pomembno je zlasti naslednje: • Nikoli ne shranjujemo popolnoma praznih akumulatorjev, sicer drastično upade njihova kapaciteta ali pa postanejo celo popolnoma neuporabni. • Maksimalni polnilni tokovi so manjši kot pri akumulatorjih Ni-Cd - tipično od 2 do 4 A, pri akumulatorjih Sanyo do 5 A. Polnimo samo s konstantnim tokom brez pulzne ali reflek¬ sne metode polnjenja. • Potrebna je bolj občutljiva metoda zaznavanja konca polnje¬ nja (po načinu delta peak), to je do -8 mV padca na posa¬ mezni akumulator pri Panasonicovih akumulatorjih, pri Sanyovih pa je priporočljivo uporabiti celo enak način delta peak kot pri polnjenju akumulatorjev Ni-Cd. • Med polnjenjem se akumulatorji segrevajo, zato jih je dobro rahlo hladiti. • Dopolnjevanje tik pred praznjenjem ni priporočljivo. • Izkazalo se je, da proizvajalcem še vedno ni uspelo narediti povsem enakih serij akumulatorjev, zato je razlika v kapaci¬ tetah med posameznimi akumulatorji precej velika. Testiranja paketa sedmih akumulatorjev Sanyo RC-3000H Akumulatorje sem testiral s pomočjo polnilnika Schulze isl 8-936 g, uporov Schulze 0,66-elast in 0,33-elast ter prenosnega računalnika. Ker so akumulatorji stali od avgusta, sem se takoj po komple- tiranju lotil polnjenja. Začel sem s konstantnim polnilnim tokom 1 A in z občutljivim izklopom delta peak (empf V+ ali sens+d - okoli -8 mV na akumulator). Tok pri naslednjih polnjenjih sem postopoma stopnjeval do končnih 5 A, ki jih proizvajalec pripo¬ roča za doseganje optimalnih zmogljivosti pri praznjenju. Po koncu polnjenja sem počakal 5 minut, potem sem jih izpraznil. Tako med polnjenjem kot med praznjenjem sem akumulatorje Diagram 1. Odvisnost izpraznjene kapacitete od števila praznjenj Diagram 2. Primerjava praznilnih krivulj sedmih akumulatorjev Sanyo Slika 4. Testiranja akumulatorjev Sanyo RC-3000H hladil z dvema ventilatorjema. Do 14. cikla sem praznil z 0,66-om- skim uporom (praznilni tok do 16 A), naprej pa z 0,33-omskim uporom (praznilni tok do 30 A). Na dan sem opravil do dve praznjenji. Vsakokrat sem si bele¬ žil kapaciteto pri praznjenju. Za ponazoritev je v diagramu 1 predstavljena odvisnost kapacitete pri praznjenju od števila pol¬ njenj. Padec kapacitete po 11. ciklu razlagam kot posledico še vedno toplih akumulatorjev in praznjenja z dvakrat večjim tokom od 14. cikla naprej. Potem se je kapaciteta pri praznjenju ustalila na približno 2500 mAh. V čem se Sanyo RC-3000H ločijo od akumulatorjev Panasonic 3000? Sanyo je kot vedno doslej naredil trpežne in zmogljive aku¬ mulatorje z majhno notranjo upornostjo, sposobne visokih praz¬ nilnih tokov (po trditvah letalskih modelarjev, ki letijo z modeli kategorije F5B, naj bi zdržali tudi tokove 120 A!) in primerne tudi za večkratno cikliranje v enem dnevu brez opaznega zmanjšanja zmogljivosti. To so potrdila tudi moja testiranja. Kaj bi bilo še zanimivo izmeriti? Zanimiva bi bila meritev notranje upornosti akumulatorjev v odvisnosti od njihove temperature. Zaradi razlik v elektrodah med akumulatorji Ni-MH Sanyo in Panasonic, imajo ti namreč tudi vsak svojo optimalno delovno temperaturo. Primerjava z akumulatorji Ni-Cd - Team Orion Sanyo RC-2400SP, G IVI racing Sanyo RC-2000 in Ni-MH Sanyo Hopf pushed RC-3000H Kot se lahko iz diagrama 2 takoj opazi, imajo akumulatorji GM racing sanyo RC-2000 in Team Orion Sanyo RC2400 višjo pov¬ prečno napetost. To pomeni, da imajo akumulatorji Ni-Cd manjšo notranjo upornost. Razlika med obema paketoma Sanyo RC- 3000H je težko opazna, saj imata praktično enako praznilno kri¬ vuljo. Velja omeniti, da ima polnilnik Schulze isl 8-936 g vgrajen upor, ki prazni 7 akumulatorjev 2,5 A, kot tudi to, da pred začet¬ kom priključitve zunanjega upora počaka, da napetost pade pod določeno mejo. Pri akumulatorjih Ni-Cd na začetku praznjenja napetost pade hitreje, kot pri akumulatorjih Ni-MH, zato so na grafu realne razlike med akumulatorji Ni-Cd in Ni-MH premalo očitne. Realne kapacitete testiranih in primerjalnih akumulator¬ jev so prikazane v tabeli 2. Tabela 2. Maksimalna kapaciteta pri praznjenju akumulatorjev Ni- Cd in Ni-MH marec 2001 mir* m 7 12 MODELARSTVO Akumulatorje sem preizkusil tudi v čolnu kategorije ECO expert. Obnesli so se po pričakovanjih, in sicer podobno kot akumulatorji Sanyo Hopf pushed. Čas vožnje po mirni in mrzli vodi (pri tempe¬ raturi okoli 10 °C) ter pri »polnem plinu« ves čas vožnje v obeh primerih okoli 4 mi¬ nute in 30 sekund. Zaključek Ker sem bil pri testiranju akumulator¬ jev časovno omejen, sem v treh tednih iz¬ vedel dvajset ciklov, kar ni mačji kašelj. Akumulatorji so se v prvi vrsti izkazali kot izjemno trpežni. Dobljena kapaciteta pri praznjenju še zdaleč ni dosegla nazivne kapacitete akumulatorjev; vzrok je v viso¬ kih praznilnih tokovih. Navkljub temu da Graupnerjevi aku¬ mulatorji niso bili »pušnjeni« (postopek za zmanjšanje notranje upornosti akumu¬ latorjev), so se v primerjavi s precej draž¬ jimi »pušnjenimi« akumulatorji firme Hopf izkazali kot zelo dobri. Tisti, ki ste doslej uporabljali akumula¬ torje Ni-Cd in jim je primanjkovalo kapa¬ citete, lahko mirno vzamete Sanyove Ni- MH RC-3000H. Tako vam ne bo treba ku¬ piti novega polnilnika, priporočam pa iz¬ delavo hladilnega mesta z enim ali dvema ventilatorjema in možnosti praznjenja po¬ sameznega akumulatorja. Po mojih izkušnjah je najboljša meto¬ da za uporabo akumulatorjev Ni-MH na¬ slednja: Akumulatorje hranimo napolnjene, dva dni pred uporabo jih izpraznimo npr. z dvema (ali več) vzporedno vezanima 12- voltnima avtomobilskima žarnicama. Ko napetost pade pod 0,9 V na posamezni . i akumulator, jih odključimo z bremena in pustimo stati do večera pred uporabo. Nato posamezne akumulatorje priključi¬ mo na zenerjeve diode in upore 2,7 W ter jih pustimo tako do naslednjega jutra, ko jih lahko napolnimo in uporabimo v mo¬ delu. S to metodo se izognemo težavam v razlikah med kapacitetami posameznih akumulatorjev, hkrati pa akumulatorjem zmanjšujemo notranjo upornost. Akumulatorje Sanyo RC-3000H firme Graupner lahko kupite pri logaškemu Mibu oziroma v njihovi novi trgovini. Viri: Hopf Modelltechnik: http://www.hopf- modelltechnik.de/ Team Orion: http://wivw.team-orion.ch/ Graupner: http://www.graupner.com/ GM Racing: http://www.gm-racing.de/ Nova modelarska trgovina v Logatcu V zadnjih dneh minulega leta je naše vodilno modelarsko podjetje MIBO mo¬ deli odprlo svojo modelarsko trgovino v središču Logatca na Stari cesti 10. Dogodek je pomemben, saj vsaka nova prodajalna pomeni spodbudo za raz¬ voj modelarstva tudi v širšem slovenskem prostoru. Še ne tako davno je kar nekaj modelarskih trgovin pri nas zaprlo svoja vrata, zato smo prav posebej veseli, če se pojavi kaka nova. Vabilu na odprtje trgovine, ki smo jo glede na uspešnost logaškega Miba neka¬ teri že nekaj časa pričakovali, smo se v uredništvu odzvali s precejšnjim zanima¬ njem. Lepo urejena notranjost trgovine obi¬ skovalca ne preseneti toliko s svojo veli¬ kostjo, kar za modelarje niti ni tako po¬ membno, kot z bogato založenimi poli¬ cami, na katerih tudi najbolj izbirčni naj¬ dejo skoraj vse, kar potrebujejo letalski, ladijski ali avtomobilski modelarji. Prevla¬ dujejo seveda modeli, oprema in gradiva iz Graupnerjeve ter Mibove ponudbe, ki pa je dovolj pestra, da bo zadovoljila veči¬ no modelarskih potreb. Glede na poslov¬ ne vezi z nemškim partnerjem je pričako¬ vati tudi ugodne cene, kar je eden od po¬ membnih dejavnikov, ki bodo v trgovino privabljali nove kupce. Pri Mibu zagotavljajo, da imajo že zdaj na zalogi tudi široko ponudbo izdelkov, primernih tako za delo v šolskih modelar¬ skih krožkih kot za pouk tehnične vzgoje, gotovo pa bodo dovzetni tudi za sugestije tistih, ki bodo morda kaj pogrešali. Trgovina je odprta od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 9.00 do 13.00 ure. Dosegljivi pa so tudi po telefonu 01/750-90-60, faksu 01/756-44-01 ali e-pošti: mibo.modeli@siol.net. Ker je vsak začetek težak, zaželimo Mi¬ hovi novi trgovini uspešno poslovanje in zadovoljne kupce! RAKETNOMODELARSKA TEKMOVANJA FAI V LETU 2001 * Panoge, označene kurzivno, veljajo za svetovni pokal (World cup). TIKI 7 marec 2001 13 Modeli slovenskih jadralnih letal (5. del) Sokol MARJAN KLENOVŠEK V nizu uspešnih konstrukcij inž. Iva Šoštariča je jastrebu sledilo visoko spo¬ sobno akrobatsko jadralno letalo sokol. Skonstruirano je bilo leta 1946, prototip pa so zgradili v tovarni Utva v Pančevu in ga leta 1947 tudi preizkusili. Sokol je bil visokokrilno leseno jadral¬ no letalo, ki je bilo za tiste čase zelo na¬ predno zasnovano. Verjetno je bila njego¬ va gradnja celo nekoliko prezahtevna, saj so zgradili le eno samo letalo. Trup je imel ovalni presek in je bil izdelan iz lese¬ nih reber in vzdolžnih letvic ter prekrit z vezano ploščo. Kabina je bila zaprta, za drsno smučko pa je bilo nameščeno neu- vlačljivo kolo, ki je skrajšalo vzletno pot letala. Samonosilno leseno krilo brez opornic je imelo značilen galebji lom. Torzijska škatla pred glavnim krilnim no¬ silcem je bila iz vezane plošče, zadnji del krila in krilca pa so bili prekriti s plat¬ nom. Letalo je imelo tudi zračne zavore. Smerni in višinski stabilizator sta bila pre¬ krita z vezano ploščo. Obe krmili z sta imeli pred vrtiščem del za aerodinamično izravnavanje sil, prekriti pa sta bili s plat¬ nom. Zaradi manjše možnosti poškodb le¬ tala pri zasilnih pristankih v visoko travo ali celo pšenico, je bil višinski rep nameš¬ čen dokaj visoko. Danes imajo jadralna le¬ tala t. i. T-repe, inž. Šoštarič pa je višinski rep dvignil tako, da je del smernega repa pomaknil nekoliko pod spodnjo linijo trupa (slika 1). Ohranjena dokumentacija o sokolu je zelo skopa. Obstaja le nekaj