f^O l^i GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 iwu frvi predhodnik tbdmik gňftlsntřc ifta looo TOREK, 9. JUNIJA 2009 Leto LXII, St 45, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna usednica: Marija VoiČtak časopis izhataob torkih in os pftkih naklada: 22.000 izvodov WNťW GORENISKICLAS.SI Na volitvah Ob 28-odstotni volilni udeležbi je na nedeljskih volitvah zmago slavila stranka SDS s 26,92 odstotka glasov. V evropski paçlament gredo še SD, NSi, LDS in Zares. Danica zavia 2lebir Lojze Peterle (NSi), felko Ka- Da volitve 2972 odstotka vo- ...................................................................dn (LDS) m Ivo Vajgl (Za- livcev, so tj 2$,n odstotka Ljubljana • Vsaj tako za sedaj res). SDS je dobila 26,92 od« glasov namenili SDS, NSi kažejo prvi neuradj^i izidi dr- stotka glasov in je prepričlji- 20,27, SD 1645, LDS 12,12 žavne volilne komisije, pre- vo zmagala povsod v Sloveni- in Zaies 843 odstotka. Goden so bili včeraj zvečer pre- ji. SD ima 18,24 odstotka gla- renjski poslanec v Bruslju še Šteti še glasovi domačih vo- sov, presenetljiv je izid NSi s naslednjih pet let ostaja Jel- livcev po pošti, ta teden pa 16,3} odstotld. LDS je dobila ko Kadr. {LDS), drugi je pričakujejo Še glasove, ki so 11,52 odstotka in Zârcs'9,82 Škof]cloČan Zoran Thaler jih kandidatom za evropski odstotka. V evropski parla- (SD), gorenjske korenine parlament dali volivci v tuji- ment pa se ni uvrstila stran- ima tudi Tanja Fajon, na Goni. Takšni izidi pomenijo po ka DeSUS, ki je debila 7,18 renjskem blizu Domžal pa dva mandata prvo in drugou- odstotka glasov, s 3,60 od- živi tudi dosedanja SDSova vrščeni stranki ter po enega stotka je močno zaostala poslanka Romana Jordan Ci- drugim trem. V evropskem SLS, SNS je dobila 2,88 in zelj. V kolikšni meri lahko glasovanje po pošti še spremeni sestavo sedmerice? parlamenti! T^as hrdo zasto- SMS 1,90 odstotka, medtem pali Milan Zver in Romana ko so vse druge prejele manj lordan Cizelj (SDS), Zoran kot odstotek glasov volivcev. ThaJer in Tanja Fajon (SD)» Na Gorenjskem, kjer je šlo ^ 3. stran Zoran Thaler (SD) m jelko Kacin (LDS), gorenjska poslanca v evropskem parlamentu Predsednika ob taborišču Ljubelj Na obeh straneh prelaza Ljubelj je bilo v petek pomembno srečanje predsednikov sosednjih držav, slovenskega Danila Turka in avstrijskega Heinza Fischerja. Danica Zavri Žlebir, |ožE Ko§niek Ljubelj, Tinje - Na spominskih mestih koncentracijskega taborišča Ljubelj, podružnice zloglasnega Mauthausna, sta se v petek srečala predsednika Slovenije in Avstrije DaniJo Tiirk in Heinz Fischer. Najprej sta si ogledala mesto nekdanjega koncentracijskega ta-1>onšča Ljubelj - jug na slovenski strani in položila venec k spomeniku, nato pa tudi na avstrijski strani predora Ljubelj, kjer |e bil severni del taborišča. Predsednika Slovenije In Avstrije Danilo Turk in Hdnz Fischer na spominskem mestu ^ 2. stran nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj - jug 1 Feto: corazd icav^e Izjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. www-Qbkr.si Gorenjska ^^ Banka Letos šest nagrajencev Ana Hartman niki. Podelili bodo še tri ob-......................................" činska priznanja, in sicer Železniki • Občinski svetniki Smučarskemu klubu Domd so na zadnji seji potrdili le- za dolgoletno uspešno delo tošnje občinske nagrajence, pri vzgoji športnikov, Šport- Na predlog komisije za man- ncmu društvu Dolenja vas, datna vprašanja, volitve in ki je letos uspešno izpeljalo imenovanja so sklenili, da Evropski pokal v sankanju s bodo konec junija ob prazni- samotežnimi sanmi, na kate- ku občine plaketo prejeli rem je blestela tudi domača Muzejsko društvo Železniki ekipa, ter selškemu župniku ob 30-letnici delovanja in 40- Damjanu Proštu, ki se je v letnici muzeja v Železnikih zadnjih letih izkazal pri pre-. ter čebelarski društvi Želez- novi župnijske cerkve, ob niki in Selška dolina ob sto- predlanskih poplavah pa je letnid organizirane dejavno- ponudil prostore župnišča za stí Čebelarjev v občini Želez- začasen zdravstveni dom. 45 GORENJSKA V Šenčurju dišalo po krompirju v Šenčurju je v soboto diŠdb po krompirju • v pravem jn prenesenerri porrenu bes^e* krompir so priprav* Ijali na rdzittin« načine pa §e sre^o so irr>eli z vrerDenom, KrompV so praŽI* i tudi Airje župani in podžupan, ŠPORT Iz Amerike prišla z diplomo Plavalka Anja Čarmarijes sedem stimi leti odSia na iolanje in trenmg v Združene države Amerike. Prdekli mesřcje diplomirala ïn se po Ustih letih in pol zi stalno vrnila v Sloveni- |o it na dan vrnitve domov je plavala v kranjskem bazenu. KRONIKA Je senat slišal preveč? Na Okrožnem sod iču v Kranju so sojenje PreddvorČanu Ivanu Portunu, obdolSanemu poskusa uboja svojega 33*idiega sina, prekiniti zaradi do-mnevrre okuženosti sodnega senata. Končno odločitev b» sprejel predsed* NA POTEP Varen korak v gorah n nska sezona je pred vrati, zato je tokratni Na potep obarvan planin» sko. V n;em piSemo o opremi za gore in o tem, kak^o hrano moramo vzeti s seboj, objavljamo pa tidi seznam planinskih koč, vključno z njihovimi telefonskimi itevilkamt. 10 VREME Dam bo večinotna sončno, pihal ho jugozahodni veter. V sredo in četrtek ho dopoldm ujnčno, rtaio pa spremenljivo oblačno s krajemmi plohami. 10/24 jiftri: sprem&i^ivo oblačtw co o •f 17703529 2 POLITIK) i danica^avrl ^g-gias. si GORENJSKI GLAS torek, 9. juiiija 2009 Prepričljivo za samo na Mlaki V nedeljo je bil posvetovalni referendum v Krajevni skupnosti Kokrica o odcepitvi in ustanovitvi nove Krajevne skupnosti Mlaka. Volilna udeležba je bila 36,49'odstotna. Suzana P. Kovačič referendumskem območju ............................................................................je bilo 418 glasov za, kar je Kranj • V nedeljo je potekal 33,56 odstotka, in 666 gla- posvetovalni referendum, sov proti, kar je 6144 od- na katerem so se krajani se- stotka," je povedala Metel- danje Krajevne skupnosti kova. Med naselji llovka, (KS) Kokrica v Mestni obii- Kokrica, Bobovek» Srakov- ni (MO) Kranj z glasom za Ije, Tatinec in Mlaka je bilo ali proti odločali o referen- za novo KS Mlaka več kot dumskcm vprašanju: Ali ste petdeset odstotkov glasov le za to, da se za območje na- na območju Miake (62,12 setja Mlaka ustanovi nova odstotka), na območju Ilov- krajevna skupnost z imenom KS Mlaka? Referen- ke je glasovalo samo Šest oseb, od tega so bili tnje za dmnski izid se je ugotavljal in trije proti, v vseh drugih za celotno referendumsko naseljih je bilo za uStanovi- območje in posebej za ob- tev KS Mlaka krepko pod močje naselij Ilovka, Kokri- petdeset odstotkov volivcev. ca, Bobovek, Srakovlje, Tati- Na Bobovku je bilo za îe nec in Mlaka. "Voliîo je 9,52 odstotka volivcev. 1095 volilnih upravičencev "Svetnike bomo z rezultati od 3001, volilna udeležba r;a referenduma seznanili na celotnem referendumskem seji Sveta MO Kranj 17. juni- območju je bila 36,49- odstotna. Skupno število ve- ja. Sklep o morebitni usta* novitvi nove KS Mlaka bo Ijavnih glasov je bilo 1084/' uvrščen na eno od prihod- je povedala Sabina Metelko, njih sej. Krajevna skupnost tajnica občinske volilne ko- je po statutu lahko ustanov- misije, in dodala, da so po* Ijena šele z novim manda-datki že uradni, ker ni bilo tom," je povedala Ana Vízo-nobene zahteve za glasova- višek, vodja Kabineta županje po pošti- "Ne celotnem na na MG Kranj. .^Ěhri arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme FRANC VELIKONJA iz Beguni. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kaj vam pomeni Gorenjski glas Še vedno prejemamo vaša raznovrstna mnenja. Ker so zanimiva, jih it nekaj objavljamo. Gorenjski glas nam prinaša zanimive in aktualne informacije iz lokalnega okolja, ki bogatijo naše poznavanje bližnje in daljne soseščine. Družina Gazvoda Iz Kranja Že to, da sem naročen na Gorenjski glas, vam (ahko pove, da mi je "življenjski sopotnik^ V našo hišo je prihajal vsa leta, kar se jaz spominjam. Pokojni brat Tine je takoj, ko je odšel Živet v svoje "gnezdo" v Šenčur, naroČil vaš Časnik, ki v hišo prihaja še danes. Franc iz Smlednika Gorenjski glas mi pomeni spomin na poroko (6. maja je bilo 20 let)> ker imamo od takrat pri hiši vaš časopis. Mojca Iz Poljan Gorenjski glas mi daje ažurne in kvalitetne informacije o dogajanju na našem koncu. Če mi ne bi bil všeč, nanj ne bi bil naročen. Tone iz Tržiča Vsekakor stik z domačim krajem in okolico; kaj se dogaja, kdo je umrl, športni dosežki. Ni strani, ki me ne bi zanimala. Trenutno je zame najzanimivejši prispevek o naših ljudeh v Argentini, katero si ieUm nekoč tudi sam ogledati in doživeti. Pa še nekaj si želim; da bi mi ga pošiljati na dopusti Brane iz SkoQe Loke Avgusta bo že dvaindvajset let, odkar sem vaš naročnik, saj sem se takrat poročil in ta zakon je še danes živahen. Vsa ta leta ga še vedno bereva in ga bova še naprej z veseljem pregledovala. Metka in lože Iz Podnarta D. K. Predsednika ob taborišču Ljubelj i 1. stran Na slovenski strani je oba predsednika pozdravil župan občine Tržič Borut Sajovic, ki je dejal, da sta nekdaj predor in bodeča žica lotevala ljudi na obeh straneh meje, danes pa ločevanja in razlikovanja ni več, nasprotno, obisk obeh predsednikov obeta, da bosta državi sedaj skupaj urejali severni in južni del nekdanjega taborišča. O mračni preteklosti leta 1943 ustanovljenega taborišča na Ljubelju je spregovoril predsednik društva Mauthausen Slovenija Dušan Šte* fančič. Taborišče je na tem Predsednika Heinz Fischer in Danilo TUrk / rot»; conui mestu nastalo zaradi predora, ki so ga začeli kopat: z na- Obtožujem, že dJje časa nad- priredila predavanje in se Turkovem mnenju bist\e- menom, da bi nemška voj* onalni spomenik. Kot je de- srečala s predstavniki sloven- nega pomena jezikovni vi» ska lažje oskrbovala južna jal Štefančič, je bilo taborišče ske narodnostne skupnosti v dik in dvojezično šolstvo, bojišča. V njem je bilo do že med vojno Evropa v ma- Avstriji. Ob slovesnosti na uporaba jezika manjšine kot konca vojne i8oo ujetnikov km in tudi sedaj njegov po- spominskem mestu končen* uradnega jezika in dvojezič- iz vse Evrope. Na obeh stra- men sega prek meja, saj je s tradjskega taborišča Ljubelj • na topograiija, mediji in čez- neh meje vsako leto s spo- svojim spominom opozorilo se\'er je spregovoril predsed- mejno sodelovanje. Nobena minskimi manifestacijami î'n svarilo današnjim in pri- nik avstrijskega društva Mau- rešitev ne sme biti sprejeta ohranjajo spomin na obstoj hodnjim rodovom. Na av- thausen Peter Gstettner. brez sodelovanja in soglasja taborišča, na slovenski strani strijsld strani sta predsedni- Po obisku Ljubelja sta manjšine. Slovenski pred je to območje z ohranjenimi ka držav položila venca k predsednika Republike Av- sednik je predlagal "kreativ- ostanki celic In s spomeni- spominski plošči ob vhodu v strije in Slovenije Fischer in -no intemadoralizadjo" rekom s pomenljivim napisom predor, pozneje pa v Tinjah Tuerk v Domu prosvete So- Sevanja dvoj^čnosti na Ko- dalitas v Tinjah sodelovala v roškem, v kateri bi sodelova- pogovoru na temo Avstrija in li tudi strokovnjaki iz drugih Slovenija, sosedi in partneri- evropskih držav. Avstrijski d v Evropski uniji. predsednik je ugotovil, da so Slovenski predsednik je se po osamosvojitvi Sloveni-deial, da v cclovitenn releva- je odnosi med Slovenijo in nju vprašanja manjšin nista Avstrijo izboljšali. Dejal je, pomembni le kulturna in je- da morajo slovenska manj- zlkovna idenriteta, ampak tudi ekonomska eksistenca. šina in nemško govoreča večina na Koroškem m Predsednika sta položila venca k spomeniku Obtožujem. socialna mobilnost in me- majhna nemška skupnost v dijska vključenost. Položaj Sloveniji živeti v sožitju, in Slovencev na Koroškem je prÍ2nal da se na Koroškem danes za Evropo pomemben zapleta predvsem pri dvc^e- I tudi zato, ker njene pravice žičnih tablah, kjer gre tudi določata tudi avstrijska usta- za nejasne pristojnosti obla* ^ va in mednarodno pravo. Za sti, vendar je treba spoštova- slovensko manjšino so po ti pravnô državo. Najbolj pogrešajo pločnike Mattvž Pintar najbolj manjkajo pločniki, 23 odstotkov meni, da bi k veČii varnosti v prometu najbolj pripomogle kolesar- strukturi na območju Žab- počakati. 