slik letala in skica, ki pa ni posebno natančna. Tudi tehnični podatki so dokaj pomanjkljivi in ohranili so se le najosnovnejši. Trapezna sokolova krila so imela razpetino 15,2 m, površino 15,3 m 2 in vitkost 15,1. Kot V- loma srednjega dela krila je bil na obeh straneh le 3,5°, zunanja dela krila pa sta bila lomljena celo nekoliko navzdol. Zara¬ di obremenitev sta bila med letom verjet¬ no ravna oz. zvita rahlo navzgor. Profil krila ni znan. Letalo je bilo dolgo 6,85 m, visoko 1,7 m in je tehtalo približno 210 kg. Razmeroma velika teža je verjetno po¬ sledica težkega nosilca krila. Drsno števi¬ lo (finesa) je bilo 24, letalo pa je pri tem letelo s hitrostjo 75 km/h. Najmanjšo hi¬ trost padanja 0,75 m/s je imel sokol pri hi¬ trosti 62 km/h. Najmanjša hitrost letenja je bila 55 km/h, največja dovoljena hitrost z odprtimi zavorami pa naj bi bila 400 km/h! Letalo ni imelo zakrile, zato tako ši¬ rok razpon hitrosti nekoliko preseneča. Očitno je bil sokol zaradi svoje teže, ver¬ jetno pa tudi zaradi profila krila, za tiste čase razmeroma hitro letalo, zato je pilo¬ tom z manj izkušnjami letenje z njim naj¬ brž povzročalo težave. Morda je bilo to vzrok, da se niso odločili za izdelavo več letal tega tipa. Izdelava modela Tako kot drugi modeli iz naše serije ja¬ dralnih letal slovenskih konstruktorjev je tudi model sokola izdelan iz balze v meri¬ lu 1 : 25. Ker je prostoleteč, ima zaradi po¬ večanja stabilnosti krilo nekoliko večji V- lom. Za 5 % je povečan tudi vodoravni rep. Tisti, ki nameravate graditi neletečo maketo sokola, to upoštevajte! Trup modela je preproste ploščate gradnje. Osnovni del trupa je iz primerno lahke balze, debele 4 mm. V sprednjem delu osnovne plošče trupa je izrezana luk¬ nja za obtežitev, na obeh straneh pa je trup do zadnjega roba krila zaprt z bočni¬ ma oplatama iz 1 mm debele balze. Letni¬ ce opiat potekajo navpično. Namažemo ju z belim lepilom in vse tri dele trupa spne¬ mo med dve deščici. Počakamo, da se le¬ pilo posuši, nato trup obrusimo. Na zad¬ nji del trupa s cianoakrilatnim lepilom prilepimo spodnji in zgornji del smerne¬ ga stabilizatorja. Trup zadaj obrusimo na debelino 2 mm in oblikujemo spodnji del stabilizatorja z drsno smučko. Robove tru¬ pa in kabino zaokrožimo. Smerno krmilo izdelamo iz 2 mm debele lahke balze in ga na smerni stabilizator pritrdimo s kratki¬ mi koščki bakrene žice premera 0 0,4 mm. Tudi višinski stabilizator in krmilo s površinami za aerodinamično izravnava¬ nje sil izdelamo iz balze 2 mm, dele pa po¬ vežemo s koščki bakrene žice. Vse dele polakiramo z razredčenim nitrolakom in zgladimo z vodnobrusilnim papirjem (sli¬ ka 2), nato pa vodoravni rep prilepimo v utor na trupu. Gradnja krila je tokrat nekoliko neobi¬ čajna. Uporabljen je profil jedelsky EJ-85, ki ga modelarji pogosto uporabljamo pri izdelavi kril iz polne balze. Ta profil ima značilen nosilni sprednji del, zadnji del pa je kar plošča tanke balze. Oba dela po¬ vezujejo rebra na spodnji strani krila. No¬ silni del krila modela sokola je iz balze 4 mm, za iztek pa je uporabljena balza 1 mm. Za povezavo obeh delov potrebuje¬ mo 6 reber iz balze 3 mm in 4 rebra debe¬ la 2 mm. Izdelamo jih tako, da z bucikami 14 marec 2001 TIE.1 7 MODELARSTVO Slika 3■ Izdelana rebra krila, speta z buci¬ kami plošč. Zlepimo ju s cianoakrilatnim lepi¬ lom in z brušenjem zgornjega dela nosil¬ nih plošč oblikujemo profil krila ter od¬ brusimo spodnje odvečne dele reber. Zdaj se lotimo izdelave galebjega loma krila. Obe krilni polovici med rebroma na prelomih prerežemo z modelarskim no¬ žem. Stični mesti skrbno obrusimo, nato zlepimo zunanje in srednje dele krilnih polovic (slika 6). Kot preloma obeh polo¬ vic mora biti enak, zato si pomagamo s šablono iz vezane plošče ali kartona. Kril- Če ste zadovoljni z nekoliko slabšim lete¬ njem zaradi večje teže, pobarvajte model tako, kot je bilo pobarvano resnično leta¬ lo, in ga nato uravnotežite. Osnovna bar¬ va letala je bila bela, na zgornji strani krila in vodoravnega repa pa so bili rdeči tri¬ kotni žarki. Akrobatska letala so bila ta¬ krat pogosto pobarvana tako, da se je s tal dobro videlo, kdaj letalo leti na hrbtu in kako se med letenjem obrača. Zaradi pola¬ ganja maskirnega lepilnega traku zahteva barvanje modela s takšno barvno shemo Slika 4. Na rebra najprej prilepimo oba sprednja dela krila ... Slika 6. Leva in desna polovica krila sta izdelani. Slika 5.... nato pa še oba zadnja dela. Slika 7. Model sokola , prelakiran z brezbarvnim lakom spnemo letvice, dolge 75 in široke 6 mm, in jih obrusimo, kot je narisano na načrtu (slika 3). Na papir narišemo krilo s pravil¬ nimi oznakami položaja reber in obeh plošč balze ter risbo prilepimo na šablon¬ sko desko. Da se deli krila ne prilepijo na risbo, jo prekrijemo s peki papirjem. Z bucikami pritrdimo rebra na desko, tako da prelomne točke reber natančno sledijo črti, ki deli obe balzovi plošči. Iz 4 mm de¬ bele balze izrežemo levo in desno polovi¬ co nosilnega dela krila in oba dela v sredi¬ ni prilagodimo z brušenjem. Z belim lepi¬ lom ju nato prilepimo na rebra in utrdi¬ mo z bucikami (slika 4). Iz 1 mm debele balze izrežemo še levo in desno polovico zadnjega dela krila in ju obrusimo, tako da se prilegata sprednjemu delu, nato pa ju z belim lepilom prilepimo le na rebra (slika 5). Ko se lepilo posuši, krilni polo¬ vici snamemo z deske in na spodnji strani natančno uravnamo stik obeh balzovih ni polovici obrusimo še na osrednjem sti¬ ku in ju zlepimo. Krilo polakiramo z raz¬ redčenim nitrolakom in zgladimo, nato pa ga prilepimo v utor na trupu. Sestavljen model polakiramo in še en¬ krat obrusimo. Za drugo lakiranje upora¬ bimo razredčen nitrolak, ki smo mu doda¬ li nekaj smukca. Po končanem lakiranju s tankim proti vodi odpornim črnim floma¬ strom na krilu narišemo krilca in zavore, na trupu pa kabino. Končno prilepimo še kolo, ki ga izdelamo iz 2 mm debele veza¬ ne plošče, ali pa med ostanki igrač in za¬ vrženih plastičnih maket poiščemo pri¬ merno kolesce, ga prerežemo na pol in prilepimo na trup modela. S šibrami mo¬ del obtežimo tako, da je njegovo težišče približno 21 mm za sprednjim robom kri¬ la. Moj, dvakrat lakirani in pravilno obte¬ ženi model tehta približno 18 g (slika 7). Tako izdelan model dokaj dobro leti, vendar je na pogled precej dolgočasen. kar nekaj potrpljenja in izkušenj. Pri na¬ našanju barv ne pretiravajte, ker se s tem teža modela bistveno poveča. Oznake na trupu in repu letala napišemo z črkami le- trasret. Z enim od računalniških progra¬ mov za obdelavo risb si pripravimo pred¬ logo za zastavo in z barvnim tiskalnikom natisnemo nalepke. Zaradi neobstojnih barv nalepke zaščitimo z brezbarvnim la¬ kom, nato pa jih izrežemo in prilepimo na smerno krmilo. Lepo izdelan sokol je primeren za okras, morda pa ga boste celo komu poda¬ rili. Če ste se že trudili z barvanjem, privoš¬ čite maketi še primeren podstavek. Izdela¬ te ga lahko iz lesa, vezane plošče ali umet¬ ne mase, npr. iz akrilnega stekla (slika 8). Viri: Inž. Boris Cijan: Vazduhoplovno jedri- li Carstvo. Revija Tim 2/1996. mr 7 mare c 2001 15 MODELARSTVO MODELARSTVO 16 marec 2001 TTK.C 7 mi 7 marec 2001 25 Timov test Model RV-čolna Graupner stiletto MIHA HOLC Nemška firma Graupner ima v svoji ponudbi tudi veliko privlačnih modelov čolnov na električni opogon. Vsi so v se¬ stavljankah, kar pomeni, da moramo mo¬ del sestaviti iz posameznih komponent ter vanj vgraditi pogonski komplet in RV- napravo. Sestavljanje kljub temu zahteva kar nekaj ročnih spretnosti in časa. Za ti¬ ste, ki bi radi »modelarili« le tako, da se ne bi dotaknili lepila ali brusilnika, so tovrst¬ ni modeli kot nalašč. Eden takih je stilet¬ to, model čolna mono. Pri Graupnerju so ga namenili začetnikom. V embalaži dobimo že sestavljen mo¬ del z vsemi vgrajenimi elektronskimi komponentami ter nalepljenimi nalepka¬ mi, RV-napravo, navodila in nekaj drobna¬ rij - stojalo, orodje in cevko za anteno. Manjka samo še šest pogonskih akumula¬ torjev velikosti sub C ter osem alkalnih baterij ali akumulatorjev velikosti AA (mignon) za napajanje oddajnika, in zaba¬ va na vodi se lahko prične. Trup modela, ki je narejen iz plastike ABS, je dokaj tog in razmeroma lahek. Ob straneh sta nameščena kosa stiropora za vzgon v primeru, če bi se trup čolna na¬ polnil z vodo oziroma če bi se čoln prevr¬ nil. Na odstranljivem pokrovu modela je ponazorjena posadka treh mož za naviga¬ cijsko ploščo. Pokrov je med vožnjo na model pritrjen z elastiko, ki pomaga, da voda ne prodre do elektronskih kompo¬ nent v notranjosti čolna. Za večjo varnost je kljub temu priporočljivo pokrov na ro¬ bovih prilepiti z izolirnim trakom. Žal so nalepke, ki so že pritrjene po trupu in pokrovu čolna, slabe kakovosti, saj so bile nekatere, ko sem odprl embala¬ žo, že odlepljene. Če bodo tudi na vašem modelu napol odlepljene, priporočam, da jih še nekoliko bolj odlepite in površino pod njimi očistite z alkoholom. Nalepko nato spet namestite na očiščeno površi¬ no. Pomaga tudi rahlo segrevanje s sušil¬ nikom za lase. Z barvanjem trupa doseže¬ mo, da se bo naš model razlikoval od dru¬ gih, saj so si sicer vsi modeli podobni kot jajce jajcu. Stiletto sodi med modele čolnov mono. V nasprotju z drugimi modeli mono je njegov trup dolg in ozek. Takšna oblika mu zagotavlja, da lahko hitro pos¬ peši in ostro zavija, enako dobro tako v levo kot v desno. Dobre manevrske spo¬ sobnosti omogočajo, da lahko z njim vozi¬ mo tudi v manjših ribnikih in celo baze¬ nih. Če model ocenjujemo po njegovi sta¬ bilnosti na vodi, ugotovimo, da ozek in dolg trup zmanjšuje stabilnost, saj ni za¬ dostne površine na stiku z vodo. Velja pa poudariti, da stilettov motor velikosti 500 ni tako močan, da bi ome¬ njena slabost med vožnjo prišla do izraza. Moč motorja je ravno pravšnja, da začet¬ nik lahko uživa v vožnji. Elektronske komponente - sprejem¬ nik, servomehanizem in elektronski kr¬ milnik - so lepo nameščene v zadnjem delu trupa na plastični polici. Ta je privita v trup s štirimi vijaki. Sprejemnik in ser¬ vomehanizem sta privita, medtem ko je regulator pritrjen s sprijemnim ali ježka- stim trakom. Elektronski krmilnik omogo¬ ča zvezno regulacijo hitrosti med vožnjo naprej in pomeni precejšnji napredek v primerjavi z drugimi modeli v kompletih, ki vsebujejo mikrostikala ali mehanske krmilnike. Na tranzistorje MOSFET je z vi¬ jakom pritrjen velik rebrast hladilnik iz črno anodiziranega aluminija, krmilnik pa je opremljen tudi z BEC-jem (ne potrebu¬ jemo sprejemniških akumulatorjev). RV-naprava Graupner TX 2001 je tipa AM in deluje na območju 27 MHz, kom¬ pleti čolna stiletto pa ponujajo šest različ¬ nih kanalov - 4, 9, 14, 19, 24 in 30. Če ima enak model že vaš prijatelj, se pred naku¬ pom pozanimajte, kateri kanal uporablja, da ne boste kupili enakega. Motor je zaprtega tipa velikosti 500 z drsnimi ležaji. Na njem je nameščen pol¬ krožni rebrasti hladilnik, ki pa ima nekoli¬ ko premalo namazane toplotno prevodne paste (slika 4). Mimogrede naj omenim, da so vse komponente primerne tudi za vgradnjo v model čolna kategorije ECO start. Zanimiv je površinski pogon z združi¬ tvijo pogonske gredi in krmila v gibljivo enoto. Pogonska gred s premerom 4 mm je na obeh koncih uležajena z drsnimi bronastimi ležaji. Na zunanjo enoto je po¬ vezana s kardansko sklopko, z motorjem pa je povezana prek plastične U-sklopke. U-sklopka je iz dveh delov, in sicer motor¬ nega dela z utorom v obliki črke U, v kate¬ rega je ujet drugi del sklopke, ki je privit na pogonsko gred. Prednost takega sklo¬ pa je, da pogonska gred med vožnjo ne pritiska na gred motorja. Med suhim preizkušanjem na mizi je bil model zelo glasen in pogonska gred se je močno tre¬ sla. Glavni krivec za ropot in tresenje je 26 marec 2001 TTET 7 embalaža, ki omo¬ goča preprosto pre¬ našanje, priložen razstavljivi podsta¬ vek pa omogoča lažje delo na mode¬ lu. S šestimi aku¬ mulatorji Sanyo RC2000 je model hitro zdrsel in bil zelo lahko vodljiv. Čeprav nisem meril časa vožnje, je po občutku zabava tra¬ jala več kot 10 mi¬ nut, kar je za začet¬ nika tudi pomem¬ ben podatek. Z aku¬ mulatorji višje ka¬ pacitete bi se čas vožnje ustrezno po¬ večal, a se hitro po¬ javi drug problem - pregrevanje motor¬ ja. Kljub nizkim temperaturam ozračja in vode, je bil motor po vožnji kar topel. V poletnih razmerah bi bil motor še toplejši ali celo vroč, zato priporočam da med vožnjami pustite motorju dovolj časa, da se ohladi. Za pogonske akumula¬ torje priporočam take s kapaciteto 1500 do 2000 mAh, ki so tudi dokaj poceni. Dražji akumulatorji višjih kapacitet bi povzročili le pretirano pregrevanje mo¬ torja, kajti čas ob vožnji s stilettom res (pre)hitro teče. Končni vtis Model čolna stiletto je zasnovan tako, da začetniku povzroča čim manj pregla¬ vic. Marsikateri začetnik z modeli RV-čol- nov namrečje obupa kmalu zatem, ko pri¬ de z novim modelom na bajer in se drug za drugim začno vrstiti zapleti. V spominu ostanejo le slabe izkušnje, dobre pa kaj hi¬ tro pozabimo. Pri Graupnerju se dobro za¬ vedajo, kako pomembne so prve izkušnje, zato so tudi izdelali model stiletto, ki zago¬ tavlja užitek že pri prvi vožnji in omogoča Slika 3■ Pogled na krmo z gibljivo zunanjo enoto .. .j* nabiranje izkušenj za morebitne vožnje s hitrejšimi tekmovalnimi modeli čolnov. Model čolna stiletto lahko kupite v novi trgovini Miho modeli na Stari cesti 10 v Logatcu, tel. (01) 750-90-60. Dodatne informacije o modelu najde¬ te tudi na spletni strani http://saso.cc.st, kjer lahko zastavljate vprašanja tudi v mo¬ delarskem forumu. Za spuščanje modela potrebujemo še: • majhen izvijač za nastavitev elek¬ tronskega krmilnika, • osem baterij ali akumulatorjev velikosti AA (mignon), • komplet šestih akumulatorjev velikosti sub C, • polnilnik kompleta pogonskih (in oddajniških) akumulatorjev, • barvo za barvanje trupa modela čolna. Za: • model je pripravljen za vožnjo, že ko ga vzamemo iz škatle, • nizka cena, • kakovost materiala, • elektronski krmilnik, • kakovosten pogon z drsnimi ležaji in gibljiva zunanja enota. Proti: • glasna U-sklopka, • ladijski vijak je prilepljen na navoj, • slaba kakovost nalepljenih nalepk. Podatki o modelu: Slika 5. Model čolna stiletto med vožnjo po Cerkniškem jezeru vrsta modela: dolžina trupa: celotna dolžina modela: širina trupa: masa modela: material trupa: število pogonskih akumulatorjev: ladijski vijak: RV-naprava: mono, 540 mm, 610 mm, 145 mm, do 1,2 kg, ABS, 6 , Graupner, serija K, 0 33 mm, Graupner TX 2001. Slika 4. Na spoju motorja in rebrastega hla¬ dilnika je namazane premalo toplotno pre¬ vodne paste. bila prav plastična U-sklopka. Vibracije in hrup povzročajo ekscentrične luknje in težki imbusni/vtični vijaki za pritrditev na pogonsko gred le na eni strani. Če želimo to pomanjkljivost odpraviti, mo¬ ramo U-sklopko zamenjati s kardansko sklopko. Seveda moramo pri tem paziti na čim manjši pomik pogonske gredi v smeri pogona. V zunanji enoti z ladijskim vijakom sta prav tako nameščena dva drsna ležaja, ki ju lahko zamenjamo s krogličnima veliko¬ sti 4 x 8 mm, vendar je zamenjava vprašlji¬ va, kajti drsni ležaji imajo zelo malo zrač¬ nosti in so dosti manj zahtevni za vzdrže¬ vanje. Ladijski vijak v zunanji enoti je v navoju prilepljen na pogonsko gred. Lepi¬ lo preprečuje, da bi se vijak odvil, hkrati pa omogoča preprosto menjavo. Lepilo dobro prime, saj sem vijak lahko odvil še¬ le, ko sem pogonsko gred vpel v primež. Zunanja enota dovoljuje manjše spre¬ membe kota pogonske gredi. V dvignjeni legi je čoln hitrejši, a slabše manevrira, in obratno. V spuščeni legi pa je čoln poča¬ snejši, toda lahko hitreje zavija. Ta nasta¬ vitev je zelo dobrodošla, saj model lahko spuščamo v skoraj vsakršnih razmerah na vodi. Kljub zimskim razmeram sem izkori¬ stil lepo vreme in se podal na preizkus na Koseški bajer kar z modelom pod pazdu¬ ho. Kot izredno priročna se je izkazala TIK.!" 7 marec 2001 27 RV-sprejemniki serije »R« DR. JAN I. LOKOVŠEK Uvod Modelarji smo si vedno želeli zaneslji¬ vih naprav, ki naj bi bile hkrati tudi čim manjše in čim lažje. Napredek tehnike je omogočil izdelavo pravih profesionalnih in izjemno kakovostnih radijskih postaj po zmerni ceni, vendar so se na nekaterih področjih pojavile prav posebne, ali že skoraj ekstremne zahteve. V zadnjem času so postali izjemno priljubljeni zelo majh¬ ni modeli, ki jih lahko mečemo z roko, vo¬ dimo na malce večjem parkirišču, v dvo¬ ranah ali celo v manjših prostorih. Ti so za proizvajalce RV-komponent nov izziv. Tako so potrebe narekovale razvoj in na¬ stanek majhnih sprejemnikov in servo- mehanizmov, ki jih označujemo kar s predponami iz tehnike: mikro, nano, piko. Na slovenskem trgu že lahko najde¬ mo nekaj dobrih, pa tudi malo manj do¬ brih tovrstnih izdelkov. Pojavili so se šte¬ vilni novi proizvajalci, ki prodajajo le sprejemnike in/ali le servomehanizme. Žal je velik del proizvajalcev miniaturiza¬ cijo pojmoval predvsem kot drastično zmanjševanje števila sestavnih delov, kar je pogosto vplivalo na kakovost izdelkov. Zato nas je ob malih sprejemnikih vedno glodal dvom. V poplavi miniaturnih izdel¬ kov je bilo težko ločiti zrnje od plev. Mno¬ gi, ki so se nasmolili, zato raje posegajo po izdelkih uveljavljenih firm v prepriča¬ nju, da si te pač ne morejo privoščiti spo¬ drsljajev. Med takimi izdelki sta tudi dve lanski novosti, sprejemnika R600 in R700 japonskega proizvajalca JR, ki ju je v svojo ponudbo uvrstil tudi nemški Graupner. Oba sprejemnika, ki smo ju preizkusili, je prispevalo podjetje MIBO modeli iz Lo¬ gatca, ki je tudi generalni zastopnik ome¬ njenega proizvajalca. Sprejemniki R Načrtovalec sprejemnikov »R«, ki že si¬ cer slovi po kakovosti svojih izdelkov, tudi tu ni podlegel skušnjavi, oklestiti ve- zalni načrt, kolikor se da. Oba sprejemni¬ ka močno spominjata na enega najbolj us¬ pešnih sprejemnikov polpretekle dobe, R118, tudi japonskega izvora (Futaba). In kaj je imel R118, česar drugi niso imeli? Izjemno dodelan vhodni del z limiterjem, kar tremi uglašenimi krogi in avtomatsko regulacijo ojačitve, »potegnjeno« tudi v predstopnjo. Prav vse to najdemo tudi v R700, v manjšem R600 pa le en uglašeni krog manj. Tak vhodni del sprejemnika zagotavlja, da se sprejemnik dobro obne¬ se v nasičenem prostoru, ko je vključenih še več drugih oddajnikov in je možnosti za pobiranje raznih motenj na pretek. Pri JR števila sestavnih delov niso zmanjševa¬ li, ampak so uporabili novo generacijo teh elementov, ki so dvakrat ali celo tri¬ krat manjši! V vezju sem iskal medfrek- venčni filter, najbolj izpostavljen in za mehanske šoke najbolj občutljivi del. Na¬ mesto klasičnega 455HT sta zdaj tu dva filtra novega tipa v t. i. izvedbi SMD. Tak Pogled v notranjost obeh sprejemnikov z zgornje strani. Manjši R600 ima le tri navit- ja, vendar je bolj natrpan in ima kompo¬ nente tudi pod kristalom. Tudi na spodnji strani vezja je obilica kom¬ ponent. VečjiR700 ima tudi večja vezja. De¬ sno zgoraj je MF-filter v obliki SMD. Primerjava s Picom 3/4: slednji ima večje tuljave in filter, toda manjše priključke in kristal. filter v obliki čipa naj bi bil manj občutljiv za mehanske preobremenitve. Sicer ima vezje sprejemnika še dva uglašena kroga v MF-delu in FM-detekciji. Celotni VF-del je v enem čipu (4116), v predstopnji in osci¬ latorju, ki sta ločena, pa so dodani posa¬ mezni tranzistorji. V NF-delu so za obliko¬ vanje impulzov