12 odstotkov grad- ske steze, 12 odstotkov po-nice in Bitenj najbolj manj- nji nasprotuje, saj menijo, greša prehode za pešce in Dve vprašanji smo zasta- ka in bi pripomoglo k večji da šotor v tako okolje sploh vili tudi prebivalcem Žabni- varnosti pešcev in kolesarjev ne sodi. Slaba četrtina ce. Prenova osnovne šole se v prometu. gradnjo podpira, saj bi tako 7J3 ki ji 2ČU je. Sodpliijoč? smo Več kot polovica vpraša- najhitreje in najceneje pri- vprašali, aH se jim zdi pri- nih nasprotuje gradnji telo- šli do težko pričakovane te- trije odstotki prometno sig-nalizadjo. Sodelujočim se prav lepo zahvaljujemo. V Klicnem Studiu slepih na številki memo, da bi ob njej postavi- vadnice v obliki šotora oz. lovadnice. Kar 62 odstot- 04/5116 404 smo dosegljivi li telovadnico v obliki šotora balona, saj si želijo primer- kov vprašanih meni, da v za vse, ki bi želeli Gorenjski oz. balona. Zanimalo nas je no telovadnico. Četudi bo prometni inirastnikturi na glas naroČiti in poleg Časopi- tudi, kaj v prometni infra- treba nanjo še nekaj časa območju Zabnice in Biteni sa prejeti tudi lepo darilo. Se vam zdi primemo, da h\ ob prenovljen» loll v Žabnici postavili teJovadiic« v obliki Motors oz. balona? Cradnii nasprotujem, saj iotor v tđko okolje sploh ne sodi Gradnjo podpiram, saj bi tako n a] h ftreje in nai ceneje pri SU do težko prj^a kova ne telovadnice 24% Cradnii protuiem, si žeiimo nas ker primerno telovadnico, četudi bomo morali nanjo Se nekaj časa čakati 59% Ne vem S% Kaj mefifte, da v prometni infrutnj kturi na območju 2abnicc in Bitenj najbolj manjka In bi prípomogh> k ve^i varnosti p«Sc«v In bolfisaiiev v prometu? Pbčniki 62% Kolesarske steze 23X Prometna signalizacija 3% Prehodi za peSce 12% N-179 GORENJSKI GLAS ior«k, o. junija 2009 i m m KTU LNO infc 3 Na evropskih volitvah zmagala SDS A 1. stran Zlasti glasovi iz tujine še utegnejo ogroziti evropski mandat Iva Vajgla, preostali pa so uspešno prestopili prag za Bruselj, Zapiáimo še nekaj številk 7 voiitpv na Gorenjskem: najboljši rezultat je zmagovita SDS dosegla v volilnem okraju Kranj 3, torej v podeželskih občinah okoli Kranja, prek 30 odstotkov pa tudi v obeh škofjeloških okrajih, Volivci v slednjih dveh $0 bili močno naklonjeni tudi NSi, ki je dobi- h blizu 25 odstotkov v Škofji Loki in prek 28 odstotkov v dolinah. Stranki SD pa so tradicionalno najbolj naklonjeni na Jesenicah, kjer so ji dali 20.31 odstotka glasov. V evropskem parlamentu bodo iz Slovenije [od leve): MIlan Zver, Lojze Peterle, Zoran LDS ima najboljši reptat v Thaler, Tanja Fajon, |€lko Kacin, Romana |ordan Clzelj In Ivo Vajgl. /Poto.cont2ciK3«eM okraju Kranj 2, Zares pa z 10,29 odstotka glasov prav Peterleta, ki bo ponovno po- takona Jesenicah. slanec v Bruslju, pa se je razpoloženje je biJ rezultat kar dober. Osebno sem zado- Kako so rezultat volitev prenesli poraženci? Pred- ivo Vajgl iz stranke Zares okrepila tudi evropska desni- voljen s številom preferenč- sednik SLS Radovan Žerjav je izrazil zadovoljstvo, da je ca. Predsednica NSi Ljudmi- nih glasov, ki sem iih dobil je rezultate volitev za stran- stranka potidila svoj najboljši la Novak se sicer ni već uvrsti- bhzu 40 tisoč in računam, da ko ocenil kot katastrofalne, volilni rezultat, boljši cd par- U med evropske poslance, ve- mi je bilo izkazano zaupanje kar dokazuje že znano dej- lamentamih volitev, In dodal, sela pa je Í2áda evropskih voli- tudi na listi SD. S to popotni- sfvo, da je izgubila podporo da stranka zadnje dni ri ime* tev» kakršnega )e napovedala co bom Šel v Bruselj in dal in zaupanje. Na tem bodo v la najbolj prijetnih in lahkih že na strankinem kongresu, vse od sebe." O veđetni od- prihodnje trdo deiali, je na- trenutkov. O volilni udeležbi Najbolj jo navdušuje dejstvo, sotnosti iz politike pa je de- povedal Žecjav, ki trdi, da pa je dejal, da je bila nižja, kot da je stranka ponekod v Slo- jal, da je odločitev o mitvi bi $i tak dogodek zaslužil. veiiijl dobila drugi (ali celo sprejtd pred tiemi mesïci, se rezultat ne pomeni potopa SLS. Nosilce Liste Ivan Ža- Ciij, da LDS dobi enega po- prvi) najboljši rezultat vmes že navadil in se sedaj gar pa je isazil upanje, da slanca v evropská parlament, je dosežen, je dejala predsednica LDS Katarina KresaJ. Za- Po zmagi na lanskih volit- spet počuti politika. bodo tisti, ki so bili vendarle vah v državni zbor in po pol Zmagovalci evropskih voli- izvoljeni v evropski parla- leta, kar se trdo spopada z go- tev pa so v stranki SDS. Njen ment, tam zastopali sloven- dovoljna pa je predvsem z spodarsko krizo, je z izidi ne- predsednik Janez JanSa je ob ske nacionalne interese. dejstvom, da je stranka dobi- deljskih volitev zadovoljen tem dejal, da Slovenija Ev- Tudi stranki DeSUS se niso ta Še enkrat več glasov kot na lanskih volitvah v državni tudi prvak SD Borut Pahor. ropsko unijo po lanstó Lzkuš- odprla vrata v evropski par-"Dobili smo poslanca več, nji slovenskega předsedova- Umeni Njen prvak in nosi« zbor. Nosilec kandidatne liste kot smo ga imeli doslej, iz- nja jemlje resno. Po lanski lec kandidatne liste Kari Er- Jelko Kadn pa je dejal da je boljšali smo rezultat iz leta volilni ^i^^kušnji, ko se je javec pa zaradi|^ga oi bil kotnepoboljšljivoptimistpri- 2004 in dobili potrditev s stranki zmaga izmaknila za pretirano razočaran: Izid čakoval višjo volilno udelež- strani volivk in volivcev, ki jo las, je nedeljska zmaga spod» volitev je potrditev volilnih to, Slovenija bi si jo zaslužila, potrebujemo kot spodbudo buda, da znova osvojijo slo- rezultatov, ki jih je naša sicer pa je zadovoljen: "Če- za naprej. Veseli me. da je venski politični vrh. Za seda- prav smo dobili en sam man- stranki SD uspel tako dober njo vladajočo politiko pa je stranka dosegla že na parlamentarnih volitvah. Žal dat v evropskem parlamentu, rezultat, čeprav se je poveča- po njegovih besedah to strez- nam je sicer, da nismo prišli si dobro oglejte obraze kandi- lo število njenih tekmecev na nitveni signal. Čestitke je na- v evropski parlament, saj bi caiov» saj bodo v priliodnje levi sredini," je dejal Pahor, menil tudi dobremu volilne- bila stranka starejših in upo- 2asedli pomembne položa- Zoran Thaler, ki se v politiko mu izidu stranke NSi. Sku- kojencev Evropi potrebna, je." Najbolj pa so bili ZN-olitva- vrača po dvanajstih letih, pa paj z njo je SDS dobila več Vemo, da je tam eden ključali videti zadovoljni v NSi, ki je o svoji u\Tstitvi v evropski kot 43 odstotkov vseh glasov, nih problemov staranje preje po lanskih državnih volit- parlament dejal: "Zelo smo levica pa 39 odstotkov glasov, bivalstva. V Sloveniji pa si vah izpadla iz parlamenta, po zadovoljni z dvema manda- Volilni sistem pa je tak, da bomo še naprej prizadevali evropskih pa je tre^a najmoč- toma, to je napredek za listo desnici v tem primeru prina- za boljši položaj starejših in nejša, po besedah Lojzeta SD, tudi glede na splošno ša tri, Icvici pa Štiri mandate, upokojencev." SDS, zmagovalka evropskih voihev $ ooslancema Milanom Karlu Erjavcu ni uspelo priti v evropski parlament Na sliki Zverom in Romano lordan Cizelj 1 ^oto. couztí kí^í levo ob njem Kranjdanka Andrejka Majhen. 1 Fot«:con2d ù^u Predrage sanje Kot Je bohinjski župan zbudile največ dvoma. Čeprav Franc Kramar prejšnji tedtn so se vsi po vrsti strinjali, da so itltjo o olimpijskih igrah leta olimpijske igre Športni dogo- 201S na Bledu (ynesto priredi- dek, s katerim bi se Slovenja tdj, sicer pa naj hi bila vključe- rada ponašala, pa je veČina že na vsa Gorenjska, poleg t^ pa na začetku zastavila vpraša- še Ljubljana in Maribor) odšel nje, od kod v teh kriznih časih razlagat pred slovenske športne dobiti že denar vsaj za enakO' vdjake, zbrane v izvršnem od- vredno kandidaturo z djvgi- boru Olimpi/skega komiteja mi, ob čcmsr jc predsednik Slovenije, je imel s seboj prec^ OKS Janez Kocijančič spom- obsežno Študijo ocene izvedljiv nil, daje sokonkurent, mesto vosti tega najve^effi športnega Munchen, napovedal, da bo dogodka. V nj^ so strokovnja- zgolj v kandidaturo vložil triki, raziskovalo iz ljubljanske * deset milijonov evrov. Seveda Ekonomske fakultete nedvo- so ob iem imeli še vrsto pomis- umno ugotoAli, da je projekt Wcou glede name^itvenik ka- zimskih olimpijskih pri nas iz- padtet, pa tudi o nerealnih na- vidljiv. Potrebne bi bile mnoge črtih ^ede športnih kapacitet, dodatne investicye v prometno na kar je spomnil predsednik injra^tmkturo. Športne objekte, HZS Mest Aljar\čič, koje ome- namestitvene zmo^jivosti ... n^ da so^akteve UHF za naj- vendar je ve^ih del njih ali že manj dve hokejski dvorani s po načrtovan ali potreben za ve^o deset do petnajst tisoč sedeži kakovost življenja prebivalcev (taJdni nista predvideni). ^avenije. Seseda bi bile treba Poleg tega so se predstavniki zgraditi tudi kar nekaj objek» nacionalnih panožnih zvez tov, ki bi jih naredili zgolj za spraševali tudi. kaj ho z njiho- pHreditev (mednarodni RTV vím razvojem, Če bo veČino de- center in multimedijski center, narja za Šport v prihodnjih le- začasna dvoma za hit<'ostno tih pobrala že zgolj kandidatu- drsarye v Stražišču...), treba bi ra za olimpijske igre. Ce doda- bilo zgraditi olimpijsko vas, mo temu Še grenko izkušnjo z prav tako bi bilo treba dodobra neuspelo kandidaturo oHmpij- dograditi in prenoviti ceste, po- skih iger treh dežel in marihor- sodobiti javni prevoz, Skratka, sko univerzijado, ni čudno, da samo za investicije bi bilo treba so na koncu prav âani 10 nameniti več kot 2,7 milijarde OKS glasovali proti kandidatno v. Prav številke in načrtovane turi. Časi, ko mnogi rte vedo, kako bodo preživeli od danes investicije pa so med Sani iz- do jutri, pač niso prirrmii za vršnega odbora OKS seveda (olimpijske) sanje. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manjâ Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zdplotnik, Danka Zavri Žiebir UREDNIŠTVO NOVINAR] I. UREDNI Ki! Boš^n Bogataj, Aienka Brun, Igor Kâvâ^ Suzana P. Kovačč, UrtaPdsmei, Mateja Rant, Sto)an Saje, Stanovnik. Simon îubic, Zaplotnik. Danica Zavrl ŽleMr, Štefan Ža^ stalni sodddvd: Marjana AhaáČ, Maja Bertoncet), Ma^až CregonČ. Ana Hartman« Jože ) / Direktorica: Marija Vo^jak / Nas ov; BieiMVtsova cesta 4, 4.000 04/20) 420C, fs^r* 04/20113« ^rnail:)^fe{3>g•glas.sl;mall oglasi In osmrtnice: te 42 47 / Delovni Cas. od ponc^tljka do Ceiiik« tiepttiknjsnv wď S. vic« petek «d 8. d» uf«. sobote, '^edelj« m prazn ki uprto. / Oortnjski gUs je pdtednik, fzhaja o» torkih In petkih, v nakladi 22.000 i2vodo« / Redr>e prilog«: Moja Gorenjska, letopis Gorenjska [ertkrat letno) In devet lobalr>kh prifog / Tisk: Oruek Cannthia CrrbH & CoKG. Si. Veit/Clar) Vid na CHniJ, Avsui^a / Na rejnina: leE.t 04/30143 41 / Cena Izvoda: EUS, letna to^nina-EUR; R9drM planiki Imajo 10% popusta, polletni 20% popusea, leini 25% popusta; v cenefev/aCunan OOV po stopnji naročnina seupoSteva od l^oie Števil-čili za vrnitev v Skiveniio? leto do zaključka študija, sem vali? če ne. Motivadje zatreningpa dajo kopalk." Zmagovala Leščani in Jeseničani Maja Berto ncelt I . r li I 9 u 10 16 17 - 11 « 2 6 rs p Naklo - Nogometaši so zaključili s tekmovanji v prvi in drugi gorenjski članski ligi. Derbi prve lige je bil v soboto v Naklem, íqer sta se za vrhunec nogometnega dne pomerili prvouvrščeni eldpi z lestvice Šobec Lesce in Naklo. Izid je bil 2 : 2, v 3. SNL - Zahod pa se je kot prva na lestvici uvrstila ekij>a Sobec Lesce (56 točk). Prvo gorenjsko l^o so kot dnigi končali nogometaši Nakla (38), sledijo pa eki- N<^ometa$i ekipe Sobec Lesce so prepričljivi zmagovalci 1. gorenjske članske lige. pe Niko Železniki (37), Viso- ' ko (37), Alpina Žiri (35), Vele- ce ($5 točk), ki so si s tem za- Piva «kma bo jutri ob 18. uri mi je pomemben del infra- sovo (31), Kranjska Gora (26), gotovili napredovanje v 1. na Godešiču, povratna pa v struJctura, ne bôdo zadostili, Bled Hirter (25), Bohinj (21), ligo. Tam bo najverjetneje ig- soboto ob 18. uri v Hrastju. V bo v i. gorenjsko ligo napre- Polet (20). Hrastje Šenčur rala tudi drugouvrščena eki- primeru, da bo ekipa Šobec doval le zmagovalec kvalifika- (19) in Ločan {14). ki so kot pa Kondorja iz Codešiča (39), Lesce zadostila kriterijem za dj. Od 3. do 8. mesta v 2. go- C. . zadnja ekipa na lestvici izpa- za katero pa sezone še ni ko- uvrstitev v 3. SNI - Zahod dli v 2. gorenjsko ligo. nec. Z ekipo Hrastje Šenčur, bosta v 1. gorenjski ligi igral Prepričljivi zmagovalci 2. predzadnjo ekipo na Ip^tvici obe ekipi, ne glede na rezul gorenjske lige pa so nogome- i.lige.sebodopomerilivkva. tat kvalifikacij, če pa Leščani taši ekipe Miraovr^ Jeseni- lifikadjah za popolnitev kriterijem NZS, med kateri renjski ligi pa so se zvrstile naslednje ekipe: Preddvor (35), Bitnje (34). Britof (27), Trboje {23), Podbrezje {16) in DLN (Ç), GORENJSKI GLAS torek» o. junija Z009 REKREACIJA info g'giđs.si 7 Nikoli prestari Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih se udeležuje tudi veliko starejših tekačev. Predstavljamo tri, ki redno stojijo na stopničkah: Slavka Sitarja, Olgo Grm in Urško Bizjak. Mai a Bertonceu Olga Crm med najuspešnejšimi Nemilje • Letošnja peU tek- tekačicami ma Gorenjs,arjati sem tekla zagotovo desetkrat pred 35 leti. "V siužbi sem in petkrat zapored na razda- y^jj^a gjjjai^ veliko sedel in spoznal, da W 42 km zmagala. Tečem ^^ če telim