porabili štiri operacijske ojačevalnike (339). Na koncu se vezje v R700 zaključi z dekadnim števcem 4017 oziroma premikalnim registrom vrste 164 v R600. Celotno vezje sprejemnika ima tudi svoj stabilizator napetosti v čipu. Načrtovalec je tudi pri najmanjšem R600 ohranil priključke uni in originalni JR/ Graupnerjev kristal, in to z razlogom. Na tak sprejemnik lahko priključimo kakršen koli servomehanizem s priključki uni, in teh je večina. Kar pa zadeva kristal, so mi¬ niaturne izvedenke res manjše in lažje, po drugi strani pa ima krhki in za mehanske šoke zelo občutljivi element, zaščiten v plastičnem ohišju, večje možnosti za pre¬ živetje, če po nesreči pade na tla. Sprejemnik R700 premore kar sedem kanalov, pa še poseben priključek za bate¬ rijo, na katerem je tudi servisni izhod. Tam lahko namreč pomerimo tudi detek- tirani signal NF. R600 ima šest priključ¬ kov, kar je dovolj tudi za zahtevne mode¬ larje, še posebej, če upoštevamo, da gre za miniaturni izdelek. Sesti kanal pri R600 sicer služi tudi kot priključek za baterijo. Preizkusi: Doseg in motenje Oba sprejemnika se ponašata s pridev¬ nikoma ABC&W in slim line design. To pomeni odpornost proti motnjam tako za¬ radi množice drugih oddajnikov v istem območju (ABC = anti blocking Circuit), kot tudi dobro ločevanje sosednjih kana¬ lov (W = window). Pogrešal pa sem t. i. muting, ki je bil pri R118 standarden. Pri tem servomehanizmi ne podivjajo, če vključimo sprejemnik pred oddajnikom. Tega sicer praviloma ne delamo, posebno še, če je v neposredni bližini (nekaj me¬ trov) kak drug oddajnik na istem območ¬ ju, saj takrat poberemo dovolj motenj, da kak »servo« kljub vsemu »zategne«. Med letom pa dobimo opozorilo o motnjah prej in lahko tudi prej ukrepamo. Sprejemnik sem preizkusil najprej na mizi, nato pa še v modelu. Na mizi ga krmilim z zelo šibkim sig¬ nalom, ki naj bi simuliral oddaljenost od oddajnika kakih 1000 metrov, obenem pa ga skušam zmotiti s kakšnim drugim od¬ dajnikom, neblokiranim elektromotorjem in mehanskimi vibracijami. Spremljam obliko detektiranega signala na oscilosko- HiTecov konkurent ima dobro konstrukcijo (posnema R118), toda večje komponente. marec 2001 TIKTi 7 28 RADIJSKO VODENJE pu in opazujem, kakšen signal dobi tudi servomehanizem. Tako se lepo vidi, ali sprejemnik zna ločiti zrnje od plev, kje začnejo servomehanizmi trzati in kdaj cela reč popolnoma odpove. Kot modelar si seveda želim mehkega prehoda, ki mi služi kot opozorilo, obenem pa mi da čas za reakcijo oziroma reševanje modela. Doseg je soliden celo za malega »600«, ki je v razredu velikih. To pomeni, da lahko R700 uporabimo tudi v velikih modelih, česar z manjšimi sprejemniki praviloma nismo delali. Tudi nad motnjami zaradi drugih oddajnikov na sosednjih kanalih ali zaradi elektromotorjev se sprejemnika nista pretirano »pritoževala«. Napajalna napetost je stabilizirana na 3,3 V, tako da je vezje ne samo skoraj neobčutljivo za motnje po omrežju, tem¬ več deluje tudi še pri treh celicah Ni-Cd. Tako dobimo na izhodih za servomehaniz- me signal, ki gre od nič do malce čez 3 V, kar je dovolj za večino servomehanizmov. Če med vodenjem »omaga« ena od šti¬ rih celic, in to tako, da se popolnoma iz¬ prazni ali gre celo v kratek stik, bo spre¬ jemnik še vedno deloval. Servomeha¬ nizmi večinoma zmorejo delovati še pri 3,6 V; so pač počasnejši, toda model je še mogoče rešiti. Kompatibilnost Oba sprejemnika sem najprej krmilil z Graupnerjevim oddajnikom MC15. Sledi¬ la sta Futabina FC-28 in FC-16, nato pa še Vanguard. Zdaj ga upravljam z Multiple- xovim cockpitom. Doseg in delovanje sta normalna. Uporabljal sem sprejemniške kristale firm Graupner, Multiplex, Futaba in Vanguard. Servomehanizmi sprejemni¬ koma niso delali težav, prav tako tudi na¬ pajanje prek Kontronikovih digitalnih kr¬ milnikov z BEC-jem, pa tudi pri priključe¬ vanju žiroskopa ni bilo opaziti nikakršnih težav. Preizkus v modelu R700 je bil najprej vgrajen v model ja¬ dralnega letala bonito firme Multiplex z brezkrtačnim elektromotorjem Kontro¬ lnik, ki se napaja s 14 celicami NI250 SCR. V kombinaciji je sodeloval tudi Ikarusov žiroskop wingo. Na razdalji kakih 300 m (in varni višini!) sem za preverjanje dose¬ ga zložil anteno oddajnika. Vse je delova¬ lo brez napak. R600 je najprej letel v Graupnerjevem modelu terry z elektromotorjem speed 400. Nato je dobil zahtevno delo še v Sim- propovem modelu vrste parkfly spad Sl3. Podobno kot pri terryju je upravljal dva mikroservomehanizma MS-1 in krmilnik Kontronik microlO z vezjem BEC. Model je poganjal elektromotor Permax 280 BB s prenosom 5 : 1, in vijakom APC 10 x 4,7 slowprop. Za napajanje sem uporabil se¬ dem oziroma osem celic Ni-Cd N270AR, poraba pri startu pa je dosegla tudi okoli 10 A! Zaključek Naj na koncu še enkrat poudarim, da imata R700 in R600 prav vse take ali po¬ dobne komponente, kot jih imajo proslav¬ ljeni večji R118, R115 ali HiTecov HFS. Majhna torej nista zato, ker bi bila osiro¬ TTE-f 7 marec 2001 mašena pri delih, temveč zato, ker imata vgrajene miniaturne komponente. Pred¬ nost teh pa je ne samo v manjši teži, tem¬ več tudi v manjši občutljivosti za mehan¬ ske šoke in obenem tudi v večji zaneslji¬ vosti delovanja. Popravilo takih izdelkov bo nedvomno zahtevnejše, vendar upa¬ mo, da se bodo tudi manj kvarili. Cenovno sta oba sprejemnika ne samo sprejemljiva, temveč tudi cenejša od veli¬ kega dela konkurence, in to celo v lastni hiši! Novo na trgu COCKPIT BB Multiplexov servomehanizem cockpit BB (27 g, 20 Nem, 0,18 s, mere: 33 x 52 x 15 mm, z dvema krogličnima ležajema). Pri¬ meren je za modele avtomobilov (1 : 10), letalske modele HLG in za vgradnjo v kri¬ la. Cena servomehanizma je 5.600 SIT. ELEKTRONSKI KRMILNIKI LRP Elektronski krmilniki hitrosti LRP za mo¬ dele avtomobilov in čolnov so na voljo od 11.000 SIT naprej. \\\)VA POLNILNIKI LRP QUADRA Polnilniki LRP quadra: 220 V/12 V, vhod za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MH, 4-8 ce¬ lic, 0,5-5,5 A, primerni za polnjenje aku¬ mulatorjev od 400 mAh do 4600 mAh ter za oddajniške in sprejemniške akumula¬ torje. Cene od 33.000 SIT naprej. Trgovina Gasilska oprema - Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljublja¬ na, tel.: 01/421-87-80 ponuja v marcu naslednje novosti: PICCOLO Z Ikarusovim piccolom, malim modelom helikopterja na električni pogon in pre¬ merom rotorja 500 mm lahko letite v dvo¬ rani. Dobite ga za 43.400 SIT. MODELI RV-AVTOMOBILOV 1 : 10 Model avtomobila 1 : 10 4WD z elektro¬ motorjem in krmilnikom hitrosti, kroglič¬ nimi ležaji, karoserijo in nalepkami. Po¬ datki o modelu: dolžina 259 mm, širina 185-195 mm, masa približno 1400 g. Enak model lahko dobite tudi z motorjem z notranjim zgorevanjem 2,11 cm'. Cene so od 30.000 SIT naprej. AKUMULATORJI NI-MH Novi akumulatorji Ni-MH zadovoljujejo že večino potreb v modelarstvu. Izbirate lah¬ ko med takimi za letalske modele slow-fly, akumulatorji za RV-naprave in vrhunski¬ mi tekmovalnimi akumulatorji za modele čolnov in avtomobilov. Cene od 600 SIT naprej. 29 MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Suhoj S-37 berkut (Revell, kat. št. 04000, M 1 : 144) privlačna barvna shema in prepričlji¬ ve podrobnosti. Ta¬ ko berkut brez zar¬ devanja prenese tu¬ di podrobnejši pre¬ gled. Maketa bo sed¬ la v srce predvsem maketarjem, ki ho¬ čejo predstaviti čim večji del letalske zgodovine na omejenem kovosti. S-37 ti zahtevi zlahka doseže. Ma- prostoru, niso pa pripravljeni žrtvovati ka- keto priporočam. JURE MIUEVIČ Suhoj S-37 je nenavadno letalo z obr¬ njeno puščico krila, ki so ga ob projektu MiG 1. 42 (kasneje tudi prototipu MiG 1. 44) začeli razvijati kot odgovor na zahte¬ vo centralnega komiteja sovjetske partije po novem letalu iz davnega leta 1986. Dve leti za tem so pri suhoju predelali projekt S-32 in se vključili v gradnjo nove¬ ga težkega lovca pete generacije. S-37 je pravzaprav bolj demonstrator tehnologi¬ je, ki pa mu do odličnega lovskega letala ne manjka dosti. Prihodnost obeh dokaj zanimivih in tehnično naprednih letal je danes ob okleščenem vojaškem proraču¬ nu in vprašljivi podpori obubožanega ru¬ skega gospodarstva zelo negotova. Kljub temu je berkut (kraljevski orel) zelo zani¬ mivo letalo; njegova glavna značilnost, obrnjena puščica krila mu omogoča večje hitrosti, letenje ob večjih vpadnih kotih, boljšo okretnost in vodljivost pri hitrostih med 0,8 in 1,3 macha, večji dolet in v zad¬ njem času vse pomembnejši manjši radar¬ ski odsev. Takšno krilo sicer ni nekaj no¬ vega. Preizkušali so ga že v Nemčiji med drugo svetovno vojno, v osemdesetih pa je v ZDA letelo Grummanovo preizkusno letalo X-29. Letala z obrnjeno puščico so dočakala celo serijsko proizvodnjo. V Nemčiji leti s takšnim krilom lahko dvo¬ motorno transportno letalo hansa. Če bi S-37 prišel v sestavo ruskega vojnega le¬ talstva, bi to vsekakor pomenilo revoluci¬ jo v gradnji lovskih letal in bi verjetno sprožilo razvoj podobnih projektov tudi drugje. Ker sem sicer bolj skeptičen do maket v merilih, manjših od 1 : 72, je bilo prese¬ nečenje ob novi Revellovi maketi berkuta v merilu 1 : 144 še toliko bolj prijetno. Tako deli na plastičnih drevescih, kot tudi nalepke in končno tudi sama velikost (pravo letalo je dolgo skoraj 23 metrov, kar v 1 : 144 pomeni spodobnih 157 mm dolžine makete) naredijo zelo dober vtis. Glede na dostopne podatke je maketa berkuta po merah in obrisu dokaj točna, za slaba dva milimetra sta prenizka le oba smerna repa. Za svoje merilo je dokaj bo¬ gata s podrobnostmi. Sicer jo je mogoče še dopolniti, vendar velja s tem morda še počakati. Revell je namreč najavil to ma¬ keto tudi v merilu 1 : 72, ki je za izbruh maketarske inovativnosti bolj prijazno. Sestavljanje je hitro in preprosto, kitanje pa skoraj ni potrebno. Manjši popravki so potrebni le pri barvni shemi. Osnovna barva naj bi bila po Revellu zelo temno modra. Ena od dostopnih fotografij letala to sicer potrjuje, na vseh drugih fotografi¬ jah pa je berkut videti črn. Popraviti je treba tudi barvanje notranjosti loput in jaškov podvozij, ki niso rdeči, temveč beli, ter notranjosti pilotske kabine, ki ni zelena, temveč siva. Nalepke so točne in zadovoljive kakovosti ter tudi brez drob¬ nih napisov (ki so v tem merilu nevidni) zaokrožijo sestavljeno maketo. Revellov berkut dokazuje, da je tudi v merilu 1:144 mogoče narediti zanimivo in podrobno maketo. Pomanjšani S-37 na polici izstopa že zaradi svoje negativne puščice krila, dober vtis pa naredijo tudi DEMAG lt Zgkw D7 (Sd.Kfz.10) (Revell, kat. št. 3039, M 1 : 35) ANDREJ KOGOVŠEK Polgosenično vozilo Sd.Kfz.10 so Nem¬ ci zasnovali že sredi tridesetih let prejšnje¬ ga stoletja, ga leta 1938 vključili v vojaške enote ter ga nato s pridom uporabljali ves čas II. svetovne vojne. Zaradi kolesnega krmilnega in goseničnega pogonskega dela ter zanesljivega Maybachovega mo¬ torja (100 KS), se je vozilo imenitno obne¬ slo tudi v najtežjih razmerah blatnih ru¬ skih prostranstev, zato je bilo zaradi za¬ nesljivosti pri posadkah zelo priljubljeno. Izdelali so jih skoraj 15.000 in jih uporabi¬ li za več različnih nalog, največkrat za pre¬ voz vojakov, tovora, kot vlečno vozilo laž¬ jih topov ali kot platformo za protiletalski oziroma protitankovski top. Maketa DEMAG lt Zgkw D7 v osnovni izvedenki je pakirana v značilno lično Re- vellovo škatlo. Ko pa škatlo odpremo, uzremo v njej čistokrvni izdelek znanega italijanskega proizvajalca Italerija. Deli so uliti v plastiko oker barve in na prvi po¬ gled delujejo zelo prepričljivo. Ko pa si maketo podrobneje ogledamo, takoj ugo¬ tovimo, da so nekateri detajli, kot so zrač¬ ne reže na pokrovih motorja, stranska no¬ silca vzvratnega ogledala in dodatnega ža¬ rometa (dela 110 in 112) ter držalo (del 108) za dodatni ročki za gorivo (jerrycan) pregrobo ponazorjeni. Na splošno to ve¬ lja za vse manjše dele. Nenatančno in poe¬ nostavljeno je, kot pri večini Revell/Itale- rijevih maket, dodatno orodje (krampi, lopate, ipd) in predvsem zaponke za pri¬ penjanje. S sestavljanjem makete v glavnem ne boste imeli težav, saj gredo deli kar dobro skupaj, le pred lepljenjem preverite stike in jih po potrebi obrusite. Opozarjam na korak 14 v sestavnici. Zaradi striženja de¬ lov, ki je posledica nekoliko zvite karose¬ rije, stranici pokrova motorja (dela 30 in 31) prilepite na karoserijo (del 11) in ka¬ bino (del 2) s cianoakrilatnim lepilom. Posebej pozorni bodite pri sestavljanju goseničnega pogonskega dela, kjer ne svetujem priporočenega zaporedja iz se- stavnice. Bolje je, če najprej na karoserijo (del 11) prilepite stranico s torzijskimi ročicami (dela 23 in 20). To pa zato, ker bo treba s kitom zapolniti nastale špranje med deloma. Kolesa in gosenice prilepite na vozilo šele potem, ko ste vse te dele že pobarvali. Nekaj več dela boste imeli pri postavljanju gosenic. Ko so vsi členi zlep¬ ljeni v verigo, prideta predzadnja dva čle¬ na preveč skupaj (1-2 mm), zato je zad¬ njega treba skrajšati. Kljub tej napaki sem bil s končnim videzom gosenic kar zado¬ voljen. Standardna Revellova sestavnica za barvanje makete ponuja štiri različ¬ ne maskirne vzorce, tako iz zgodnjega obdobja II. svetovne vojne (do 1942), za katero je bila značilna temnosiva (pan- zergrau), kot iz poznejšega obdob¬ ja (1943-45), ki so ga zaznamovali tri¬ barvni maskirni vzorci. Sam sem za svojo maketo izbral temnosivo barvo, ker ponuja izjemen končni efekt. Maketo kljub manjšim pomanj¬ kljivostim in netoč¬ nostim ocenjujem kot solidno in vred¬ no nakupa, pred¬ vsem pa bo zapol¬ nila vrzel med ma¬ ketami transport¬ nih vozil nemškega Wehrmachta. 30 marec 2001 T_!_ 7 IZDELEK ZA DOM Kam s strešnim kovčkom In m Ob koncu vsake zimske sezone se marsikateri lastnik plastičnega kovčka za prevažanje smuči in druge opreme na strehi avtomobila znajde v precej nepri¬ jetnem položaju: kam z razmeroma veliko in predvsem nerodno škatlo, ki je sicer kar nekaj zimskih mesecev izvrstno služi¬ la svojemu namenu, marca pa je zanjo na¬ stopila »mrtva sezona«. Na avtu je nima smisla voziti vse leto, v blokovsko stano¬ vanje je ni mogoče spraviti, v vedno pre¬ tesne kletne prostore tudi ne. Tako je še edina rešitev garaža (kdor jo seveda ima), v kateri pa spet nikoli ni dovolj prostora za vso kramo. Nekateri zato kovček obesi¬ jo kar pod strop, ki mora biti seveda us¬ trezno visok, poleg tega pa sta za nameš¬ čanje in snemanje kovčka v tem primeru vedno potrebni dve osebi. Drugi si poma¬ gajo s takšno ali drugačno polico, katere štrleči nosilci se kar ponujajo, da se kdo z glavo zaleti vanje. Najboljše in povsod uporabne rešitve resda ni, zato pa obstaja takšna, za katero je mogoče brez zadržkov reči, da je najhitrejša, najcenejša in naj¬ preprostejša - tako za izdelavo kot za ka¬ snejšo uporabo. Na slikah 4 in 5 je prikazan način na¬ mestitve kovčka pod strop in s plosko stranjo proti steni. Namenoma je izbran model montana 600 domžalskega podjet¬ ja Vidali, ki je zaradi svoje kakovosti in sprejemljive cene pri nas brez dvoma naj¬ bolj razširjen, z malenkostnimi spremem¬ bami pa je ta način primeren tudi za obe¬ šanje drugačnih modelov in kovčkov dru¬ gih proizvajalcev. Za izdelavo kljuk oziroma obešalnikov in njihovo namestitev ne boste potrebo¬ vali niti dve uri časa, od orodja pa le elek¬ trični vrtalnik s svedrom 0 8 mm za be¬ ton ter svedroma 0 6 in 0 8 mm za žele¬ zo, žago za železo ali električni kotni bru¬ silnik, pilo, težje kladivo, nekoliko večji primež, poldrugi meter dolgo ravno letev in vodno tehtnico. Če vsega naštetega orodja nimate pri hiši, lahko podobno ob¬ likovana obešalnika kupite v kateri koli tr¬ govini z železnino, sami pa ju nato po po¬ trebi samo še nekoliko skrajšate, prekrivi- te ali kako drugače prilagodite zahtevam. Ker je prazen kovček razmeroma lahek, sta obešalnika lahko iz 2,5-3 mm debele¬ ga tračnega železa širine 20 ali 25 mm. Po¬ trebujete dva 12-15 cm dolga kosa, ki ju zakrivite tako, kot kaže risba 6, nato pa va¬ nju izvrtate še po dve luknji 0 6 mm (sli¬ ka 1). Na steni, na katero ste se namenili obesiti kovček, na izbrani višini (oziroma okrog 25 cm od stropa) narišite dve nav¬ pični črti, ki naj bosta med seboj oddalje¬ ni 73 cm. Toliko namreč znaša (standard¬ na) razdaja med paroma odprtin, name¬ njenima za pritrditev kovčka na strešna nosilca avtomobila. V steno izvrtajte štiri 50 mm globoke luknje s premerom 8 mm ter vanje potisnite plastične zidne vložke. Za pritrditev obešalnikov zadostujejo 50 mm dolgi vijaki (slika 2). Namestitev kovčka na steno je prepro¬ sta. Odprite pokrov in na strani, ki bo ka¬ sneje obrnjena proti stropu (po možnosti naj bo to tista, na kateri so nameščeni ro¬ čaji in ključavnica), v luknjice za pritrdi¬ tev s spodnje strani potisnite v obliki črke U oblikovan nosilec. Odznotraj nanj na¬ taknite originalno podolgovato kovinsko podložno ploščico in privijte ustrezni ma¬ tici (enako kot če bi hoteli pritrditi kov¬ ček na strešna nosilca avtomobila), ven¬ dar ne čisto do konca (slika 3). Prvič naj pri obešanju kovčka na steno za vsak pri¬ mer sodelujeta dve osebi, z nekaj vaje pa ga lahko kasneje brez težav obesi tudi ena sama (slika 4). Ker je tako obešen kovček mogoče odpreti, bi bilo škoda, če tega ne bi izkoristili ter vanj zložili smuči in palic (slika 5). Slika 3■ Kovček obesite kar za kovinski zanki, ki sicer služita za pri¬ trditev na prtljažnik avtomobila. Obešen s plosko stranjo proti steni zavzema zelo malo prostora (desno). I Slika 4. Prazen kovček lahko obesi ali sna¬ me ena sama oseba. vi Slika 5. Da vam smuči in palice takrat, ko jih ne potrebujete, ne bi bile v napoto, jih je najbolje spraviti kar v obešen kovček. J I % C / Slika l. Kovinski obešalnik, dva PVC zidna vložka 0 8 mm in dva 50 mm dolga vijaka; za pritrditev kovčka na steno potrebujete dva takšna »kompleta«. Slika 2. Razdalja med obešalnikoma je 73 cm (od 71 do 75 cm), nju¬ no oddaljenost od stropa pa določite sami. TTK.I 7 marec 2001 31 Spletni klepetalnik - MSN Messenger DARJA ZOREC Kmalu zatem, ko je internet pobegnil iz ameriških laboratorijev in osvojil svet, so se pojavili spletni klepetalniki - pro¬ gramčki za sporazumevanje v živo (On¬ line). Sprva so spletni klepetalniki omo¬ gočali le tipkanje sporočil, v novejšem ča¬ su pa si lahko med klepetom izmenjuje¬ mo datoteke ter s pomočjo mikrofona in slušalk klepetamo kot po telefonu. Tak klepet je resda podoben običajnemu tele¬ fonskemu razgovoru, vendar se od njega močno razlikuje. Če želimo klepetati na internetu, moramo imeti multimedijski računalnik (zvočna kartica, mikrofon in slušalke ali zvočniki), povezan v internet, in programček za klepetanje. Seveda mora imeti podobno opremljen računal¬ nik tudi naš sogovornik na drugi strani in¬ terneta in mora bit vanj povezan. Spletni klepet torej zahteva veliko več tehnične opreme kot običajni telefonski klepet, vendar ima eno veliko prednost - cena razgovora je enaka ne glede na to, kje na svetu se nahaja naš sogovornik. Sliši se neverjetno, vendar je res. Razlaga je čisto preprosta. Če telefoniramo prijatelju v Ameriko, se naš telefon prek številnih te¬ lefonskih central in omrežnih skupin po¬ veže s klicanim telefonom na drugi strani velike luže. Pri tem cena telefonskega im¬ pulza z vsakim prehodom v drugo omrež¬ no skupino naraste in doseže skoraj astro¬ nomsko vrednost. Povezava pri spletnem klepetu pa poteka čisto drugače. Resda tudi računalnik