narediti nekaj do- tudi na gorskih tekih in bila brega zase, se moram zače- sem na članskih svetovnih meni pristopil fanez Zakraj-Šek, mi dejal, da dobro tečem, in mi pokazal Še tehniko teka. Posebno zgodbo pa mi je Srečala sem tudi Olgo Grm, ti ukvarjati s športom. Odi o- in evropskih prvenstvih. na vrhu Mohorja zaupala ki mi je vzor, je dobila ogrom-âi sem se za tek. Na začet- 2ame pa je najlepši prav tek članica rekreativne ekipe Go- no pokalov, velikokrat postala ku je šlo seveda boîj počasi. na Mohor, ' je pojasniJa Olga renjskega glasa Urška Biz- državna prvatónja in mi je Že prvo leto pa sem §el na ki nastopa za AK Ra- jak, Id je povedala, da je, od- dala dodatne spodbude. Za- tekmovanje, na dobravski doN^jica. Kot pravi, na tek ni- kar se xikvarja s tekom, kar ida sem trenirati, tekmovati. koli ne gre tako, kot bi šla na pomeni od 53. leta starosti, lla tudi na svetovno prven-trening, ker potem zagotovo povsem prerojena. ^'Zeio sem stvo." Kot pravi, ji je tek dal nje, ki ima v svoji kategoriji ne bi šla. Prav tako kljub šte- zbolela. Imela sem mikrodt« poleta, moči, volje, energije. tek, doig 3 km," je povedal Slavko Sitar, član ŠD Moš- največjega konkurenta v Janezu Ambrožu iz vrst Trži- \ilnim uspehom nikoli ni no anemijo in sem se odloči- Tečem približno trikrat te- imela trenerja. "Od lani sem la za spremembo načina živ- densko in se udeležujem te- ških strel, ki pa ga na tek na v pokoju in v naravo grem ljenja, ki je vključevala tudi kem po vsej Sloveniji. Tek mi Mohor ni bilo. "On je hitrej- ^"sak dan, najveđoat v hribe, rekreacijo. Prej sem bila na- je pokazal nov svet, odpri pot tančna, vse je moralo biti na- v lepše življenje. Na podlagi rejeno brezhibno, kar mi je lastne izkušnje svetujem oâtno pobralo veliko energi- vsem ženskam moje starosti, je. Poslala sem šibka, zaspa- naj se začnejo rekreirati, tudi na. Ko sem šla nekoč na Lub- v ziiiiskilj iiiesecili. Jaz sem nik, sem morda vsakih sto na primer pozimi štirikrat te- metrovpodvati. Sploh nisem densko hodila na telovadbo: vedela, kaj je narobe. Mislila dvakrat na pilâtes, dvakrat na sem, da gre za težave žensk v aerobiko, poleg tega sem tudi meni. Ko pa sem se pod Lub- tekla. Poleg s tekom sem se aikom naenkrat sesedla, je prej ukvarjala tudi s kolesar- bi3 obisk zdravnika neizbe- stvom, tekla na smučeh, Žen. Poslali so me v bolnišni- smučala, vendar sedaj vsega co in mi rekli, da moja kri ni ne zmorem, zato sem se odveč kri. ampak voda. Ko sem lodla za tek na dolge proge prišla iz bolnišnice, sem se in za gorski tek, ki je moja začela ukvarjati s športom in ljubezen," je še dodala. Na živeti drugače," je pojasnjeva- tekme ne hodi zaradi me- a, polna energije, v družbi dalj, íepríw redko zgodi, mtóa Martina, Jd se prav tako da ostane brez nje. "Največ §i v. klanec, meni pa bolj Veliko sem žrtovovala za udeležuje tekem, je pa začel mi pomeni, da pridem do d- ustrezajo ravninski teki." tek, vendar vse za moje do- teči kasneje kot žena, ki se ta- Ija, da dosežem to, kar si za^ pojasnjuje tekač, ki /e vča- l^ro. Nikoli ni prepozno za- kole spominja svojih teloSkih dam. Je pa res, da imam sih tekel tadi na smučeh, se ukvarjati z rekreacijo, začetkov; Ted sem začeb po doma že veliko medalj in po- Kot pravi, za rekreacijo nisi pa ni nujno, da je to ravno Sorškem polju, moja prva kalov ter slik. ki me bodo nikoli prestar, telo pa samo tek, lahko je tudi kaj druge- tekma pa je bila gorsld td< na vedno spominjale na tekaška pove. koliko zrriore. Teče ga» To je naložba v zdravje. Osolnik. Stara sem bila 53 let leta. Upam, da mi bo zdravje štirikrat tedensko, najmanj Treba se je z nečim ukvarja- Ta tekma ml bo za vedno služilo in da bom lahko tekla Slavko Sitar po pol ure. ti." še pravi. ostala v spoiTiina V cilju je k čim dlje." GIBAJTE SE Z NAMI Míroslav Braco Cvietičanin Preizkus Posamična vožnja na Čcs, izkušenj. Največkrat priporo-iasovna preizkušnja, krono- ^m, da si ve&rat sami določite meter, ura resnice ...je kolesar- lasten kronometer. izmerite si ska pnizkuínju, k ř pokaže, ko- del trase, po kateri se redi vozi- liko moči lahko da od sebe po- te in jo dobro poznate, Pozorni samčzen kolesar med doff^d- bodiie, da bo ta trasa sestavlje-Icom, ko vsak tekmuje sam pro- na iz ravnine, klanca, nekaj zavitih ovinkov in zahtevnega spusta. Taka trasa bo pospešila ti un na isti progi. Glasovci smo kronometer vo- žili prejšnjo sredo in spet ga nabiranje izku^ry, kijih potre- homo preti koncu kolesarske se- hujete pri kolcsaijctyu nasploh zone tam nekje v oktobru. Na- in ne samoza vadbo kronome- men preizkusa je, da bomo lak' tra. Dotí:ina w^ega kronome- ko ugqtoviU, ali smo in koliko tra naj ho od deset do dvajset ki- smo napredovali z redno vadbo, lometrov. Vožnja na čas jemu- Čase posameznikov pa bomo čenje na čas, po katerem sledi tudi uporabili za la^o rozpore- užitek, če ste zadovoljni z dose- ditev po vseh treh naíih skupi- ženim časom in s svojo vožnjo. nak. Privoščili smo si zelo dolg in zahteven kronometer. Štartali V cilju naj vam ne bi ostalo niti trohice moá. Vso morate enako porazdeliti in porabiti na progi. smo na pol minute v Nemiljah, Kdor lahko stoje grinta v cilj, se ori gostilni na Razpoka h. je premalo trudil med vožnjo. Zbralo se nas je devetintrideset Glasovci smo se zelc trudili. in mimo lahko zapišem, da ni Na cilju srr.o bili videti izčrpa- bilo junaka, ki ga vsaj tnalo ne ni, vendar zadovoljni, da smo bi bilo strah ure resnice. Cilj prišli do cilja. Po mojih občut- smo imeli na Čepidjah pod jo- kih nas je Ui kronometer še bolj ftom pri Jani pred gostilno Na zbližal. Prnč seje zgodilo, da sedlu. Jana nas Je v ci^u počas- smo bili v cilju utrujeni orav vd. tila tudi z domačim štrudlom, Seveda so kile časovne razlike kar pomeni, da ho na nasled- med nami, vendar smo se za njem kronowtru lahko štarta- ^ svoj čas morali še kako potrudila kot zadnja, da ho imela po- ti. Ne bom napisal, da komaj polno časovno kontrolo nad vse- čakam jesenski kronometer, ker mi nastopajočimi. smo tole sezono šele dobro po- V tg kolumni nisem, nikoli gnali na pedala in řws do okto- pisal o kronometru, čeprav vem, bra čaka še veliko lepih skupnih da se karprzc^ rekreatimih ko- kilometrov, preživetih na kole- lesarjev poda tudi na tckmova- su. nja v tej disciplini, Kronometer Trasa za jutrišnjo vadbo ie zanimiv in zahrbten obe- ostane enaka kot pred krono- nem. Če začnete preiiitro, boste mctivm. najverjetnde pogprdi in izgubi- Obvestih: Člani kdesanke li več časa, kot pa ga pridobili, sekcije se za maraton Franja Najpomembn^ši je pravi tem» lahko do srede .prijavite pri po, vendar za to potrebujete veČ Gregu. Grega Kok najhitrejši na prvem Glasovem kronometru Gorenjski Glds eiireativee.si \ % I i I } 1 i 20. Mošenjski tek 8 km, +/' 75 m višinske razlike Tek za Gorenjski pokal mladine Sobota, 13. junij, ob 17. uri. Mošnje Info: Slavko Srtar, 041/556-204. zvone. potoonik^e I emach. n et svvvw.kl u b-trmastih .54 8 K o I simon, yw bic®g-das.si GORENJSKI GlAS torek, 9. junija 2009 nesreCe Breznica Vinjen za volanom Na regionalni ceistî v Breznid je v soboto vkoli ure zjutraj 23-letni Jeseničan z osebnim vozilom trčil v trčil v obcestni drog In transformator. Ko se je iz smeri Doslovč pripeljal v Breznico, je v blagem desnem ovinku zapeljal prek ceste, tr> čil v drog, nato pa §e v transformator. V nesreči se je huje ranil 27-letni Jeseničan» ki je sedel na sovoznikovem sedežu, 30-leCnik iz okolice )e$enlc, ki je sedel zadaj, pa lažje. Ker je povzročitelj vozil pod vplivom alkohola, so ga policisti pridržali, zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti pa ga bodo tudi kazensko ovadili. Bled Pregloboko pogledal v kozarec v soboto ob 1S.30 se je na regionalni Cesti svobode na Ble« du hudo ponesrečil 58-letni domačin. S kolesom z motorjem je pripeljal iz križišča Union po klancu navzdol. Na kon> cu klanca je zapeljal na nasprotni prometni pas in s krmilom zadel v zadnji levi del osebnega avtomobila, ki ga je pravilno iz smeri Bohinja vozil 37-letni italijanski državljan. Po tr- čertju je Blejec izgubil nadzor nad mopedom, trčil v robnik desnega pločnika, nato zapeljal prek ceste na pločnik na levi strani in tam trčil še v kamniti rob vhodnih vrat Hotela Trst. Nazadnje je obležal na vozišču. Ranjenemu Blejcu je prvi priskočil na pomoč italijanski voznik» v katerega je trčil, nato pa so ga prevzeli reševalci in ga odpeljali v jeseniško bolniš» nico. Policisti so ugotovili, da je Blejec vozil pod vplivom alkohola In so zoper njega podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče, na tožilstvo pa so poslali poročilo. S. S. COREr^JSKA Trije vozniki so napihali Policisti so v noči na soboto izvedli poostren nadzor prometa po metodologiji Promil. Kontrolirali so 150 voznikov in pri treh ugotovili, da vozijo pod vplivom alkohola. Najvišja izmerjena koncentracija je bila 0,78 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, "rekorderja" pa so zato pridržali. Dvema voznikoma so začasno odvzeli vozniški dovoljenji, os- mim kršiteljem so izrekli globe, zoper enega so podali obdolžilni predlog« dva pa sta jo odnesla zgofj z opozorilom. S. S. kriminal Slovenski Javorník S steklenico po glavi v gostinskem lokalu na Slovenskem javorniku so se v soboto popoldne stepli. 4i-letni Jeseničan je nekaj pred 18. uro prišel v lokal in se usedel za mizo na terasi. Kmalu zatem je tja prišel še 2$-letni Jeseničan, kateremu naj bi 4i*iet- nik dolgoval denar. Kmalu sta se sporekla, mlajši moški je pri tem z mize vzel pivsko steklenico in z njo starejšega udaril po glavi, nato pa ga Še nekajkrat s pestjo udaril po glavi in zapustil lokal. Za ranjenega Jeseničana )e najprej poskrbela ekipa nujne medicinske pomoči» nato so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, od tam pa zaradi hudih poškodb glave v Univerzitetni klinični center Ljubljana. 2S-letnega Jeseničana so policisti kazensko ovadili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Lesce Naredili bodo nov omet Neznanci so v noči na petek ukradli delovni stroj za omete znamke PTFC4 rdeče barve, vreden približno osem tisoč evrov, Naklo Zažgaii tovornjak V soboto okoli 23.20 je neznani storilec zažgal tovorno vozilo, ki je bilo parkirano na Glavni cesti v Naklem. Pogorel je prednji del vozila, gmctna škoda pa znaša okoli sedem tisoč evrov. Krani Vlomil v klet Neznani storilec je v Kranju vlomil v klet» iz katere je odpel* jal oranžno kolo Cannondale F700SL serijskih številk Q0S4917, vredno približno 1800 evrov. S seboj je vzel še za približno dvesto evrov kozmetičnih izdelkov. S. Š. senat slišal Sojenje Preddvorčanu Ivanu Fortunu, obdolženemu poskusa uboja, so prekinili zaradi domnevne okuženosti sodnega senata. Končno odločitev bo sprejel predsednik okrožnega sodišča v Kranju. Simon Šubic Navajal je, da se je to moralo ..............................................................................zgoditi, da njega in druge Kranj • Predsednik Okrožne- sin Robert ves čas maltretira, ga sodišča v Kranju Mihael najbolj pa ga je prizadelo, Kersnik bo moral presoditi, ker ne bo mogel več videti ali bodo lahko sojenje Ivanu vnukov, saj je Robertova ne- Fortunu iz Preddvora nada- kdanja partnerica odnesla Ijevali pred sodnim sena- tudi igrače/' je kriminalist iom, ki mu predseduje sod- ' povedal mi hudega sluteč. niča Andreja Ravnikar« ali pa Tudi sodnica je spoznala, ^a bodo inuiall začeli znova da je padlđ v pasi, šele nicd pred spremenjenim sena- narekovanjem kriminali- tom. Na petkovi giđvni obra- stove izjave za zapisnik. vnavi se je namreč zapletlo, Odvetnica je namreč ugo- ker je petčlanski senat slišal varjala, da bi zapisnik vse-izjavo, smel. ki je morda ne bi boval tudi besede, ki naj bi jih obdolženi takoj po deja- Na predlog Katje Kooc Ku- nju izrekel kriminalistu, bar, zagovornice 61-letnega ker bi s tem prišlo do pro- Preddvorčana, obtoženega, cesne kršitve. "Saj ste yen-da je i;, januarja poskušal darle sami predlagali to za- ubiti svojega 38-letnega sina sliáanje in se pri tem sklice- Roberta, so zaslišali kranj- vali ravno na uradni zazna-skega kriminalista Saša Eni- mek o pogovoru v kuhinji," ka, da bi pojasnil, kâko se je se je začudila sodnica. "Za* Ivan Fortun na sodišče hodi iz hišnega pripora, ki pa ga ne Ivan Fortun obnašal takoj po nimajo nas le okoliščine, to prestaja v svoji hiši, saj v njej živi tudi napadeni sin Robert, prepiru, v katerem je z no- je vedenje obtoženega takoj žem zabodel sina. "Na poti po dejanju." je vztrajala od- še ni razčistil, ali je morda te "okužbe". "Ne bom tvegala, 2 - o do stanovanja drugega sina vetnica. besede izrekel sin Janez in da bi kazenski postopek pri Janeza, ki je v Momjem nad Po dveh prekinitvah je ne obdolženec, sporočila od- peljali do konca, nato pa bi stropju