uporablja telefonsko lini¬ jo za povezavo v internet, vendar modem ne kliče v Ameriko (načeloma je tudi to možno), temveč strežnik za vstop v inter¬ net, ki je ponavadi v lokalni telefonski skupini. Torej, za povezavo z internetom plačujemo le lokalne telefonske impulze, enake, kot če klepetamo s sosedom, kam po vstopu v internet »oddeskamo«, pa je čisto druga zgodba. Programčkov za klepetanje v živo je veliko, vsem pa je skupna kratica IRC (Internet Relay Chat), ki pomeni interak¬ tivni konferenčni sistem v živo med ljud¬ mi širom po svetu. Navdušeni uporabni¬ ki na naših tleh so izumili celo novo raču¬ nalniško besedo »ircanje«, skupina zane¬ senjakov pa je že postavila spletne stra¬ ni o IRC-ju (irc.siol.net), kjer lahko izve¬ mo vse o tej izredno popularni internetni storitvi. Pred časom je Microsoft predstavil svoj klepetalnik MSN Messenger (sporo- čilnik), ki deluje v povezavi z njihovo brezplačno pošto HotMail. Kljub izredno preprostemu videzu ima prav vse, kar od spletnega klepetalnika pričakujemo, predvsem pa je dobrodošlo to, da ga je moč dobiti tudi v slovenskem jeziku. Spletni klepetalnik MSN Messenger ima svojo spletno stran z izčrpno pomoč¬ jo in navodili za uporabo: messen- ger.msn.com (slika 1). Proti stranem v slo¬ venskem jeziku nas odpelje hiperpoveza- va International Versions (mednarodne različice). Po kliku nanjo se odpre stran s seznamom razpoložljivih jezikov, kjer v skupini Europa najdemo tudi našo drža¬ vo. Ko kliknemo na Slovenija, se prikaže stran v slovenskem jeziku, na kateri je tudi gumb za prenos programa (slika 2). Preden sprožimo prenos, je dobro, če si te strani podrobno ogledamo. Program je resda zelo preprost, vendar je na pod¬ pornih straneh marsikaj zanimivega in uporabnega. Po kliku na gumb Prenesi zdaj se pri¬ kaže stran z navodili za prenos programa. Na dnu te strani je gumb Začni prenos , s katerim sprožimo prenos namestitvene datoteke. Kot ponavadi sta tudi tu na vo¬ ljo dve možnosti: Poženi program s tre¬ nutnega pogona in Shrani. Ker je pro¬ gramček majhen (750 kB), lahko namesti¬ tev sprožimo kar prek interneta. Če pa ga imamo namen namestiti na več računalni¬ kov, ga shranimo na disk ali disketo. Namestitveni čarovnik je hiter in pre¬ prost. Med namestitvijo mora biti računal¬ nik povezan v internet, saj moramo vpisa¬ ti geslo oziroma passport (potni list). Če smo uporabniki Microsoftove vroče po¬ šte (HotMail), vpisno ime in geslo že ima¬ mo (slika 3), sicer pa pritisnemo na gumb Priskrbite si passport (slika 4). Po konča¬ ni namestitvi se odpre okno klepetalnika in se sproži vpisovanje. Čez nekaj sekund se prikaže okno, v katerem vidimo trenut¬ no stanje (slika 5). Ko se prvič vpišemo oziroma povežemo s strežnikom za kle¬ pet, je okno klepetalnika prazno. Na vrhu vidimo le svoj račun, pod katerim je sliči- marec 2001 'T-?'.- 7 32 RAČUNALNIŠTVO msn^ Messenger Service Kako želite dodati stik? ^ [Vnesti želim ,e-poštni naslov ali vpisno ime] r Stik želim poiskati če stika ne moremo dodati na vaš seznam, boste lahko s čarovnikovo pomočjo to osebo povabili k uporabi te storitve. [Calovnl^^iadavite ^vtluV^ P| mSlif Messenger Service Nastavitev glasnosti zvočnikov Preveiite, ali so zvočniki oz. slušalke priključeni in ali je njihova glasnost sprejemljiva. Da boste preprečili odmeve, nastavite glasnost zadovoljivo nizko. glasnost zvočnikov msn' Messenger Service Vnesite stikov popoln e-poštni naslov |~pika_nogavica@hotmail.coir| Primer: ime_123@hotmail.com mojeime@msn.com primer@passport.com m$tV Messenger Service Preskus mikrofona Preberite tole besedilo v mikrofon z običajno pogovorno glasnostjo, da se bo mikrofon prilagodil vašemu glasu. * Če se indikator med govorom premakne v rumeno področje, vem da bo mikrofon pravilno nastavljen. Če se ne, moram premakniti mikrofon bliže. « © < Nazaj | Naprej > Prekliči | 3 - © ca (pismo) z obvestilom o novi pošti v na¬ šem nabiralniku HotMail. Microsoftov klepetalnik je zaprtega tipa, kar pomeni, da sami določamo, s kom bomo klepetali, koga bomo poklicali in od koga želimo prejemati sporočila in povabila na klepet. S tem klepetalnikom ne moremo vzpostaviti stika s komerkoli. Prvi pogoj je, da je oseba, s katero želimo vzpostaviti stik, vpisana v HotMail. Poleg tega pa moramo poznati vsaj enega od treh osnovnih podatkov: ime in priimek, vpisno ime pri HotMailu ali e-poštni na¬ slov pri HotMailu. Če to vemo, kliknemo na gumb Dodaj in prikaže se okno za do¬ dajanje stikov (slika 6). Na voljo imamo dve poti: vnos vpisnega imena (slika 7) ter iskanje stikov s pomočjo imena in priimka (slika 8). Med vpisovanjem stikov programček preveri, ali je oseba, ki jo tre¬ nutno vpisujemo v seznam stikov, doseg¬ ljiva. Če je, se v oknu Messengerja njegova sličica pojavi v seznamu Dosegljiv , v nas¬ protnem primeru pa v seznamu Nedoseg¬ ljiv. Nedosegljivim lahko kar mimogrede pošljemo pismo v njihov nabiralnik Hot¬ Mail. Klepetalnik ima tudi varovalko, ki omogoča zavračanje stikov. Tudi če vemo vse potrebne podatke o nekom, je od nje¬ ga odvisno, ali bo želel z nami vzpostaviti stik ali ne. Ko prvič želimo z nekom vzpo¬ staviti stik, se na njegovem računalniku prikaže okence za potrditev stika. Enako okno se pojavi tudi na našem računalni¬ ku, ko nas nekdo prvič povabi na klepet. Potrjene stike je seveda mogoče tudi nak¬ nadno brisati ali začasno blokirati. Z de¬ sno tipko na miški kliknemo na določeno osebo na seznamu in prikaže se okence z razpoložljivimi možnostmi. Vse druge na¬ stavitve pa se skrivajo pod menijem Orod¬ ja in izbiro Možnosti. Te nastavitvene li¬ stiče si vsekakor velja dobro ogledati. Preden se lotimo klepetanja, je pamet¬ no preveriti tudi avdionastavitve. Do njih pridemo, če odpremo meni Orodja in kliknemo na Čarovnik za nastavitev av¬ dia. Nastavitev je hitra in preprosta, saj z drsniki v dveh korakih nastavimo jakost zvoka in občutljivost mikrofona (sliki 9 in 10). Spletni klepet Uporaba klepe- talnika je zelo pre¬ prosta. Ko želimo nekoga povabiti na klepet, najprej pre¬ verimo, ali je doseg¬ ljiv. Če je, kliknemo na njegovo sličico in počakamo, da se odzove. Na računal¬ niku klicanega se pokaže okence s pozivom na klepet, in če vabilo sprej¬ me, se klepet lahko začne. Potek krat¬ kega klepeta prika¬ zuje slika 11. Na njej vidimo, da je prek klepetalnika možen tudi prenos datotek. Načeloma lahko pošiljamo kakršne koli datoteke, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da je prenos datotek po internetu zelo poča¬ sen. Zato večje datoteke (100 kB in več) pred pošiljanjem vedno shranimo v arhiv oziroma »zazipamo«. S tem njihovo vsebi¬ no zgostimo, kolikor se da, in velikost da¬ toteke bistveno zmanjšamo. Datoteke prenašamo kar med klepeta¬ njem. Odpremo meni Datoteka in klikne¬ mo na Pošlji datoteko. Pri tem se prikaže znano okno za iskanje datotek. Poiščemo datoteko, nanjo dvakrat kliknemo in dato¬ teka »odfrči« k sogovorniku. Po prenosu se shrani v mapo: C:\My Documents\Mes- senger Service Received Files. To mapo lahko tudi poljubno določimo. Odpremo meni Orodja in kliknemo na izbiro Mož¬ nosti. Na nastavitvenem lističu Nastavitve lahko v rubriki Prenos datotek spremeni¬ mo ciljno mapo za prenesene datoteke. TTE.L 7 marec 2001 33 Elektronski časovnik za raketne modele TOMAŽ KOGEJ Kdor se je že kdaj ukvarjal s spušča¬ njem raket, ve, da je najbolje, če se padalo odpre v najvišji točki poleta. Tako doseže¬ mo najdaljše in tudi najlepše polete s čim manj poškodbami modelov, česar si želi vsak modelar. Če model padalo odvrže prezgodaj je velika možnost, da ga zaradi svoje prevelike hitrosti raztrga. Tudi obratno je mogoče: če ga odvrže prepoz¬ no, ko že leti proti tlom, spet lahko pride do poškodbe padala ali celo do uničenja modela zaradi trdega pristanka. Težavo rešimo s pravilno izbiro raket¬ nega motorja oziroma ustrezno dolžino traserja v motorju. Traser je zmes, ki je stisnjena (prešana) v motorju nad gori¬ vom. Ko takšna snov gori ali bolje rečeno tli, ne daje potisne sile, temveč z gostim dimom, ki je lahko različnih barv, označu¬ je (trasira) let rakete, da ji lahko sledimo. Njegova glavna naloga pa je, da za točno določen čas zadržuje vžig odbojnega pol¬ njenja, do katerega naj bi prišlo šele v naj¬ višji točki tirnice poleta. Pogosto se zgodi, da med traserskimi različicami določenega motorja ne najde¬ mo prave. Podobno je, kadar spuščamo večje rakete in vežemo v snop več motor¬ jev. Takrat si lahko pomagamo z elektron¬ skim časovnikom, s katerim vključimo iz¬ vajanje določene funkcije (vžig odbojne¬ ga polnjenja) po preteku vnaprej nastav¬ ljenega časa. Časovnik, ki ga predstavlja¬ mo, je zelo preprost in ga lahko izdela vsakdo, čas zakasnitve pa mu lahko nasta¬ vimo na 3 do 23 sekundi. Srce časovnika ni integrirano vezje NE555, kot bi kdo pomislil, temveč ga tvorijo tranzistor ter trimerni potencio¬ meter P in kondenzator C ki tvorita časov¬ no konstanto RC. Časovnik sproži raketa sama, ki ob štartu razklene stikalo S. Dokler je stikalo S sklenjeno, je kondenzator nabit na na¬ pajalno napetost in je tranzistor odprt. To pomeni da je nožiča rešet na čipu 555 ve¬ zana na maso, s tem pa je njegov izhod (out) na masi. Ob štartu se stikalo S raz¬ klene in kondenzator se začne prazniti prek trimernega potenciometra in tranzi¬ storja. Ko napetost na njem dovolj upade, se tranzistor zapre in čip 555 dobi na no- žico rešet napajalno napetost, kar povzro¬ či tudi napajalno napetost na njegovem izhodu. Ta odpre tiristor in požene tok skozi električni vžigalnik. Zakaj sem uporabil tiristor in nisem iz¬ hoda čipa 555 neposredno vezal kar na vžigalnik? Videl sem že časovnike, ki so uporabljali samo čip 555 (ali razne opera¬ cijske ojačevalnike) brez