hiše, je bil molčeč, sodnica Ravnikarjeva kljub ločitev senata, da bodo raje nam višje sodišče oâtalo, da med pogovorom v kuhinji mnenju zagovornice, da se počakali na presojo predsed- smo bili okuženi," je pojas- pa je bil videti vznemirjen, senat s to izjavo ni okužil, saj nika sodišča, ali je prišlo do nila sodnica. Pomemben je hemin, ne ljudje Na sojenju Mateju in juretu Omanu ter Albancu Ardianu Canu zaradi domnevne organizacije prevoza desetih kilogramov heroina bodo zaslišali vse kriminaliste, ki so v Albančevem avtomobilu iskali heroin. Simon Šubic Kranj • Po mesecu in pol premora se je na kranjskem okrožnem sodišču z zasliša* njem prič nadaljevalo soje* nje zopei brata Mateja in Ju-reta Omana iz Žabnice ter v Avstriji živečega Albanca Ar-diana Cano, obdolžene sodelovanja v kriminalni združbi, ki naj bi avgusta lani s Kosova v Slovenijo pretihotapila deset kilogramov heroina. Ker Ca nov odvetnik Peter Volgemut na zadnji obravnavi ni bil zadovoljen z od- Brata Matej (v dolgih rokavih) in Jure Oman po odločitvi sodišča ostajata v priporu. govori kriminalista Boštjana Glaviča o poteku hiSne pre- druge. Prisoten je bii tudi vedel povedati, kdo je vodil iskave pa ga niso zaniroale. v s i u iskave avtomobila njegovega tehnik, ki )e potek preiskave klienta, v katerem so našli snemal, kaj točno je treba AlbanČevegs 'Sam se odlodm. kako bom mobila. "Kdo je vodja hiSne doloimentiral preiskavo. Pra- herom, so tokiat zaslišali te- posneti, pa tehnik sam pre- preiskave, se v zapisnik ne viloma fotografiram, lahko danjega vodjo oddelka, za soja/' je še pojasnil lindav. organiziran kriminal na Po- Na vprašanje odvetnika Vol- lidjski upravi Kranj Boštjana gemuta, zakaj je poklical kri- zakon postopku pis niku pa tudi snemam, kakor je potekalo tudi v tem primeru. Ključne zadeve sem fotogra« Lindava, sedaj šefa gorenj- minalista Glaviča, da je bil navedeni le vsi sodelujoči firal, nekatere detajle pa tudi skih kriminalistov, Gani prevajalec v nemški je- preiskovalci in sestavijavec posnel/' je pojasnil. Na vpra- "Pri preiskavi avtomobUa zik, je Lindav odgovoril, da zapisnika," je še povedal Lin- šanje odvetnika Volgemuta, nisem sodeloval, zato predla- mia Glavič potrdilo, da teko-gam, da zaslišite vse, ki so če govori nemški jezik- Na navedeni v zapisniku, da so dodatno vprašanje, zakaj je pri njej sodelovali," je dejal isti kriminalist sodeloval Lindav in obramba je senatu tudi pri sami preiskavi, pa je znal odgovoriti zakaj ni posnel obrazov pre- prevs preiskovalec. Kriminalistični tehnik njegova naloga takoj predlagala, naj tako povedal, da je Glavič uradna rutKoselj tudi postopa. "Kolikor oii je oseba s polnimi pooblastili, da je bila znano, ta hišna preiskava ni Lindav tako kot nihče od že kumentiranje preiskave potekala nič drugače kot zaslišanih kriminalistov ni loge druaih udeležencev samo iskovalcev, ki so potegnili he- di kot roin iz reeeivoarja, pa je od govoril, da to za potek pre-Bo- iskave ni bilo pomembno. oil. Sojenje se bo nadaljevalo do- X9. junija, ko naj bi zaslišali na- vse sodelujoče pri hišni predre- iskavi CanovMa avtomobila. Gorenjski Glas Na potep je priloga Časopisa Gorenjski glas urednica: Jelena Justin Priloga izhata občasno WW.GORENrSKIGLAS.Sl k i * A 9 s) » > ^ : ir y « A. ^ I ^ ; ¥ ti JUNIJ 2009 tf I r I« V . i ^ - » h i ^ : _ 4 •i v > V^T*. '.Vi ^ « . ^ y'» i * ^ II ars W, ' -... ^^ i m. fiV . ^ %L îU^ h 7 9 . ♦ ^ V ' K^ 4 u * i í ' ^ A.-'' ; ' j&ťK^afcížA- l Tw V »il . L •ir -i * * v® .. V I 'y S I > 1 ^ , • f t r « J : « . T '^'^■M^/mr ■■ '.M (à ^ 4 J Y" i / i' A J ti:-. 9i fi 'ht / . It rM' J OPREMA ZA GORE Tisti, kl œdno z vse moramo mo v gore, vemo. i s seboj na turo: pa se v gore oapravijo e občasno, se pogosto znajdejo pred dilemo, kai doli v natirbtnik. 12-13 v i» * SEZNAM PLANINSKIH KOČ Ce ocpravljamo na večdnevno \kû luro. le nuno. da rezerviramo paninsko luro, je pr 3e v koči. Seznam koč in niihovih teteionskth številk nejdete na teh straneh. 14^15 r ♦ .t IO Na potep, torek, o. junija 2009 Uvodnik uvodni k BESEDILO JELENAJUSTIN HA NASLOVNKI.PÚT2DOUČANATRIGLAV FOTO_JELENA JUSTIN Je obisk gora treba naírtovatu ali se za vzpon lahko odločimo na horuk? Na kaj moramo biti v gorah pozorni? Bonton in ekologija nas morata spremuati na planinskih poteh. Drznila bi si re^i, da nam Je bUa Slovencem Ijubeaen do gora položena v zibelko. Ob soQčnih dnevih se radi odpravimo v planine, v gore, do rđz^lediŠČ, radi odkrivamo nove kraje. Navdušeni smo nad prvinskostjo narave, nad rorridntiČnicni gorskimi sončnimi zabodi. Aktivnosti v naravi nas sprostijo, napolnijo z energijo, obenem pa se čudimo nad Naravo, nad njeno izvirnostjo in lepoto. Že Stari Grki so se Čudili nad vsem, kar je bilo, in na tak načm, zaradi čudenja, seje rodila filozofija. Biti planinec, gornik, alpinist ne pomeni le, da S) aktiven v naravi; to je že kar način, filozofija življenja. Vendarle pa se na poti po gorah ne smemo Čuditi preveč. Nujno moramo biti pozorni oa hrano moramo vzeti s seboj 02. kako si lahko s pravilno prehrano olaj^mo pot v hribe. Priden se odpravimo v gore, je potrebno postopoma pridobiti kondicijo, da se nam gore ne bodo zamerile že na začetku sezone in da sc nc bomo poSkodovall, obenem pa je hoja v gorskem svetu specifična in Jo je nujno obvladat). Postavljanje previsokih ciljev oas lahko drago stane, zato bodimo iskreni do samih sebe in ne pretiravajmo. Ne precenjujmo sebe, svojega znanja in sposobnosti. Z nepravilno hojo v gorah ne ogrožamo le. tas samih, temveč tudi druge ljudi. Zavedajmo se, da v gorah ni^mo sami in se temu primerno tudi obnašajmo. Planinske cilje iz biraj m o višino. Začnimo torej postopoma in prilagajajmo cilje trenutni fizični kondiciji. Hoja je osnovni način gibanja, hoja v gore pa nočno pripomore k boljšemu počutju in večji kakovosti življenja. Pred odhodom na turo moramo natančno vedeti; kam in kod gremo, koliko časa bomo hodili, kakšna je pot kolikšno višinsko razliko moramo premagali kakšne so razmere na poti, kolikšna je zahtevnost, kako na gosto so koče ter kdaj in kam bomo ph^li v dolino. Pri tem nam bosta koristila šele na pol poti. Varno se moramo vrniti tudi v dolino. Velikokrat se nesreče pripetijo prav ob sestopanju, ko smo že utrujeni, verjetno veseli, da sam je uspelo; pade nam nivo koncentracije, pozornost se preusmeri drugam. Priporočljivo jc, da v hribe ne hodimo «ami, Če se že odpravimo sami, pa domačim ali prijateljem povejmo, kam gremo. Hkrati se vpisujmo v planinske knjižice na vrhovih in v planinsidh postojankah, saj si bodo, če se kaj zgodi, vodnik in zemljevid. Še bolj gorski reševalci lahko vsakem koraku, premišljeno glede na svojo pripravljenost delovati, sa) nas le en napačen korak lahko zaznamuje za vedno. Planinska sezona je pred vrati^ zato bo tokratni Nâ potep obarvan planinsko. Ker je vsak obisk gora potrebno načrtovati, smo vam pripravili spisek telefonskih številk planinskih koč ter nekaj praktičnih nasvetov o opremi, ki jo za gore potrebujemo, in oziroma postopoma. Začnimo pa poznavanje terena. Turo začnimo zgodaj in počasi, da sc telo ogreje, V hribih naj ne bi hiteli, tempo naj bo enakomeren. Hodimo varno in udobno, kar pomeni, da moramo prisluhniti okolici in imeti budno oko. Zvoki okolice z lažjimi turami in jih počasi nas lahko opozorijo na o tem. kakšno stopnjujmo; cd nižjih k viljim, od kratkotrajnih do dolgotraj ni h. Zahtevnost tur je potrebno prilagoditi tudi v primeru, če dalj Časa nismo obiskali gora. Gorniška dejavnost je precej vdik telesni napor. Velik dqavnik tveganja so bolezni sn:a in ožilja, ki ga povzročajo kajenje, debelost, povišan krvni tlak, povišan holesterol v krvi itd. Upoštevati je potrebno našo lastno fizično pomagali tudi s temi infor macij ami, Zime. obilne s snežnimi padavinami, tako kot je bila letoinja, lahko moČno spremenijo podobo nekaterih poti, saj jih poškodujejo. Če na poti naletite na kupe kamenja ali skal, bodite ob nadaljevanju zelo pozorni. Odseke takih objektivne nevarnosti, npr. padajoče kamenje se napove poti je potrebno prehodili pripravljenost, vremenske razmere in seveda, nadmorsko 7 hohnftnjř*m Če hodite v skupini, se prilagodite najšibkejšemu v njej, in on naj določa tempo in počitke, če pa ste z otroki, se jim pozorno posvetite in se jim povsem prilagodite. V gorah nas lahko preseneti vreme. Če zagledate nevihtne oblake, se takoj umaknite 2 grebenov in i z zavarovanih plezalnih port. Grebeni w namreč Še posebej izpostavljeni, železo na poteh pa rudi privlači strele. Na celotni poti delajte redne počitke in sicer na krajih, ki so varni, Ob počitku si privoščimo kakšen prigrizek in vodo oz. pijačo, da ne ho prišlo do dehidracije. Zapomnimo si tudi to, da smo, ko stojimo na vrhu gore, ko smo dosegli svoj cilj. previdno in zHo hitro. Skale, kamnite plošče, ki so posute s kamenčki, tudi zahtevajo posebno previdnost. Letošnje poletje bo v gorah precej snežišč. Vedite, daje sneg poleti, v zgodnjih jutranjih urah lahko 7.e\o trd, celo poledenel. Nevarnost zdrsa bo na takem delu ogromna. S potrebno opremo se prečkanja snežišča lotimo premišljeno. Če pa opreme nimamo in je snežišče tudi nemogoče obiti, se raje vrnimo in počakajmo, da bo sneg skopnel. ali pa se vrnimo s pravilno opremo. Naj vàs teh nekaj praktičnih opozoril ne odvrne od gora; pojdite v višave, le pripravite se in pravilno opremite. Največ za lastno varnost in srečo lahko storite samif Na potep, torek, 9. junija 2000 11 Prehrana BPSEDIIÛ JÇLPNAJUSTlN količina vode. Ko začutite, da sre žejni, je stanje kritiČnO/ saj ste že • detiidrirani. l^lo moramo s tekočino preskrbeti že kakšen dan prej, večjo količino tekočine pa zaužijemo tudi po turi. Z znojenjem telo izgublja minerale, kar moramo pojtrrfejo^ dobro hrano na žlico, ki v gorskem svetu le kako prija. Če pa imamo namen uživati le hrano iz nahrbtnika, pa moramo, preden jo zložimo vanj, vedeti sledeče: koliko je predviden čas trajanja ture. koliko je tura fizično naporna, ali je ob poti kakien studenec. ČAKA NAS FIZIČNO NAPORNA GORNIŠKA TURA. KAJ JESTI DAN PREJ, DA NE BOMO IMEU TEŽAV nadomestiti. Nekateri uživajo Kaj torej dati v nahrbtnik? V grtre VTimenir hrano^ ki je PRI HOJI? NAM PREHRANA RES LAHKO OLAJSA HOJO V HRIBE? KOLIKO PA RABIMO TEKOČINE? V petek je padla ideja, da se odpravimo na KoČno. Zvečer pred televizijo, saj veste, tako po žensko, mi je zadi^Ia čokolada. Filma je bilo konec in utonild sem v spanec, dokler me ob 4. url zjutraj ni iz postelje vrgla budilka. Zajtrk, standardno kub ki uiid Á iiiďbloui in . marmelado, kava in odpravila sem se na pot. Dobili smo se pri kmetiji Suhadolnik m začeli z našim vzponom, èt na vrhu TaSke nismo bili, ko sem že morala piti, občutek sem imela, kot da imam beton v nogah. Ja podn, pa keh gor mor'm prsd't! Konino sem prilezla do prvega malej^a melišcá, pa čez skaJe, sledilo je veliko meli Ice, Se ene skale in končno. KokrŠka KoČna, pa še Jezerska. Potrebovala sem počitek, nekaj za pod zob In se počutila kot prerojeoa. Doma sem se spraševala, kaj je bilo narobe, v čem je bila moja napaka. Kondicija ni bib vprašljivd, nekâj drugega je bilo narobe. V» roke mi je prišla knjiga o prehrani, v kateri je pisalo bledeč«?. "Če Jan pred fizičnim naporom jeste sladkarije, si s tem zvišate krvni sladkor. Slinavka vam zato proizvede več insulina, nivo sladkorja pade in znajdete se v začarane krogu, saj ste ves čas žejni in lačni." Telesu bi morala dati ogljikove hidrate in ne sladkorja. Če vem, da me čaka fizično zahtevna, v^trajnostna tura, se od tedaj založln z ogljikovimi hidrati, čokolado pa raje dam v nahrbtnik in si jo privoščim na mogočnem vrhu, ko gledam v žirjave. Hrano, ki je osnova človekovega življenja, ločimo na nasičene in nenasičene. Nasičene (slanina, klobase, svinjsko meso. margarina, mastni siri) sestavlja Šest ključnih hranil: so slabe, škodljive za zdravje ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in voda. Glavni vir energije so telesu vcCJini ogljikovi })idrali, ki io lihko enostavni ali sestavljeni Enostavni ogljikovi hidrati so sladkorji, najbolj znana sta frukcoza in glukoza. Sestavljene ogljikove hidrate pre ds tavlj aj o razi i čn i Škrobi, kijih najdemo v žitih, testeninah, rižu. Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, delimo pa jih na živalske in rastlinske. Nahajajo se v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, stročnicah in mesu. in naj bi jih zaužili čim manj. Nenasičene (ribe, oreški, oljčno in repično olje) so zdrave in zaželeno je, da so v dolučenih količinah nav20Če le vodo. priporočljivo pa je tudi uživanje izotoniČnih napitkov, ki nadomestijo izgubljene minerale, soli, dodatni ^Udkoiji pa tvdl nadomestijo naše moči. IzotoniČnj napitek si lahko naredimo tudi sami; voda. sol, žlička sladkorja in limona. Uživanje alkohola vemo, daje škodljivo, za hribe pa tudi preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, tcŽko pokvarljiva, okusna, zdrava in hranljiva. Hrana mora vsebovati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, 7a tudi vitamine, minerale, zlasti pa dovoij velike količine vode. Jesti moramo večkrat po malo, vsaj enkrat povsem neprimerno. Njegovo na dan pa obilnejši obrok, uživanje lahku privede di> v naši vsakodnevni prehrani. dehidracije, obenem pa Minerali so odJoČilnega pomena za naš imunski sistem. Z njimi si gradimo kosti, prenašamo kisik, uravnavamo vodo v telesu. Vitamini so snovi, ki jih telo potrebuje za normalno opravljanje vseh svojih fun kcij. Preskrba teJesa z vodo je nujna pri vseh športnih uničuje tudi vitamine, zmanjšuje plaainčevo pozornost, s tem pa ie-ta ogroža svoje živJjenje ia življenja drugih. Ravno uko ni priporočljivo pitje energijskih, poživljajočih napitkov, ki ravno tako kot alkohol povzročajo dehidracijo, V poletni planinski sezoni so aktivnostih. Zapomnite si, da planinske koče odprte morate v gorah piti večkrat MaŠčobne kisline ali maščobe pc malem. Nujna je zadostna načeloma od junija do konca septembra. V kočah vam bogat z ogljikovimi hidrati. Na daljših in fizično zahtevnejših turah je priporočljivo, dajemo tudi spotoma ali ob krajših postankih. Okrepčamo se z energijskimi ploščicami, suhim sadjem, oreščki (makadamija je odlična). Čokolad o. napol i ta n kami. Hrana in pijača, ki jo nosimo s seboj, ima embalažo, ki jo odnesemo nazaj v dolino! Počistimo smeti za seboj, da bo svet neminljive gorske lepote ostal čist in privlačen! Sprostitev in rekreacija v neokrnjeni narav Sonce, čist zrak, nizka relativna nega parka, je prve goste sprejel sodelovanju s Tadejem Valjavcem planini narejeno maslo in ar. vlaga In znosne poletne tempera- Konec lanskega leta. [etos pa imajo * pa ponujajo tako zimsko kot letno Pod Šport hotel Pokljuka sodi tudi ture uvrščajo Pokljuko v seznam v nacrtu tudi obnovo gostišča Jek Kolesarjenje. Načrtujejo še vrsto oK^pčevalnica Savica na poti K sla~ naravnih zdravilišč. Sprehodi po ka. Obnova hotela je bila vredna drugih aktiv-nosti» saj želijo ustvariti pu Savica v Bohinju» ki se ponaša s gozdnih poteh, opazovanje rastlin- 1,6 milijona evrov, pri čemer so destinacijo za pravi doživljajski pristno domačo ponudbo. V oKrep- sKega in živalsKega sveta aii pa naložbo uspeli pridobit* tudi 320 turizem. čevatnicl Savica si je mogoče Kolesarjenje po neskončnih gozd- tisoč evrov s evn:>psKega sl^da za PoKljuKa je namreč zar>imiva v vseh ogledati tudi razstavo, vezano na nih poteh obiskovalcem vrnejo regionalni razvoj. SKupaj je v hotelu letnih časih; pozimi predvsem PrešemovKrst pri Savici, duševno in telesno kondicijo. Zato na voljo 120 ležišč. Večina sob je zaradi več Kot trideset kilometrov PoKljuKa Turizem d.0.0. pa je s je Pokljuka priljubljena izletniška dvoposteljnih 2 dodatnimi ležišči, za urejenih tekaških prog» obenem pa prvim majem odpri obnovljeno točKa taKo za enodnevne obisko- družine pa so uredili tudi hotelsKe PoKljuka predstavlja izhodišče za oKrepčevatnico Zatmik in obenem val ce kot tiste, Ki želijo v objemu apartmaje. Vse sobe so popolno- številne pâninsKe po^ v viso Kog one se pričenja obnova Penzior^a JelKa neoKrnjene narave prebiti več dni. ma prenovljene in na novo oprem- Julijskih Alp, tudi na najvišjo slover»- na PokljuKI. Slednji lahKo po novem poiščejo Ijere s prostorom za hrambo sKo goro Triglav. Na obrobju namestitev v prenovljenem Šport smučarsKe opreme. Ob hotelu je ogromnih gozdov na številnih pra- hoielu. namreč urejeno manjše smučišče s starih planinah še danes pasejo Hotel, ^ ga je skupaj s posICMiimi sidri, primerno za smuKo za vso živino, popotnIK pase lahKo oKrep-parlnerji obnovil SKIad za spod- družino. V hotelu izposojajo tudi ca s Kozarcem domačega Kislega bujanje razvoja Triglavskega narod- opremo za t^K na smučeh in sani, v mleKa in skuto ali pa pokusi na Sklod ZQ spod bujenj« rczvoja Trlglov$kego norodnego porko, d.d. Slovenija Pokljuka Turizem D.O.C. POKLJUK Šport hotel Pokuuka D.0.0. POKUUKA NijloŽba v vašo pri}iíxbt!;»t CfeSUOO P^Wfc» v«» I H|liodo tudi letos verjetno aji pa tvegal zdr$. Odločitev zdrave pameti je tukaj odločilnega pomena. Kaj vse od naécete oi^eme moramo vzeti s ^eboj,Je odvbno od stopnje težavnosti ture in trajanja ture oziroma izleta. V gorskem svetu nam, žal, pretijo tudi nezgode in obvezna, nujna, in ne, tako kot kdo reče, izraz strahu ali bojazni. Plezanje po zavarovanih plezalnih poteh ali feratah brez ustrezne opreme je nespametno dejanje, saj ne morete predvideti vseh situacij, ki se lahko zgodijo. Tehnično opremo moramo tudi znati uporabljati. Ce smo šli le v trgovino, si kupili najdražje, kar imajo, in se nam ne sanja, kako to uporabljati, nismo ia la&tao varnost naredili nič. Planinska društva organizirajo razJične tečaje varne hoje v gore, kjer boste dobili potrebno znanje. Čelada je obvezna za zelo zahtevne ture. Pomislile, odpravljate se po Hanzovi poti na Mojstrovko brez čelade. Kakšnih sto metrov nad vami je skupina gornikov, ki sproži plař kamenja Čez rob. Bolje preventiva, kot kurativa: če bi bila sploh še možna. Ob kakšne zavarovane plezalne druge neprijetnosti. Te so poti poškodovane. V takem primeru nam še kako prav pride pomožna. 30 metrov labko povsem subjektivne, torej smo krivi mi sami 2 nespametnim početjem ali dolga, 8 mm debela plezalna neprevidnostjo, ali pa vrv za varovanje. A potrebno je znanje objektivne, torej tiste, na katere mi nimamo vpllvâ. varovanja. Ravno takšno vrv Vzrok je največkrat slaba uporab Ij a m o pri varovanju otrok. Pri vzpenjanju ob zavarovanih plezalnih poteh napredujemo s pomočjo varoval - klikov, skob in jeklenic. Ker so jeklenice telesna in psihična pripravljenost, neustrezna oprema, neznanje gibanja v gorah In nepravilna uporaba opreme. Pozorni moramo biti na zdrse in padce. Uhko poškodovane, pogosto padajoče kamenje, strele, tudi mrzle, je priporočljivo, podhladitve. Pomembno je. da uporabljamo gorniške rokavice, ki imajo ojačane dlan). Kamorkoli se bomo letos odpraviJi v visokogorje, bo nujno prej preveriti, ali je kje še kaj snega. Še v tistih zimah, ko rism ga ni nasulo toliko, je imela recimo Hanzo va pot na Prisoj ni k sneiiŠČe, ki ga je bilo potrebno prečiti. Če si se tam pojavil brez cepina in derez, si se lahko le obrnil da v primeru nezgode ostanemo mirni, pomagamo ponesrečencu s prvo pomočjo in pokličemo pomoč, Številka ll2je dosegljiva povsod, tudi tam, kjer v hribih ni signala mobilne telefonije. Ob koncu ... upam, da se srečamo na kakšni od planinskih potil Kar pocukajte me za rokav! Varno pot v gore in WWW.C0REN1SKICLAS.S ODKRIVAJMO IN LJUDI! Revija Svet in ljudje je prva slovenska popotniška revija, izhaja pa že enajsto leto. Namenjena je vsem, ki radi odkrivajo svet. SV6t in l]Uijj6j8 bilS prV3 ^^^^ P^^' ponedeljek v mesecu se ljubitelji potovanj razveselijo nove turistično popotn'ška revija s številke revije Svet in ljudje. Revija neprekinjeno izhaja ze od novembra 1998, njena posebnost pa je v tem. da je bila to prva turistično 3v^ofskinii ČIsnki popotniška revija s samimi avtorskimi članki, brez prevodov oziroma ' licenčnih prispevkov. brez prevodov oziroma Kot je povedala urednica revije Savina Dreu, so osrednji del revije icencnih prispevkov. Na leto izide dvanajst številk revije Svet in ljudje, od tega sta dve dvojni. Enojna številka ima 10D strani, dvojna pa 156. Posebnost revije Svet in ljudje je manjši format, ki je bnli priročen. Pri reviji imajo nekaj stalnih sodelavcev, tci su predvsem strokovnjaki z različnih področij • biologi, qeografi. potopisi in reportaže s celega sveta. 'Ves čas se trudimo, da predstavljamo vodno novo krajo in predvsem lake. ki so manj znani in tudi malo obiskani. Koikor le lahko se prilagajamo letnim časom predvsem pri domačih temah, ko se v poletnih mesecih posvetimo po-hodništvu In morskim temam. jeseni turističnim kmetijam, pozimi zimskim športom v spomladanskih mesecih kolesai^enju/ je povedala urednica. Reportaže so opremljene s kakovostnimi I fotografijami, zemljevidom, pri i nekaterih pa skupaj z avtorji pripravijo tudi opise posameznih Zakynlhosu i" . 4 % znamenitosti, popotniski nfo. ki vključuje prenočitve, prevoze, prehrano, zdravstvene nasvete... V vsaki reviji so tudi praktični nasveti za potovanja, fotografijo tn zdravje, v stalni rubriki Malo naokrog po Sloveniji pa obveščajo in seznanjajo bralce z aktualnimi dogodki, prireditvami, pohodi in potopisnimi predavar^ji. V âfhlt&ktj Btnolooi i^ovicah spremljajo tudi nove izdaje knjíQ. turističnih kart, zgoščenk. fi mov * * j Poleg reportaž in potopisov redno objavljajo tudi nekaj zgodovinarji ... izobraževalnih tem. letos denimo predstavljajo pomembne vladarje in Še več pa imajo vojskovodje, botanične vnove, domove znanih Slovencev ... In komu je namenjena revija Svet in ljudje? 'Revija Svet In ljudje je občasnih sodcisvcev namenjena vsem generacijam, šolarji najdejo v njej veliko koristnih v... . . ^ informacij, ki jih porabijo pri pouku, za mlade je revija korislen vir KI pOSll|djO SVUja SpU^îiailja, informacij za njihova potovanja, ki jih potem mnogi tudi predstavijo v tej dozi V6lia in izkušnje z ^^^^^ družine dobijo navdih za krajše nedeljske Izlete, starejši pa s ' prebiranjem revije potešijo željo po potovanju po neznanih in njim niího\jih potepanj. nedostopnih deželah,' j« še povedala Savina Dreu. Í PRIDRUŽITE SE ŠSROKEMU KROGU NAROČNIKOV « é &ijudM Itna nd^čnina -M . R L. I Romantična jezera v ^alzkâmmergutuX r samo J « NOVI NAROČNIKI PREJ£MEJO DARILO-KNJIGO NEVIDNO BOGASTVO JHTTH Uřiavv A ? .91113 Pokličite: 04 5320 210 ali pišite: narocnine@svetinljudJe r ODPRITE SI SVET! www.svetinljudje.sl Več o pogojih poslovania na svww.didakta.sL M Na potep, torek, 9. junija 2009 Planinske koce Dolenjska -n • y Koća pri Jelenoverr> studencu 876 01/895 25 59 Lavňéeva koča na GradiSču 510 m 041/454 (397 Planinca koČa na Kamen Vrhu 783 m 051/478 377 Planm^a koča na Kam nem griču 1016 m 041/782 147 Pjanj n ska koča pri Sv. Ani na Mali gori Planinski dom na Mirni gori_ 910 m 031/287 201 1000 m 07/3f>6 73 Planinski dom pri Gospodični na Gorjancib 628 m 051/66] 903 t •H v Dom na PaSkero Kozjaku 960 m GrmovSkov dom pqd Veliko Kopo 1377 m 03/586 12 92 02/883 98 60 Orožnova koća na Planini za Liscem 1346 m 051/442 550 Planinska koča Merjasec na Vo£lu )535 m 04/576 S7 90 Planinska ko^a na Ermanovcu 964 m 04/519 52 14 Planinska koća na Uskovnici 1154 m 031/341 814 Planinska koča na Vo ah 690 m 051/308 959 Planinski dom pri Krnskih jezerih 1385 m 05/302 30 30 Pofl;» f* n i Vcv rfom na Kn?.Wih podih 2050 Tn 051/221 319 Poštarski dora na Vršiču 1688 m 041/610 029 Slavkov dom na Golem brdu 396 m 01/361 12 42 Siaimariev dom v Vratih 1015 m 04/589 10 30 Tičariev dom na Vriííu 1620 m 051/634 571 Triclavski dom na Kredarici 2515 m ' 04 /531 28 64 Koča "Planinc'^ Primož na Pohorju 1010 m 02/876 40 60 Vodnikov dom na Velem polju 1817 m 051/607 211 Koča na Klopnem vrhu 1280 m 04Í/652 930 Zasavska koča na Prehodavcih 2071 m • 051/614 781 Koča na Žavcaiievem vrhu 863 m 02/656 32 51 Zavetišče GS na Jelencih 1185 m 041/541 997 Koča pod KTemžarievlm vrhom 1102 m 02/8S 44 883 Zaveti Iče pod Špičkom 2064 m 041/543 039 Mariborska koča 1068 m 02/60 32 731 Planinska koča na Pesniku 1101 m 02/876 85 00 IC^niŠke in Savinjske Alpe Planinski dom Kokniak 1169 m 02/878 35 04 Andrejev dom na Slemenu lD86m 03/589 51 54 Planinski dom Konjak 690 m 02/656 33 21 ČeSka koča na Spodnjih Ravneh 1542 m 040/673 449 Planinski dom na Boču 658 m 03/582 46 17 Ćrnu$ki dom na Mali planini 1526 m 041/621 732 Ribniška koća na Pohorju 1507 m 02/876 82 46 Dom na Menini planini 1453 m 041/783 668 RTC Trite kralii Šiuhčev dom 1181 m 02/803 45 06 Dom na Smrekovcu 1377 m 03/584 15 88 Rudijev dom na Donački cori 590 m 03/582 79.79 Dom planincev v Logarski dolini 837 m 03/584 70 06 Ru$ka koča 1246 m 02/6Ô3 W*46 Dom pod Storžiřeá 1123 m 04/594 $0 50 ^uHjske Alpe s predgonem Aljažev dom v Vratih_ Dom v Kamni §ki Bistrici___ Domžalski dom na Mali planini 600m 01/832-55^4 1534 m Q5I/34C 730 lOlSm 04/5S9 10 30 Frischaufov dom na OkreSlju 1396 m 03/838 90 70 Blejska koča na Lipanci 1630 m 051/621 021> 031/633-769 Kocbekov dom na Korolici 1808 m 041/479 487 Dom df. Klementa Juga v Lepeni Dom na Komni 700 m 051/622 719 Koča na Dobrčl 1487 m 031/595 273 1520 m 040/620 784 Koča na Kamniškem sedlu 1864 m 051/611 367 Dom na Lubniku 1025 m 04/512 05 01 Koča na Klemenči jami pod OisCrico 1208 m 031/363 977. 041/571 966 Dom ns Poreznu 1590 m 051/615 245 Koča na Kriški gori 1471 m 051/615-623 Dom Petra Skalaria na Kaninu 2260 m 040/829 701 Koča na toki pod Rad u ho 1534 m 041 /966 022 Dom Planika pod Triglavom 2401 m "051/614 773 Koča na Travniku.' 