močnostne stop¬ nje (tiristor, tranzistor ...), ki pa niso ved¬ no delovali. Električni vžigalniki, ki jih uporabljamo v raketnem modelarstvu, so zelo različni, od profesionalnih miner¬ skih, ki za vžig porabijo samo nekaj mA električnega toka, do tistih narejenih doma, ki so požrešni in »pokurijo« amper ali dva. Pri takih je vezje 555 od¬ povedalo (se skuhalo), saj zmore na svojem iz¬ hodu »samo« sicer še ved¬ no spoštljivih 200 mA. Nekateri modelarji namesto stikala S iz rake¬ te potegnejo tanjšo žico, ki jo raketa ob štartu pre¬ trga. Ta način ni vedno zanesljiv, saj nam med le¬ tom zračni tok ob raketi konca žice spet lahko sklene. Sam najraje upo¬ rabljam krakostičnik, Videz končnega izdelka Seznam elementov: R - upori trimerni potenciometer elektrolitski kondenzator NE 555 BC 547 KT 505 kratkostičnik (juniper) K1,K2 Sl 100 kn, 1 kfi 100 k£ž (pokončni) 47 pF/ 16V čip tranzistor tiristor vrstni sponki (raster 5 mm) stikalo on/off O^O- S1 Vžigalnik bolj znan kot jumper, kakršnega najdemo na matičnih ploščah osebnih izkaznic. Sam konektor je pritrjen na trup modela, medtem ko je pokrovček s tanko žico po¬ vezan s palico, zapičeno v tla. Napravice napajamo z 9-12 volti. Uporabimo baterije s čim manjšo notra- Neposredno pred startom žičko kratkostič- nikovega pokrovčka pritrdimo v tla. 34 marec 2001 TIKl. 7 Napravico je najbolje pritrditi na za to pripravljen nosi- Napajanje časovnika je lahko tudi 9-voltno (pogled od lec (pogled z zgornje strani). spodaj). Časovnih pred vgraditvijo v model. Na levi je cev, v kateri je spravljeno padalo z vžigalnikom in odbojnim polnjenjem. Na modelu so zaradi lažjega dostopa do elektronike, ko je ta že v raketi, narejena vratca. Raketa z elektron¬ skim časovnikom za odmetavanje padala Start rakete z elektronskim časovnikom njo upornostjo (Ni-Cd, Ni-Mh), razen če nam uspe dobiti kakovostne vžigalnike, ki za delovanje porabijo majhen tok. Takrat zadošča že navadna 9-voltna baterija. Za- kasnitveni čas časovnika je odvisen pred¬ vsem od napetosti baterije, zato pred star¬ tom vedno pomerimo baterijo, še bolje pa je, če napravimo preizkus na tleh in za to žrtvujemo tudi kak vžigalnik. Najprej skle¬ nemo kratkostičnik, priključimo baterijo, nato še vžigalnik in nazadnje vklopimo še stikalo S 1 (on/off). Stikalo vklopi napaja¬ nje samo čipu 555 ter vžigalniku in ne ce¬ lotnemu vezju, zato ga sklenemo nazad¬ nje. S tem zagotovimo, da bo čip takrat za¬ nesljivo v rešetu. Casovnik je doslej brezhibno deloval v manjših modelarskih raketah, zadnje čase pa ima pomembno funkcijo tudi pri pole¬ tih večjih amaterskih raket (več o tem lah¬ ko preberete na internetni strani: http:// fly.to/tomzi). Veliko zabave in čim manj trdih pri¬ stankov! Seznam državnih rekordov v raketnem modelarstvu VABILO na tradicionalno tekmovanje v plastičnem maketarstvu VII. POKAL MMK LOGATEC KRAJ: Osnovna šola Tabor, Tržaška c. 150, Gorenji Logatec DATUM: sobota, 7. april, 2001 PRIJAVA TEKMOVALCEV: od 9.30 do 10.30 ure Pravočasna prijava bo omogočila čimprejšnjo razglasitev rezultatov! STARTNINA: 1000 SIT TEKMOVALNE DISCIPLINE: VII. POKAL MMK LOGATEC - letala 1939-45 (za vse starosti): • • - L3 - makete letal 1:72 - L2 - makete letal 1 : 48 DODATNA DISCIPLINA: »Ob 60-letnici agresije na Jugoslavijo« (6. april 1941): - letala jugoslovanskega kraljevega letalstva (L3 + L2) »Naj maketa«, - letala agresorjev na Jugoslavijo (L3 + L2) »Naj maketa«. OPOZORILO! Makete, prijavljene za VII. Pokal MMK Logatec, ne morejo sodelovati v dodatni disciplini. Ob zadostni udeležbi mladincev bo ocenjevanje ločeno za člane in mladince. Na tekmovanju bomo razglasili tudi najboljšo ekipo (klub). INFORMACIJE NA NASLOVU: MMK Logatec, p. p. 17, 1370 Logatec, e-pošta: samo.stempihar@sint.net TIH!! 7 marec 2001 35 ZA SPRETNE ROKE Nakit iz varnostnih zaponk ALENKA PAVKO-ČUDEN Lahko bi rekli, da je marec mesec než¬ nejšega spola, saj se praznujeta dan žena in materinski dan. Hkrati je tudi mesec pomladi, saj se prav marca začne ta cveto¬ či letni čas. Vse naštete priložnosti velja izkoristiti in se lotiti izdelave nakita, s ka¬ terim boste razveselili druge in sebe. like (slika 1). Odprtina za nizanje mora biti dovolj velika, da jih je mogoče natak¬ niti na izbrane varnostne zaponke. Večje zaponke običajno zahtevajo tudi večje ko¬ ralde. Poleg korald in varnostnih zaponk potrebujete še laks za nizanje korald. Tega lahko nadomestite s kovinsko žico ali elastično vrvico. Če bo vaša ogrlica krajša od obsega glave, potrebujete še za¬ piralo (slika 2). Najprej si pripravite okrašene varnost¬ ne zaponke. Odprite jih, na iglo nanizajte izbrane koralde in znova zaprite (slika 3). Odrežite laks dolžine približno 50 cm in na en konec privežite zapiralo. Nanizajte približno 20 cm dolgo vrsto korald, nato začnite nizati varnostne zaponke. Laks vpeljete skozi uho nasproti zapirala za¬ ponke. Med posameznimi varnostnimi za¬ ponkami nanizajte eno ali več korald (sli- Slika 1. Za nakit potrebujete raznovrstne okrogle in podolgovate steklene koralde. Tokrat vam predstavljamo nakit iz var¬ nostnih zaponk. Potrebujete varnostne zaponke: za ogrlico ducat, za zapestnico pa dva duca¬ ta. Kupite lahko običajne zaponke srebr¬ ne barve, v nekaterih trgovinah pa proda¬ jajo tudi pozlačene in črne. Zadnje čase nekateri proizvajalci oblačil pritrdijo vise¬ če etikete na svoje izdelke z majhnimi varnostnimi zaponkami, ki jih je v trgovi¬ nah s pozamenterijo težko dobiti. Zbiraj¬ te jih, in s pomočjo vse družine jih boste mogoče kmalu nabrali dovolj za ogrlico. Za nakit potrebujete raznovrstne ste¬ klene koralde okrogle in podolgovate ob- Slika 2. Poleg korald in varnostnih zaponk potrebujete še laks, elastično vrvico ali žico ter zapirala. ka 4). Nanizajte še drugi krak ogrlice, ki mora biti enako dolg kot prvi, ter laks pri¬ trdite na drugi del zapirala (slika 5). Preden se lotite izdelave zapestnice, s kleščami utrdite zapiralo zaponke. Utor zapirala stisnite okrog igle, da se zaponka ne more več odpreti (slika 6). Nato bočno stisnite glavo zaponke tako, da se izrastka zapirala stikata in oblikujeta uho, skozi katero lahko napeljete laks, ne da bi ta uhajal proti sredini zaponke (slika 7). Zaponke nanizajte na elastično vrvico Slika 3- Na iglo zaponke nanizajte koralde. Slika 4. Na laks nanizajte koralde in zaponke tako, da bodo zapon¬ ke na sredini ogrlice. Slika 5. Na oba konca ogrlice pritrdite zapiralo. 36 marec 2001 TZEC 7 ZA SPRETNE ROKE Slika 6. S kleščami stisnite utor zapirala okrog igle, da se zaponka ne more več od¬ preti. Slika 9. Ogrlici s prosto visečimi zapon¬ kami Slika 7. Nato bočno stisnite glavo zaponke tako, da se izrastka zapirala stikata in obli¬ kujeta uho. Slika 10. Zapestnica iz vzporednih zaponk, nanizanih na dve elastični vrvici Slika 8. Za zapestnico nanizajte zaponke na dve vzporedni elastični vrvici. Slika 12. Zaponke lahko nanizate tudi tako... Slika 11. Zaponke so lahko nanizane tudi na kovinsko žico. Voščilnice ALENKA PAVKO-ČUDEN S t.i. servietno tehniko ni mogoče okraševati le keramike, ampak tudi druge materiale. Iz tršega barvnega papirja lahko izdelate čestitke in jih okrasite s priložnostnimi motivi s pa¬ pirnatih prtičkov. Postopek dela je enak kot pri keramiki. Motiv izrežete iz prtička in odstranite odvečni plasti. Na sredino vnaprej pripravljene ali kupljene čestitke kanete kapljico laka ter nanjo položite izrezan motiv. Izrezani kos prtička »prilepite« z lakiranjem od sredine proti robovom ter končno prelakirate vso površino čestitke. Ker je papir vpojen, se bo pri lakiranju čestitka omočila in nagubala, zato jo je potrebno za nekaj časa obtežiti, ko se popolnoma posuši. najprej skozi ušesa nasproti zapirala. Vrvico na enem koncu zava¬ rujte s ščipalko, da vam koralde ne bodo »ušle«. Med posamezne zaponke vključite toliko korald, da velikost zapestnice ustreza obsegu zapestja. Zavozlajte elastično vrvico tako, da prvi vozel za¬ tegnete proti sebi, drugega pa od sebe; tako se vozel ne bo raz¬ vozlal. Konca niti zatlačite pod sosednje koralde. Na drugo vrvico nanizajte zaponke skozi ušesa, ki jih oblikujejo stisnjena zapirala; med zaponke nanizajte koralde na enak način, kot ste to storili s prvo elastično vrvico (slika 8). Iz varnostnih zaponk lahko pre¬ prosto izdelate ogrlice raznih oblik in barv s prosto visečimi za¬ ponkami (slika 9), širše zapestnice (slika 10) ter širše ogrlice, pri katerih so zaponke nanizane na dve žici (slika 11). Pri izdelavi šir¬ ših zapestnic oz. ogrlic elemente lahko nizate tudi tako, da laks iz¬ menično napeljete skozi uho nasproti zapirala ene zaponke in uho zapirala sosednje zaponke (slika 11). Če vam viseče zaponke niso všeč, lahko posamezne elemente povežete tudi zaporedno (slika 12). TTRI 7 marec 2001 37 tl ZA SPRETNE ROKE Okraševanje keramike s papirnatimi prtički ALENKA PAVKO-ČUDEN Papirnate prtičke uporabljamo vsak dan. Navadni so enobarvni: beli ali barva¬ sti. zanimivejši pa so večbarvni, okrašeni z raznimi vzorci. Prtičke za posebne pri¬ ložnosti krasijo motivi, povezani s prazni¬ ki, npr. zajčki, pirhi, torte, darilni zavitki, božična drevesca, zvezde ipd. Police v ve¬ leblagovnicah in papirnicah so polne raz¬ novrstnih papirnatih prtičkov za vse pri¬ ložnosti: enostavnejši so enoslojni, naj¬ bolj vpojni pa trislojni. Včasih je bilo v modi zbiranje prtič¬ kov, zadnje leto pa je pravi bunt okraše¬ vanje raznovrstnih površin s t. i. serviet- no tehniko. Najbrž ste opazili, da so ho- bijske trgovine zadnje čase založene tudi s papirnatimi prtički, in ste se spraševali, čemu so namenjeni. Odgovor vam ponu¬ jamo danes; z njimi je mogoče razmero¬ ma hitro in preprosto popestriti vse vr¬ ste izdelkov od papirnih in lesenih