1548 ro 041/863 868 Dom vTamar|u 1108 m 04/587 eO 55 Koča na vimperku ^ ' 444^m' 03/572 01 08 Dom Válentina Staniča 2332 m ■ 051/614 772 Koča v Grohotu pod Raduho 1460 m 041/690 011 Dom Zorka Jelinčiča na črni prsti 1835 m 051/662 071 Kraniska koča na Ledinah 1700 m 031 /309 600 Eiiavčeva koča na VrSiču 1525 m 051/399 226 Mengeška koča na Gobavici 434 m 01/723 73 33 OomBčkovo zavetišče na Krnu 2182 m 051/611 363 Mozirska koča na Go]teh 1356 m 0^583 11 21 Koča na Blego^u 1391 m 051/614 587 Planinska koča Iskra na Jakobu 961 m 041/741 222 Koča na Črnem vrhu nad Novaki 1245 m 05/377 62 75 Planinski dom I. štaierskesa bataljona na Čreti 966 m 03/57 25 285 Koča na Doliču 2151 m 051/614 780 Planinski dom na Gori Oliki 725 m 03/541 77 34 Koča na Gozdu 1226 m 041 /682 704 Planinski dom na Goipincu 1491 ni 04/201 29 22 Koća na Mangitskem sedlu 1906 m 041/954 761, 05/588 63 32 Planinski dom na KaliŠču 1534 m 041/614 586 Koča ns Petrovem brdu 904 m 041/320 966 Planinski dom Rašilke čete na Rašici 631 m 01/561 30 63 Koča na planini Kuhinja 991 m 051/66Í 916 Planinski dom §£6tiUĐ9ert 565 m 03/572 M 02 Koča na Planini pri Jeztru 1453 m 051/632 738 Zavetišče v Gozdu 801 m 04/505 56 44 Koča na planini Razor 1315 m 051/632 720 Zoisova koča na Kokrskem sedlu 1793 m 051/635 549 Koča na Planini Stador 1050 m 031/425 270 Koča pod Boe^tinom 1513 m 040/645 865 Karavanke > Koča pri izviru Soče 886 m 041/603 190 Dom na Kofcah H88 m 041/234 638 Koča pri Savici 653 m 040/695 787, 05^607^77 Dom na Peci 1665 m 041/761 979 Koča pri Trifilavskih jezerih 1685 m 040/620 783 Dom na Uršlfi gori 1680 m 051/612 586 Koča v Krnici 1113 m 031/301 773 Dom pri izviru Završnice 1425 m 041/366 179 Knsiicv dom tïa Vogariii 1054 m 051/613 367 Dom Pristava na Javor ni Slcem Rďtu 975 m 040/790 555 Kovinarska koča v Krmi 870 m 051/631 989 Koča na Golici 1582 m 041/735 911 Krekova koča na Ratitovcu 1642 m 031/613 426 Koča na Ljubeliu 1369 m 041/811 911 Krekova koča na Ratitovcu 1642 m 050/621 944 Koča na Naravskih ledinah 1072 m 02/822 10 01 Mihelčičev dom na Goveiku 727 m 01/361 14 29 Koča na Pikovcm Í92 m 02/823 85 25 Mihov dom na Vršiču 1085 m 041 /787 706 Planinski dom na Zelenici 1536 m 031/321 676 tLP^rOUR Ljubljana - Kranj - Jesenice -Kranjska Gora - Vrsic - Trenta • Bovec in nazaj Planinci in pohodniki! z avtobusom preko Vršiča za brezskrben potep po planinah In visokogorju. Avtobus bo v juniju m septembru voril ob sobotâh In ledeljd^i, v juliju In avgustu pa vsak dan. Od 27. 6. do 30. 8. bomo v sodelovanju z Avrigom Nove Gorice dnevno povezovali Kranjsko Goro z Vršičem In Bovcem. BRUNARICA INGOTU Ines Stfirle s. p., Na Trati 7 4282 Gozd Martuljek www Jase nieiirl Ingotu, coin v prečudovitem objemu âpikove skupme, kjer vas po kanjonu martuljèkega slapu osveži vodna sapica, pridete do brunarice pri Ingotu. To je planšarija, kjer si lahko přivezete dušo sšllcem domačega, pogrejete z zeliščnim čajem ali se odžejate s hišnimi sokovi. Za novo moč in energijo pa poskrbimo $ Krepkimi enolončnicami iz kotla, ajdON^ml žganci in kislim mlekom. Sladokusci se iahko pocrkliaio z raznimi zavitki in pehtranovo potico. o Vsakodnevno tío izhodišč za potsp po planinah in visokogorju! Povezujemo gorenjsica mesta sKranjsKo Goro, Mojstrano, Žirovnico» Begunjami, Bohinjsko Belo, Bohinjem» TrtIČem, Kokro in Jezerskim. Kdor si Ž€N nabratí enůrgiio za nove izzive, naj nas obiiča na planšariji Jaaenja nad Gozdom Martul/kom, kiar vas pričakujemo vsalc konee tedna, v juliju in avguatu pa vaak dan» GG ndfOČnine 04/201 42 41, e-pošta: ndrocnine@g-glas.si, www.gorenjsl(igias.si Na polep, torek, o. junija 2009 15 Planinske koce Pošurski dom pod Plešlvccm Prešfirnova koča na Stoiu Roblekov dom na BegunjSčid Valvasorjev dom pod SColom 805 m 2174 m 1657 m 1181 m 02/822 10 55 051/611 366 051/323 402 051/328 648 Planicski rudarski dom na Kalu Toníkov dom na Lisci Zajčeva koča Zavetišče v Pečicah 946 m 927 m 742 m 417 m 03/564 16 32 03;573 50_16 03/572 72 14 07/497 73 14 Posavsko hřibovíc Notranjska id Primorska Dom na Šmohonu 784 m 03/573 32 70 Iztokova koca pod Golakj 1260 m 041/964 670 Dom pod Reško planino 664 m 03/572 37 23 Koča Antona Đavčerla na Ćavnu 1242 m 040/413 392 Uračov dom na Homu 605 m 03/571 64 21 Ko^a Draga Karolina na Velikem Snežniku 1796 m 051/615 356 GaŠperjeva koća pod Velikim Kozjem 436 m 03/568 36 00 Koča Mladika na Pečni rebri 733 m 041 /688 696 Jurková koča na Lisci 927 m 07/814 41 66 Koča na Hlev:$ki planini 818 m 041/415 001 Koča na Bohorju S96m 07/497 24 75 Koča na Kokoši 674 m 05/680 16 41 Kočd na Kopitniku 863 m 031/723 152 Koča Dâ Sabot lnu 560 m 05/304 62 61 Pečovniška koČa na Grmadi pri Celju 620 m 03/577 41 14 Pirnatova koča na Javorniku 1156 m 041/546 118 Planinska koča oa Čemšcnl^ki planini U20m 051/306 357 Planinska koča na Kozleku 997 m 05/714 14 82 Planinski dom na Brnici 457 m 03/570 76 90 Pkninska koča na Krimu 1107 m 01/433 50 81 Planinski dom na Bukovici •jb» m 1)41/223 735 Planinska koča na Vrhu Sv. Treh Kraliev 823 m 01/750 10 23 Planinski dom na Jančah 792 m 01/367 10 29 Planinski dom na Sviščakih 1242 m 051/222 212 Planinski dom na Kumu 1211 m 03/562 62 19 Planinsko zavetišče na Koradi 803 m • 031/750 673 Plamnski dom na Mrzlici 1093 m 03/564 15 35 Stienkova koča na Trsteliu 610 m 041/352 584 Planinski dom na Resevni 643 m 0Jl/8»J iJ9 'jumova koča na Slavniku lOia m 041/893 517 Planinski dom na Zasavski sveti gori 846 m 03/567 81 62 Voikova koda na Nanosu 1240 m 05/726 45 29 Planinski dom v Gorah 762 m • 03/564 81 00 Zavetišče na Planini 733 m 01,755 35 36 yin íUdíK^ /'(icc . / t cj' lih VI' pti< r [( niednar odni ŽE IZŠLAI MONOGRAFIJA projekt, s katfri'n ptcdstas'li-arrn. , , it^t .'»^ticin Alp, kot i/jf^nH'i. • tAMovz Lonarcic bK'tski kuikittM au o<.lot. Pioivkt l)"^flvâ ceJolnr-Arii' m Monako, Francijo, Ualiio. Švico, Liechtenstein, Nemčijo, Avstrijo ii« Slovenijo. li "TSfJfiO Irth'.'.* Ul.lJk i|l ) 5 vrhunskih sli '.i'. M ffi -řlílri ft t/^ii- y .lu í í" >t.«''ni j' /I» j .f. si jo lahko OQledate v našern urednIšLvu. Rodná cettia . 49,90 EUR C<2na za naročnike Gorenjskega Gla^a poitnina %): 44,91 EUR * ^"Ui 04/201 42 41 Pi^i'v* nai'Ocnlne'^Q-glas.si Krjiga Gorenjska vodnik predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 60 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih. I ^Csna enega vodnlta je 29 EUR ^ poštnina. Nirocnikj GorenkkM» glasa imjo JCMttotni popitit Naročanje: po tsMonu st 04/20142 41 ali po »poilr nirocmne@Mlis^ Gorenjski Glas Vobilo no prosnevanje 60-letnice PÙ Križe v Gozdu Pcittk, 12. juAijo 2009, Qb 20. uri Predavanje Irene Mrak: Okoljski učinki turizma in rekreacije v visokogorju Sdboto, 13. Jufiijo, ob 16. uri Piknik planinskega krožka ob 16. uri planinska veselica z ansamblom Zarja Nedeljo, UJimijo 2009. ob 11. uri slovesnost ob 60-letnici Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, deževne kaplje bo zaustavil šotori Upravni odbor PD Križe ♦ PD KRAN3, Koroška cesta 27, Kranj Uradil^ ure: poned$lj€k od 8. do 11. ure, sreda, četrtek, p^tek od 13. do 17. ure; Predaja planinske literature: zemljevidi, vodniki, cnevniM... Tel: 04/236 78 50. www.pdkranj.si PLANINSKI DOM NA SOSPING (Krvavec 148S m) Planinski dom PD Kranj je stalno odprt od srede junija do srede septembra in v Čas^: smučarske sezons. V treh prostorih ima 140 sedřž€v, v osmih sobah 47 postelj. TeL: 0V2C129 22 PLANINSKI DOM NA KALIŠČU (1534 m) Planinski dom PD Kranj je stalno odprt od srede junija do srede septembra. sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dam ima 44 sedežev, 24 po&telj in 30 skupnih ležišč. Mobitel: 041/514 S86 PLANINSKI DOK NA LEDINAH (1700 m) Planinska postc^anka PD Kranj je odprta od sredine junija do sredine septe m bra. V gosti ns kem prostoru je 80 sed ežev, v sesti h sobah 50 ležišč. Minitel: 031/309 600 ^Siolo« icojluciđovlif dom. Ui$njega leta znižanje BDP z 2,5 odstotka največje doslej, podatka za slovensko gospodarstvo še ni. Statistični urad maja naraslo na 84.^19 oseb, kar je 38,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa naj bi se število brezposelnih še povečevalo. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je marca po trimesečnem padanju nominalno zvišala za 3,1 odstotka. Pač pa na UMAR-ju ugotavljajo, da je kreditna aktivnost še vedno izjemno slaba, kar 2 drugimi besedami pomeni, da kreditni krč Še ni popustil. Medtem ko se je ga bo namreč objavil šele da- blaga nižji za 22,9 odstotka, ravni kot ob koncu lanskega obs^ posojil v preteldih letih nes, pričakujejo pa, da bo iz- uvoz pa za 27,9 odstotka, leta. Upadanje prihodka v tr- povečal od 25 pa do skoraj 40 jemno slab. Med pozitivnimi Obseg industrijske proizvod- govini je bilo bolj postopno, odstotkov, je sedaj padel na znaki je v zadnjih dveh me- nje predelovalnih dejavnosti vrednost opravljenih gradt>e- desetodstotno rast, gospo- secih opazno manj pesimi- se je znižal za 21 odstotkov, nih del pa je celo rahlo naras- darstv\i pa so banke odobriie stično razpoloženje potrošni- podobno velja tudi za grad- la. "KJjub trenutni stabiliza- po vrednosti le četrtino kre- kov in podjetij, stabilizirajo beno aktivnost, ki je upadla dji je bilo medletno znižanje ditov, glede na enako obdo- se mdi napovedi gospodar- za 20,6 odstotka. Po zadnjih vrednosti teh kazalnikov v bjc lani. Povečal se je jaynofi- ske rasti, ki so se od septem- podatkih so se letos vredno- prvem četrtletju eno največ- nančni primanjkljaj države, bra lani nenehno zniževale, stj blagovnega izvoza, indus- jih doslej," opozarjajo na ki zaradi upada prihodkov proračuna (za 7,8 odstotka) Na trgu dela se razmere še in povečanih iaiađcov (za 15 ob tem ugotavljajo na trijske proizvodnje predelo« UMAR-ju. UMAR-ju. valnih dejavnosti in prihodka V Sloveniji je bil v zad- v gostinstvu v prvih treh me- naprej poslabšujejo. Število odstotkov) že presega pol mi niem trimesečju lani izvoz secih ohranile na podobni re^striranih brezposelnih je lijarde e\TOv. LjUBLjANA Davčna uprava prejela 22.408 ugovorov Davčna uprava je 31. marca poslala informativni izračun dohodnine za lansko leto 5^8.973 zavezancem, na to pa /e do roka^ 5. maja, prejela 22.408 ugovorov, od tega več kot tri četrtine v zvezi z vzdrževanimi družinskimi člani. Vsem, ki so lani plačali preveč dohodnine, )e razliko vrnila na račun 20. maja. Rok za doplačilo dohodnine je potekel v Četrtek, 4. junija, pri tem pa zneska ni bilo treba poravnati zavezancem, ki so zoper informativni izračun vložili ugovor. Davčni zavezanci imajo tudi možnost za odpis, odlog ali obročno plačevanje davčnih obveznosti. Pri dohodnini se največkrat odločijo za plačilo v treh obrokih, za to zadošča le vloga z izjavo, da davka ne morejo plačati v enkratnem znesku in da ne morejo zagotoviti zavarovanja. Če zaprosijo za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davka v največ 24 obrokih, morajo izpolnjevati določene kriterije glede socialnih razmer. Možno je tudi plačilo v dvanajstih obrokih, v tem primeru pa mora zavezanec zagotoviti zavarovanje ali omogočili davčni službi vknjižbo zastavne pravice. C Z. Kranj Delničarjem Lena 11,1 evra dividende Uprava Hranilnice Lon je na skupščini prejšnji torek seznanila delničarje s poslovanjem v lanskem Setu in v letošnjih prvih Štirih mesecih. Ker je hranilnica lani uspešno poslovala in kljub težkim razmeram dosegla vse pomembnejše cilje, so delničarji na predlog uprave in nadzornega sveta sprejeli sklep o izplačilu dividende v znesku n,i evra bruto na delnico. Hranilnica je faní v primerjavi z letom pre) bilančno vsoto povečala za 26 odstotkov, na ^2^ ,3 milijona evrov. Ustvarila je 1,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo in 1,1 milijona dobička po obdavčitvi ter dosegla 21,19-odstotni donos na kapital pred obdavčitvijo. Vloge prebivalstva je povečala za 46 odstotkov, obseg vlog in depozitov nebančnega sektorja pa za več kot 29 odstotkov. C. Z. Kran; Skladi Allianz Global Investors tudi v Sloveniji Družba Allianz Global Invstors, ki je ena največjih družb za upravljanje premoženja na svetu, odslej v sodelovanju z Ra- iffeisen Banko trži svoje sklade tudi v Sloveniji. Na začetku bo vlagateljem na voljo deset skladov, med njimi tudi skladi, usmerjeni na hitro rastoče azijsko pacifiške trge in na perspektivne panoge (okoljska tehnologija). C. Z. Kranj Košarkarji Gorenjske banke na vrhu Minuli konec tedna so bile v Poreču sedemnajste letne športne igre bančnikov Slovenije, na katerih so tekmovali športniki iz dvajsetih bank in hranilnic. V številni zasedbi Gorenjske banke so se najbolj izkazali košarkarji, ki so v fi* nalu premagali ekipo Hypo Alpe-Adria Bank in osvojili prvo mesto. 'Konkurenca je bila močna, a izkušeni in mladi košarkarji naše ekipe so z zrelo igro pokal po treh letih znova pripeljali v Kranj,' je zadovoljen kapetan košarkarjev Bojan Likar. Za drugo uvrstitev Gorenjske banke na zmagovalni oder je poskrbel tekač, nekdanji kolesar kranjske Save 6er))amin Korenjak, ki je bil v krosu na 2400 metrov dolgi progi tretji. C. Z. L J UUDSKA UNIVERZA KRANJ Center za Izobraževanje in kuituro ŠTUDIJSKI KROŽKI brezplačni tečaji, delavnice, krožki sofinanciranje MŠŠ BRALNI KROŽEK - za vse, ki radi berete KREATIVNO PISANJE - za vse, ki radi pišete JAVNO NASTOPANJE - načrtujte svoj dober nastop UMETNOSTMA ZGODOVINA - spoznajmo Kranj Ali pa predlagajte vsebino vi! Pndra^te se nam v kreativnih delavnicah in pridobite nova uporabna znanja. VABLJENI Informadje: V 2804800 www.luniverza.si « è i I % « i8 KMETIJSTVO cpetc.zaplotn i k (S^g-glas. si GOREN)SKI GLAS torek, 9. junija 200$ Zavezanci naj vložijo ugovor Sprememba povprečnega zneska subvencij vpliva na obdavčitev kmetijstva v težjih pridelovalnih razmerah. CvKlU Zavloinix odločbe, bo odložiJa davčno ....................................... izvrSbo do rešitve pritožbe. Kranj - Minister za finance Zavezancem, ki so prejeli od-Franc Križanič je v petkovem ločbo o odmeri obveznosti iz uradnem listu objavil nov kmetijstva in imajo zaradi povpreíen znesek subvendj spremenjenega povprečnega na hektar kmetijskih in gozd- zneska subvencij previsoke nih zemljišč za leto 200S, s akontacije, bo odpravila ob- katerim je iz obdavčitve iz- stoječe odločbe in jim predvi-vzel subvencije za hribovska doma do konca a\^usta izda- in druga območja s težjimi la nove. Zavezancem, ki so pridelovalnimi razmerami, prejemniki obdavčljivih sub-Ker se bosta s spremembo povprečnega zneska sub- vencij spremenila tudi davčna osnova in akontacija dohodnine, davčna uprava poziva prejemnike iiďor-mativnih izračunov dohodnine z zemljišči na območ« ju težjih pridelovalnih razmer, da do 12. junija vložijo ugovor zoper izračun. Na podlagi ugovorov jim bo izdala odločbe o odmeri dohodnine, v katerih bo upoštevala spremenjene podatke. Davčna uprava je zato že za- vendj in so lastniki, zakupni- čela postopke za uskladitev ki ali uporabniki zemljišč na "zatečenega" stanja s spre- območjih s težjimi pridelo- membo povprečnega zneska valnimi razmerami, bo spre- subvendj. Kot je znano, je ob menila izračun skupnega ka- koncu aprila zavezancem iz- tastrskega dohodka in jim dala 155*953 odločb o odmeri tudi poslala nova obvestila o obveznostiizkmetijstva.ska- višini dohodka iz osnovne terimi jim je med drugim od- kmetijske in gozdarske dejav- meriJa tudi akontacijo dohod- nosti. Novi Izračun je po- nine od dohodka iz osnovne memben za uveljavljanje so- kmetajske in gozdarske dejav- cialnih pravic pa tudi zato, nosti. Tistim, ki so se zaradi ker je to eden od podatkov» ki spornega povprečnega zne- si jih avtomatsko izmenjujejo ska subvencij pritožili na te drîavni organi. ŘiUOÍ HOUVn£,u fl » u 9 A k 7 A (^nfl^lAvl) KAUhà Razpis zo delovno tn*s^o RAČUNOVODJA (m/i) Računovodja bo na delovnem mestv: ♦ vodii računovodske ^inkc«je družbe, ♦ izdeloval zaključne račune in računovodske izkaze, pripravljal potrebne dovčne obračune m poročila, spremljol in uvojal predpise standarde s področje računovodstva in davkov. Osebo naj bo kon^untkativna in ambiciozno, na^ončna, os(ojrio in odgds^rna za vodortjc. usrnorjanjo In izvo|onje računovodske funlcclje družbe. N u dimes ♦ zaposlitev zo nedolor^n dodfftna izobraževan jo ter ♦ dele v dinamičnam m ustvarjolnem kolektivu. Svojo prošnjo z življenjepisom zo zaposlitev polljrte na nal naslov: Marmor Hotavfie, d. d, za razpis, Hotovije 40,4224 Oerenjo vas ali elektronski naslov: infodnvh.si. naša reklama "Certifikat ni le dokaz, da kmetujemo ekološko, ampak je tudi naša reklama," pravi Štefan Dežman, predsednik Združenja ekoloških kmetov Gorenjske. Cveto Zaplotnik Jih 4 i • i « • • Ji« h • i i h * i i J Radovljica • Apnla je minilo deset let, odkar je 35 ekolo-šldh kmetov iz Gorenjske, predvsem iz Bohinja, ustanovilo svoje zdmženje. V Bohinju, kjer je bil ustanovni zbor, so pred nedavnim pripravili tudi slovesnost ob deseti obletnid, jubilej pa je bil priložnost za pogovor s predsednikom zdniženja Štefanom Dežmanom. Ali zanimanje za ekološko kmetovanje na skem še narašča > Gorenj "Število članov združenja se je v desetih letih povečalo s 35 na 132. zanimanje za ekološko kmetovanje pa še Šte^n Dežman iz Radovljice se z ekološkim kmetovanjem ukvarja od leta 200c. Na kmetiji narašča, tudi zaradi vse ve- obdelujejo 26 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega pet hektarjev njiv. ^idelujejo ječmen, čjih potreb potrošnikov po grah, oves, koruzo în pšenico, v kolobar vključujejo tudi travno deteljne mešanice in luc^no. ekološko pridelani hidiii. Trenutno redijo dvanajst prašičev, šest konj In blizu dvajset goved. Živali so zunaj v Največ danov je iz Bohinja izpustu tudi pozimi, goveda so od spomladi do začetka zime na paši« Največ ekološko in iz Poljanske doline, več* pridelane hrane prodajo doma, glavni "hit" ponudbe Je salama» kupci pa prihajajo tudi iz ina jih je s hribovskih obmo* Ljubljane. Ker so prostorsko utesnjeni^ bî hlev radi preselili na lokacijo zunaj mesta. âj, kjer je tudi lažje kot v rav- nini izpolniti osnovne pego- Prodajate pa jo tudi na trž je za ekološke živinoreje, to nicah? "Razlika je odvisna od pri "Nj^ova vloga ie pred je pašo, izpust, prosto rejo II delka in časa prodaje, pra\i- vsem svetovalna, izobraže- "Tudil Šte^olo tižnic z eko- loma naj bi bili do polovice valna. Dobro je zaživela tudi loško ponudbo hrane naraŠ- dražji, vendar v primerjavi s eko borza s ponudbo in pov- ča. Takšne tržnice so na Ble- cenami pri kmetih in ne s ti- praSevanjem med ekološki- Kaj je trenutno glavni pro* du, v Bohinju, v Lescah» Na- stimi v trgovini. Potrošniki ÉÉ i kmeti. Za zdaj poteka blem ekološkega kmetova« klem, Kranju, Škofji Loki, so pripravljeni to razliko v prek internega časopisa in nja.^ poskusi so tudi v Kranjski kvaliteti tudi plačati." "Glavna zavora je neneh- Gori, na Brezjah..." no spreminjanje pogojev oz. zahtev, Nekatere zahteve Ali kupec želi videti tudi tajnika, še letos pa bo lahko prek spleta. Spremenjeni predpisi omo- certifikat kot dokaz, da je Zanimivo: seje upravnega tudi niso življenjske, alpski gočajo vrtcem, šolam in hrana res pridelana na eko- odbora imate ob nedeljah prostor je nekaj posebnega, drugjm ustanovam, da zato zanj ne morejo veljati viru javnega naročanja loški način? "Seveda so tudi takšni pri- na ekoloških kmetijah... "Ko smo usklajevali dneve enaka pravila kot za celotno ko izberejo tudi dražjo, eko« meri. Certifikata ne skriva- za seje, se nismo mogli dogo- Evropsko unijo. Veliko je loško pridelano hrano... tudi administrir an j a, biro- "EkoloŠl kracije .a Starejše kmete to količinam kmetje mo, vsem ga radi pokažemo, voriti in sera malo v šali in saj to ni le dokaz, da kmetu- malo zares predlagal: "Pridite jemo ekološko, ampak tudi v nedeljo po maši k meni na odvrača od ,ekološkega kme- pokriti vseh njihovih potreb, naša reklama. Če na primer planino!" In so prišli. Odtlej tovanja, mJadi se v to niti ne želijo poglabljati." prideluje hrano le za lastne Z mesom bi nam še uspelo, z prodam pujska, kupec potre- so seje na eni od ekoloških mlekom fe te^e, še težje 2 buje certifikat kot dokazilo kmetij. S tem smo dosegi kontrolorju, da res tzhaja z dvoje: seja je tudi izlet, hkrati pa "v živo" spoznavamo probleme ekoloških kmetij." mi Večina ekoloških kmetij zdi pomembno izobraževa- ekološke kmetije. " otmk na dni potrel» in za sorodnike, gačno, ekološko pridelano Sa subvencije za ekološko znance... "S takšno trditvijo se ne strinjam. Večina je tržno na- ke na ravnana, hrano pridelujemo lahko tudi za druge, vendar je raz- ško i hrano. Sole lahko v tem oziru pridelavo dovolj velike? Kakšno je vaše mnenje o ipeljej kmetij "Na začetku so bile sub> gojenju gensko spremenje vencije spodbuda za ekolo- nih rastlin? pridelavo. Otrok ugotoviti razliko r z ekološke kmetij ško kmetovanje, saj so bile \ "Sotnvanje med gojenjem lika v načinu trženja. Pridel- san: kov ne prodajamo v velebla- god govnicah, ampak na domu, sto iz trgovskega centra." kjer kupec lahko tudi vidi, primerjavi z drugimi načini "genskih" rastíin in ekolo- kmetovanja višje, zdaj p» so Škim kmetovanjem ni mož- za integrirano pridelavo Že no. V zakonu sicer piŠe, da na dokal podobni ravni." mora kmet, ki želi pridelovati gensko spremenjene rastli- kje in kako se hrana prideîu- Za koliko so ekološki pri- Kakšna je pri spodbujanju ne, skleniti pisni dogovor s )e. Doma je prodamo petkrat več kotna tržnicah. " del ki dražji od konvencionalnih^ ekološkega kmetovanja vloga vašega združenja? sosedi, vendar se bojim, da bo marsikdo to obšel " Marija Grilc. mlada kmetica leta 2008 ieU £009 in ČZD KmežkI glas, Zveza kmetic Slovenije ter Občina Cerklje na Gorenjskem vljudno vabijo na izbor UtEČt GlAè Gor^jskiGlas Mlade kmetice leta 2009 V soboto, 20. junija 2009, ob 17. uri v Športno dvorano OŠ Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem. f t : I S i Po razglasitvi Mlade kmetice leta 2009 sledi zabava s Hiinim ansamblom Avsenik Prisrčno vabljeni! S I 9 i à t f t GOREN)SKI GLAS torek, 9. junija 2009 Ni info^g-^s.si 19 / mini naravna karna Učinkovine, ki jih vsebuje črni bezeg • eterična olja, sluzi, vitamini B, C in E, čreslovfne, razne kisline, flavonoidi, rutin in še mnoge druge - sestavljajo pravcato mini lekarno, ki na/ najde svoje mesto v slehernem gospodinjstvu. ?mia kuner črr.o barvo za lase ter z njim Spodbuja potenje in izloča- Bezgova $abesa Be^ov sirup ali šabesa se zaradi osvežujočega okusa in ..........................................................zdravili domala vse tegobe in nje seCa ter hkrati pospešuje Bele cvetove črnega bezga bolezni. Zdravniki so ga sve- izloíanje odpadnih snovi iz (Sambucus nigra) naberemo tovali kot učinkovit diuretik, telesa. Primeren je za upora- junija, najbolje po močnem ki močno žene na vodo. pri bopripotilnihkurah.Seveč- vitaminov priporočata opoldanskem soncu, ko se še čirih in vnetjih kože ter pri jo potilno moč dosežemo, če bolnikom pri vročičnih obole- niso čisto raz^'eteii. Sušimo boleznih rodil. V srednjem bezgu dodamo še cvet lipe Pripravimo jo lahko iz jih v tenki plasti na sončnem veku so ugoto'/ili, da spodbu- (Tilia cordata) in/ali cvet ka- ^^^ dvanajstih mestu. Ko so suhi. morajo ja znojenje in izkaSljevanje. milice (ChamomiUa recuti ohraniti naravno barvo. V bezgovih cvetov, enega kilo- ta). Bolniki s slabim srcem sladkorja, treh limon in primeru, da nam počmijo, p^ vnetju zgormih dihal ^ ^e o uporabi bezgovih ezgovih cvetov, Štiri litre vode, sto gramov medu, sedem žlic jabolčnega kisa in votlin. Pripomore k temu. da Eno žličko posuScnih bcz- limoni. Vodo vlijemo v Bezgov grm sodi med dre- sluznica v nosu in grlu po- govih cvetov prelijemo s sko- posodo, dodamo jabolčni kis ve$a, ki so jih naši predniki stane odpornejša na okužbe. delico vrele vode, pustimo in vmešamo med. dodamo najbolj častili. Verjeli so, da v Predpisujejo ga pri vnetju stati pet do deset minut in njem od pradavnine prebiva- ušes in sinusov. Čeprav črni precedimo. Caj pijemo moč kybbaxje. sok ene limone in eno limo- jo dobra bitja, ki varujejo bezeg, ko cveti, pri marši- oziroma topel trikrat na dan Nazadnje dodamo cvetove, dom. Stari Grki in Rimljani kom povzroča neprijetne po eno skodelico. Caj zoper premešamo, pokrije- niso izkoriščali samo njego- simptome senenega naho- prehlad, kašelj in gripo, bo ^^ pustimo stati na to- vih magičnih moči. pač pa da, po drugi strani lajša prav še bolj zalegel, če mu doda- P^^^- Napitek uporabimo so ga uporabljali tudi kot napade senenega nahoda. m o žličko medu. po Štirund va j setih urah. Bezeg sodi med najbolj znane zdravilne rastline. Gremo po bezeg. I KUHARSK RECEPTI Za vas I7BIRA Danica Dolpnc Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: goveja juha z rřbano kašo, telečji zrezki v pikantni omaki, zelenjavni riž, glavnata solata 2 drobnjakom in jajcem, zavitek z rabarbaro, skuto in jagodami; Večera: ocvrti ostrigarji s sirom, toast, zelena ali francoska solata. Ponedeljek - Kosilo: ječmenčkova juha z zelenjavo, popeče^ na govedina iz juhe, zeljnata solata s krompirjem; Večera: skutni cmoki, zelena solata ali kompot. Torek - Kosilo; golaževa juha s krompirjem, palaCinke z jagodno smetano; Večerja: polenta s parmezanom, trzaSki so-latnik s fižolom. Sreda • Kosilo: piščančja rižota z zelenjavo, rdeča pesa, če§- njevzavitek; Večerja: hrenovke na žaru, zeljnata solata s koruzo in majoneznim prelivom. Četrtek - Kosilo: telečje srce v omaki, kruhovi cmoki, zelena solata s svežo kumarico in bučnim oljem; Večerja: pečene polovice krompirja z maslom, kumino in soljo, kislo