do steklenih in keramičnih ter celo tekstil¬ nih. Najprej bomo opisali okraševanje keramike. Za delo potrebujete keramične lončke z ravno površino, npr. cvetlične lončke, skodelice ali vaze. Površina je lahko suro¬ va ali glazirana. Vse vrste keramike izdelu¬ jejo v Komendi in Libojah, njihove in tuje izdelke pa prodajajo v veleblagovnicah in drugih trgovinah s kuhinjsko opremo ter nekaterih hobijskih trgovinah. Za okraše¬ vanje potrebujete vzorčaste papirnate pr¬ tičke, prosojni proti vodi odporni akrilni lak (npr. Patio Paint proizvajalca Rayher- ja), škarje, čopič z mehko dlako in pena¬ sto gobico za glajenje (slika 1). Pri izbiri prtičkov bodite skrbni: biti morajo trisloj¬ ni, vzorci pa morajo imeti jasne robove, da jih je mogoče izrezati. Fantazijski vzor¬ ci z nejasnimi robovi so primerni le za okraševanje celotnih površin, posamični izrezani motivi pa delno pokrivajo izde¬ lek, da je vidna temeljna površina. Izberite papirnat prtiček z vzorci pravšnjih velikosti ter natančno izrežite posamezne motive (slika 2). Odstranite oba vpojna sloja in ohranite le najtanjši, potiskani sloj prtička (slika 3). Na mesto, kamor boste prilepili vzorec, s čopičem kanite malo laka in nanj položite sredino papirnatega vzorca (slika 4). Papirnati vzorec prilepite z nanašanjem laka od središča vzorca proti robovom. Pri tem bodite previdni, da s pregrobimi potegi čopiča ne boste preluknjali tanke plasti prtička. Pazite tudi, da se papir ne bo gu¬ bal in da ne bodo nastali zračni mehurji (slika 5). Guhe in mehurje lahko odstrani¬ te z nežnim pritiskanjem penaste gobice. Poleg papirnatih vzorcev prelakiraj- te še preostalo površino keramičnega izdelka. Slika l. Za okraševanje potrebujete keramično posodo, papirnate prtičke, prosojni lak, škarje, čopič in gobico za glajenje. Slika 3. Odstranite oba spodnja sloja in ohranite le vrhnji, potiskani sloj prtička. Slika 2. Iz prtička natančno izrežite posa¬ mezne motive. Slika 4. Na mesto, kamor boste prilepili vzo¬ rec, s čopičem kanite malo laka in nanj po¬ ložite sredino papirnatega vzorca. Slika 5. Papirnati vzorec prilepite z nanaša¬ njem laka od središča vzorca proti robo¬ vom. 38 marec 2001 ITIRT 7 ZA SPRETNE ROKE Slika 6. Papirnate vzorce lahko nanašate na surov ali predhodno pobarvan keramič¬ ni izdelek. Slika 7. Temeljna barva bo bolj razgibana, če boste na posušen prvi sloj nanesli drugo barvo, ki prve ne bo popolnoma prekrila. Slika 9■ Prilepite lahko posamezne motive ali trak. Slika 8. Velikost vzorca mora ustrezati velikosti keramičnega Slika 10. Lončki, okrašeni s servietno tehniko izdelka. Papirnate vzorce lahko nanesete na surovo keramično površino, lahko pa iz¬ delek prej pobarvate s temeljno barvo (slika 6). Z enakomernim nanašanjem bo¬ ste dobili gladko enobarvno površino. Te¬ meljna barva bo bolj razgibana, če boste na posušen prvi sloj z gobico ali bolj gro¬ bim in »suhim« čopičem (le malo omoče- nim z barvo) nanesli drugo barvo, ki prve ne bo popolnoma prekrila (slika 7). Te¬ meljno barvo morate izbrati tako, da se bo ujemala s prosojnim lakom za lepljenje papirnatih motivov. Izdelana mora biti na enaki (akrilni) osnovi, najbolje pa bo, da izberete tudi istega proizvajalca. Barvni ton temeljne barve naj bo enak ali svetlej¬ ši od barve vzorca na prtičku, s katerim boste okrasili izdelek; papir je prosojen in bi temnejšo temeljno barvo le težko pre¬ kril, vzorec pa zato ne bi bil dovolj jasen in prave barve. Ko se temeljna barva posuši, nanjo s prosojnim lakom prilepite papirnati motiv. Če imate namen v okrašene keramič¬ ne lončke posaditi rože, jih prelakirajte tudi znotraj; neglazirana keramika nam¬ reč vpija vodo, to pa bi lahko povzročilo odstopanje nanešenih papirnatih vzor¬ cev. Za cvetlične lončke ali vaze raje upo¬ rabljajte glazirano keramiko. Okraševanje s papirnatimi prtički je hitro, preprosto in zabavno. Nevarnosti, da bi se izdelki sfižili, skoraj ni. Keramika, okrašena s papirnatimi prtiči ima lep, na¬ raven videz. Primerna je za darila za vse priložnosti, le prtiče z ustreznimi vzorci je treba poiskati (slike 8-10). Akrilni laki, s katerimi »prilepimo« vzorce s prtičkov, so vodoodporni, ko se posušijo, sicer pa so vodotopni, zato se čopiči po uporabi perejo v vodi z dodat¬ kom detergenta. Poleg lakov na akrilni osnovi, ki jih kupite v hobijskih trgovinah, so za okraševanje s papirnatimi prtički zelo primerni tudi vodoodporni laki za zaščito lesa na akrilni osnovi, npr. Ambient proizvajalca Belinka iz Ljubljane. IZDELAJMO SAMI Franz KieBling IZDELAJMO SAMI Bogato ilustrirana zbirka idej in načrtov za izdelavo uporabnih in dekorativnih predmetov iz različnih materialov. Namenjena je vsem, ki bi hoteli biti ustvarjalni in preizkusiti svoje spretnosti pri obdelavi gradiv ter sami izdelati kak zanimiv izdelek za dom ali za darilo. 352 strani, 520 barvnih slik, 19,5 x 24,5 cm Cena: 6.156 SIT Knjigo lahko naročite na naslov: Tehniška založba Slovenije d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-25, e-pošta: tzs-li@siol.net . internetna knjigarna: http://www.tehniska-zalozba.si. TEJLE 7 marec 2001 39 o UGANKARSKI KOTIČEK Zlogovna izpolnjevanka I. * poo » oo 3 GOO * OOQ 3 OO « OOP ^ ooo 8 OOP > OOP V lik vpišite 9 besed, ki jih sestavite iz podanih zlogov, kakor zahtevajo opisi. Ob pravilni rešitvi boste na označe¬ nih poljih prebrali ime in priimek ame¬ riškega državnika in pisatelja ter na¬ pravo, ki jo je izumil (uporablja se za zavarovanje objektov pred delovanjem strele). A - AN - BEN - CIN - Dl - DO - DO - FRA - HA - JAN - KE - LE - LI - LO¬ ME - MI - NA - NA - NEK - NO - STRE - TA - VO - 2A 1. pogonsko gorivo za motorje, 2. indij, mesto z mnogimi starimi templji (arheološko najdišče), 3. igra na ploščicah s pikami od 1 do 6 (pri nekaterih različicah tudi od 1 do 8), 4. ime nekdanje športnega novinarja Trefalta, 5. priimek nekdanje slovenske smučar¬ ke (Majda), 6. globel, podolgovata nižina med hri¬ bi, 7. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami, 8. buči podoben plod s sočnim slad¬ kim mesom, 9. ustanove (zdravstvene, vzgojne,...). Rešitvi ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 22. marca pošljite na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timove uganke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Zlogovna izpolnjevanka II. V lik vpišite 8 besed, ki jih sestavite iz podanih zlo- 1 gov, kakor zahtevajo opisi. Ob pravilni rešitvi boste na ~ označenih poljih na levi ^ prebrali ime in priimek francoskega kemika in bio- 3 loga, v srednjem stolpcu pa bolezen, ki jo z zdravimo s , cepivom, ki ga je izumil 4 prav on. A - AS - DAD - Dl - DOR ^ - EU - IS - IS - KOLD - KRE - LO - NI - NJE - 6 NEWS - PRE - RA - RA - RO - SKA - TOR - TRI - 7 TU - U - U - VER ' 1 . 1 . francoski zlatnik, ki ga 8 je vpeljal Ludvik XIII., uvodna glasba, 3 - preska¬ kovanje isker med ščetko in vrtečim se delom električnega stroja, 4. vas pri Medvodah, 5- kijevski knez v 9. stol., ki so ga umorili, 6. otok pred severovz¬ hodno obalo Venezuele, 7. televizijska postaja Rešitvi ugank iz februarske številke re¬ vije TIM: Tematska osmerosmerka: zimsko veselje Izpolnjevanka: akumulator Nagrade za pravilno rešeni uganki prej¬ mejo: I. Zdenka Otrin, Zasip, Dobje 1, 4260 Bled 2. Janko Vajda, Keltska 1, 2103 Maribor 3. Bojan Toplak, Borova vas 24, 2000 Maribor UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespre¬ menjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. marca 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Nejc Dolinšek, Glagoljaš- ka l/a, 6000 Koper, Marjan Žagar, Petrovčeva 29, Rodica, 1230 Domžale, in Aleš Maček, Zg. Slemen 23, 2354 Bresternica. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. marec 2001 TI3.I 7 40 suvu 1. Modelarja Aerokluba Ajdovščina Boris Grzej in Boris Ronkalj sta za letošnje tekme v kategoriji F3J izdelala nova modela. Gr- zejev model castra 3 je grajen v stiroporni tehniki. Okrepljen je z ogljikovimi vlakni in prekrit s folijo oracover. Model ima raz- petino 3300 mm in tehta 2300 g. Profil krila je HQ. Ronkaljev model mavrica, ki smo ga podrobneje opisali v Timu 6/2000, je grajen klasično. 2. Z maketo airbus A320 v barvah slovenskega nacionalnega prevoznika Adrie Airways je na lanskem DP v plastičnem make- tarstvu nastopil Oliver Stritar iz Trbovelj. 3. Nenavadni raketni model »češke hokejke« sestavlja snop pra¬ vih hokejskih palic, ki po atraktivnem poletu vsaka posebej var¬ no pristanejo s padalom. Model je na 22. Pokalu Ljubljane pred¬ stavil češki modelar Jaromir Chalupa. 4. Sturmgeshutz III ausf. F8 v merilu 1 : 35 je prav gotovo naj- prepričljivejša maketa oklepnika v slovenski zgodovini. Blaž Berce je z njo osvojil prvo nagrado in nagrado »best-of-show« na tekmovanju Tanketa 2000, prvo mesto na tekmovanju za nagra¬ do CVŠ, prvo mesto in nagrado »best-of-show« na lanskih DP v plastičnem maketarstvu Slovenije in Hrvaške ter prvo mesto in pokal za »best-of-show« na Pokalu Revell 2000. 5. Akrobatski model easy Street iz Balsacraftovega kompleta je izdelek Boštjana Perdana. Leseni model z razpetino kril 1016 mm, dolžino 860 m in maso 1190 g je prekrit z biserno belo, črno in rdečo (spodaj) folijo oracover. Poganja ga motor Graupner speed 600 race 8,4 V s propelerjem master airscrew 8 x 4", ki se napaja iz 8 celic giga power 2000. Model je oprem¬ ljen s krmilnikom Kontronik easy 3000, sprejemnikom Hiteč micro 555, servomehanizmom Hiteč HS-81 za pogon krilc in dvema servomehanizmoma giga line power micro 13 BB za po¬ gon smernega in višinskega krmila. Foto: A. Kogovšek, S Lodge, B. Perdan in B. Ronkalj N) O 3 M i-t C n Ki © © H 3 m •t c n K © © K 00 *-a n n 3 »s n a n K) o o H n n p •n rt rt hi o O UJ