mleko. Petek • Kosilo: špinačna kremna juha, osličevi fileti po pariško, krompirjeva solata z rukolo, sadna kupa; Večerja: ajdovi Struklji z orehi In medenim prelivom, sadni sok. Sobota • Kosilo: korenčkova juha, mešano meso na žaru, ajvar, jajčevci z žara v marinadi; Večerja: skutni namaz z zelišči, mesni ostanki z žara, koruzni kruh, jogurt. Ribana kaša Sestavin e Vse sestavine zgnetemo v trden hlebček, ga naribamo v kažo in na kuhinjskem prtu pustimo, da se malce osuši. Nato kašo stresemo v vrelo juho in kuhamo na malem ognju približno \o minut. Ko juho ponudimo, jo izdatno pot^e-semo s svežim peteršiljem ali drobnjakom. Telečji zrezki v pikantni omaki Sestavine: 4 telečji zrezki, ? di Icisie smetane, 4 žlice olja, 1 čebu- ia, 2 žlici moke, 3 žlice belega vina, i di po navodilu razredčene pečen ki ne omake iz koncentrata, pel žličke pekoče paprike, malo sesekljanih kaper, žlička gorčice, ketchup po okusu, so/. Zrezke potolčemo, posolimo in na ogreti maščobi rumeno zapečemo. Preložimo jih v drugo posodo, na isti maščobi pa popražimo sesekljano čebulo, jo oprašimo z moko, spet popražimo, potresemo s pekočo papriko, prilijemo pečenki-no omako, dušimo 5 minut, nato dodamo sesekljane kapre, gorčico in ketchup, dušimo ie 5 minut, prilijemo vino, prc- vremo, nazadnje pa dodamo kislo smetano. Z omako prelijemo zrezke in ponudimo. Ostrigarji s sirom Sestavine: Večji ostrigarji, moka, stepena jajca, sol, koščki sira, drobtine, olje zo cvrtje. Vzamemo po dva ostrigarja, stisnemo vmes tanko rezino sira, ju povaljamo v moki, dobro osoljenem jajcu In drobti- nah ter ocvremo z obeh strani. Shpo zaupanje 99 V RAKOVIH KLEŠČAH Marjeta Smolnikar Zdrav Človek ima tisoč raz- nimam spomina na preteklost To, iz našega notranjega interesu celote neprestano kli h dveh letih postopoma in z ličnih želja, bolan eno samo: ter želja in načrtov za prihod- prepričanja izvirajoče hotenje, ustvarjalno prizadeva, da na- veliko truda le priïla v kri. kot ozdraveti. Kdo je to misel prvi nost. ustvarjanje in delovanje, se pri mreČ izpolni prašila vsako izrekel, ne vem. vsekakor drži. Bistvo ali, če hočete, modrost ljudeh izraža v mirnem vztra- našo željo, če ji le damo mož- rečemo v prispodobi. Primer. Ko sem danes na Torekp 2. junija življenja iz dneva v dan jc v ja nju v vseh življenjsk ih po- nost stem, da ji slepo za upa* oddel ku 200 na G oinik u ča • tem. da nc po^i^ Človek niČ ložajiK ^ potrpežljivem vztra- mo.' Skratka: 'Človeku, kije kala na izvid krvi» da lahko izsiliU; da živi v popolnem no- janju pri svojih življeryskih ci- že dosegel razvojno stopnjo, začnem s Šestifn ciklom ke- Danes je druga obletnica tranjem miru ter v popolni Ijih ter v veselem in brezskrb- ko more prašili v vseh življenj- mottrapije, se nisem niti za mcjega ponovnega rojstva. Mo- uraimovešenosti. Lahko rečem, nem doživljanju in urejanju položajih slepo zaupati, hip obremenila z mislijo, ali jega ponovnega začetka. Moje- da sem se v preteklih dveh letih sedanjosti. se m more zgoditi nič nezaže- je moja kri v tem trenutku ga novega življenja. Ne spom- približala življmjskemu idea- Samo notranje prepričanje, lenega veČ." nim se, da bi bila v svojem lu, kot ga v svoji knji^ UČbmik da se ho zaželeno zgodilo, je Se praiH, umetnost oziroma dovolj močna za nadaljevanje terapije ali ne. Bo, kar bo. Če ne bo kri v redu to- "prejšnjem" Urjenju preživela življenja opisuje Martin Kojc: resnična ustvaijalna volja, modrost življenja iz dneva v toliko nepretrganih srečnih dni "To, kar spÍo5no imenujemo hJJen vidni odra? sta ravnodiL^' dan ni niČ drugňgfi, knt slq)n krat, in moram povedati, da skupaj, kot sem jih v zadnjih dveh letih. Živim iz dncja v volja, je vse drugo kot resnična nost in zaupanje v vseh živ- zaupanje v Prosilo, v Vsemo- ni bila, bo pa čez en teden. ustvaijalna vdja. Ta volja pov- Ijenjskih položxijih. sočnega, v Bosa, kije v vsakem Medtem pa bom uživcla dan.ja, dobesedno tako živim, zroča ravno nasprotno od za- Velika napaka vseh ljudi je od nas. Na nas je le, da se td vsak trenutek življenja, ki mi V moje m življenju ni več ne želenega, saj rmm tega r\e pri- v tem, da hočejo zaželeno iz- I pra ) sili v nas popol noma pre- je podarjen. Ne le meni, pa C preteklosti ne prihodnosti. Je naša naše Človekovo hotenje, siliti, da se na vse kriplje tru- damo in ji zaupamo. pa slehernemu živemu bitju samo Še danes. Tukaj in zdaj. temveč notranje prepričanje, dijo to doseči, namesto da bi Predanost Prašili in slepo na tem svetu. Kar. kajpada, ne pomeni, da da se bo zaželeno zgodilo. spoznali, da si nekaj v njih v zaupanje vanjo mije v prete- (Se nadaljuje.) t v » 1 NASVET, ZANIMIVOSTI i njb (g)g'glas.si GORENjSKI GLAS torek» 9. junija 2009 ^^cer slovenskih • v v • VIZ \ narečju Škofja Loka Saslo^jo: ■ KRAJCARJI ■ MINUTKA ■ SIJAJ ■ ORION ■ POLJANSKI ŠTEDIENTJE • MODRI VAL OdÔKA ŠKOFJA Corenískí Gtas RADÎO SORA KVIMTÏÏTDOR ans. ROKA ŽLINDRE ZARJA TROŠUBIC IGOR in ZLATI ZVOKI TRIO QUAR1TT i petek, VodneljMreiiM SalaPivkAvsecmJureSešek ' 2. junij 2009 ob 19.30 na Mestnem trgu Glasov izlet v Koper in Krvavče Maju/a Volčiak kjat nam ni bilo treba pisati ...................................... poročila o izletu, saf je to sto- Minulo sredo smo za naše rila Mira Bunjevac iz Kraiij- naro6iike pripravili izlet na ske Core, ki nam je nemu- Primorsko, kjer smo si ogJe- doma poslala svoje vtise. Dodali Luko Koper in obiskali dali smo seveda skupinsko fotografijo, ki je nastala pred sliko v Novi vasi. istrsko vasico Krkavče, ki je znana po olivnem olju. To- Z možem sva s£ odloČila in se prvič Glasovega izleta udeležila. Pot nasj> vodila v Knper, kjer luJ:o avtfíhu^nm ogledamo Na prvem pomclu na tisoâ kont^nerjev sU^i. na parkiriščih prav toliko različnih a\^mobiiov sc dobi. Na drugem se siiosi za žito vzpenjajo v nebo, za ogrado premog je razsut in rdečina železove rude v soncu sveti se lepo. Tuje Še veliko iložcnega lesa, pa ladjica, fci morske dno po^bi, če j 6 metrov ghbine kakemu tankerju zadosti ni. Da v avtobusu nam ne bi preveč po želodcih krulilo, že takoj zju* traj direktorica Corenjsk^a gfasa, ga. Marija Vol^ak poskrbi, saj nam sendviče in sokove razdeli, ob pol enajstih že toplo malico imomo, veliko čebulno hržolo s krompirjem vase damo. Sam direktor raiicaže nam pražamo kave, kjer pražijo pđ vrst prave kave, jo pakirajo, nam d^ivtirc^o, da hvni obtok nam poživi, da lažje smo v Kricavče Si. vodič Pavie najprq v Novo vas nas pelje, tam umetnik na zidu upodobil je slike, ki piše jih življenje. Potem smo cerkev pogledali, pa edini grcb v Evropi, iger Župnik ob kuhcriá mimo spi. Tudi kamnitega stebra nismo Izpustiii, ki v času Keltov so gû postavili in nanj grešnike privezovali. 4 No, mi se nisnw dali, saj 0^ oljarne smo nada^evali. Tu šele spoznamo, da veliko vrst oljk imamo. Sledi degustadja olja • oljk in kdor hoče b iti Se dolgo živ, riaj ga p ije in oljke Je. Zunaj sončna junijska sreda, mi v hladnem Rozmanovem avtobusu sedimo in peljemo se, se ve, do koprskega Emonca na Icosi^. Čeprav v želodcu Še prostora ni, zopet preobilno kosih se dobi. Siah smo jedli, malo smo pii, malo v Jolijo zavili. Ob ?2stih popoldne nas še Vino Koper gosti, vodička popelje nas v innçtc kleti, natň degustadja ^áedi. Malvazija dohn se. nam rdi, toda že refo^ sledi, ki k jedem na žaru pristoji, ruizadnje Se mer-lot, ki hrastov sod poseben okus mu da. To zadnje dejanje našega izleta je bilo in ob pogledu na rdeče obarvano nebo smo polni lepih vtisov nazaj domov se podali z obljubo, da Glasovih izletov še se botno udeleževali. Boris Bergant • * ft • • • 1 « • Le stežka se je upreti bleščeče rdečemu povabilu, naj se do sitega najemo jagod, ki razen polnega trebuha veliko- laat pustijo mešane občutke. ^i boljšega kot zrela aroma» tična in sladka jagoda, ni pa slabšega kot velika, vodena, kisla jagoda ponavadi zelo lepega videza. Problem je pri industrializaciji sadja - na n- Čun velikosti, barve in vide2a trpi njihov okus, saj večino jagod za prodajo oberejo prezgodaj - zato ni odveč razmisliti o svoj ih lastnih jagodah ail pa si vzeti čas in nabrati gozdne jagode, ki so takega okusa, da jih ne prekaša nobena, niti najboljša gojena sorta. Jagode jemo že, odkar pomnimo. V prazgodovini so jih nabirali kot gozdne jagode, v srednjem veku se je začelo orga- žli&i gorčice, 2 £ici malinový stranite z ognja in ohladite. stoji najmanj štiri ure, da nizirano sajenje. Od 17. sto- kisa, 1 £ico balzamičnegfi kisa, 2 Ohlajeni masi primešajte se povsem strdí. !etja so s križanjem z divjo zlid medu, i dl ekstra deviSc^ mleko, penasto umešana gozdno jagodo iz Amerike in oijčn^ olja, ^o dag mešanih sc- rumenjaka in stepeno siad- jagode z vanilijevo večjimi sortami iz Čila počasi latnih listov, jj dag nadrobljene ko smetano. Vlijte v strojček kremo nastale različice jagod, kot jih fete, 25 dag svežih jagod in 22 za sladoled in zamrznite. poznamo danes. Jagodni plo- dag orehovih jairc. dovi so nežni, občutljivi in ne V posodi zmešajte šalot- Jagodna strjenka prenesejo niti prekladanja ko, gorčico, malinov in bai« niti poželjivih pogledov, v pr- zamični kis. Dodajte med vem primeru se hitro poško- in med stepanjem postopo- dag svežih jagod, 0,4 I sladke nilijeva stroka. Potrebujemo: 0,5 kg svežih jagod, 3 zvrhano ilico moke, 3 dag masla, 0,5 i mleka,} m-Za 4 osebe potrebujemo: 60 menjake. 5 žlic sladkorja, 2 va- dujejo, vdrugempa jihkma- ma primešajte oljčno olje. smetane, lo dag sladkorja, S Na raztopljenem maslu lu ni več-Sveže plodove obira- Solatne liste dobro operite dag jedilnega škroba (gusti- malo popražite moko in za-mo od maja do avgusta, upo- in osušite. Dajte jih v solat- na), za noževo konico mlete- lijte z mJekora. Dodajte razrahljamo pa jih sveže, sušene no skledo, posujte z nadrol> ga dmeta, 4 žlice karuiiram polovljena vanilijeva stroka ali pa predelane v razne kom- Ijeno feto, îiare2ânimi j ago- limonine lupince, 3 žlice gro- in sladkor. Vse skupaj na pote, marmelade,... Jagode dami in orehovimi jedrci. bo naňbane čokolade. dobro prevre, da se moka ne seveda teknejo s smetano, Přelijte 9 prelivom in takoj medom, jogurtom ali kar postrezite, tako. Gojene in gozdne jagode so seveda tudi zamenljive jagodni sladoled v receptih, vradar so gozdne Jagode zavrite skupaj s čuti več, odstavite 2 ognja, Í2 sladkorjem in sladko sme- vaniiijevih strokov postrgajte ' tano ter ko zavre, primešaj- sredico (stroke zavržite) in z te jedilni škrob, ki ste ga zmešali medico vmešajte rumenja toliko bolj aromadčne, da so z njimi jedi še boljše. s ke. Jagode operite, razpolovi- Potrebujemo: y dag svežih petimi žlicami vode. Med te in z njimi napcinite kozar- jagod, JO dag sladkorja, 1 41 mešanjem dobro prevrite, ce za sadno kupo. Čeznje mleka. 2 rumenjaka, 2.5 dl odstavite, dodajtp rimet in prelijte ohlajeno vanilijevo Jagode, feta in orehi v solati stepene sladke smetane. pustite, da se ohladi. Dodaj- kremo in servirajte s stepeno Jagode zmiksajte v me- te kandirano limonino lupi- sîadko smetano. Namesto Šalniku, jih dodajte vkozico no in naribano Čokolado ter vanilijevega stroka lahko Za4 05ebepotrd)ujemo:2na- skupaj s sladkorjem in zav- vlijte maso v primemo ve- uporabite tudi vaniJijev slad- sekljanišalotki ali mladi čebuli, 2 rite, da se sladkor stopi, od- lik model V hladilniku naj kor ali vanilijevo aromo. t i À » GORENJSKI GLAS torek, o. junija 2009 ZANIMIVOSTI 1 UVG infafgig-^cissi 21 Pomembna je potrpežljivost ana habtwan Martlnj Vrh • "Vzakonu pride do sporov, a se vedno da pubolali. Skei pa je najpomembneje» da sta oba zakonca pDtrpežljiva in živita v slogi," 'agotavljata79-letna Lojzka in dve leti starejši Ciril Be* nedičič iz Martinj Vrha nad Železniki, ki sta 30. maja praznovdJa zlato poroko. Cerkveno obljubo sta ponovila na Zalem Logu, temu pa je sledilo slavje s sorodniki in prijatelji na turistični kmetiji v Martinj Vrhu. ZlatoporoČenca Še danes po svojih močeh pomagata na dornaâ kmetiji pri Čem- šišarju, kd jo je prevzel njun ZlatoporoČenca Lojzka in Ciril Benedičič Iz Martinj Vrha sin Zdravko. Na hriboviti kiiieliji z desetimi glavami mo, v Martin) Vrhu na do- leta 1966 nismo imeli niti živine je, kot pravita, vedno brih tisoč metiih nadmorske ceste, ampak ie pot. Poleg delo in jima tako ne ostaja višine zapadlo v zimi tega nam je dvakrat pogorel kaj dosti prostega časa. Ima- 2003/04 - 535 centimetrov, hlev, prvi^ je bil požgan med ta sinova in hčer, še posebej najmanj pa ga je bi3o v sczo- vojno, leta 1983 pa je vanj pa se razveselita mlajše druž- ni 1958/59 - 65 centimetrov. lidarDa strela," se spominja be • treh vnukinj in petih Poročila sta se 30. maja Ciril. Oba izvirata iz Martinj vnukov. Ciril že 55 iet vsak cerkvena poroka je bila Vrha in sta kmečkega dela dan piše dnevnik, v katerem v SuSi, dvilna pa v Železni- vajena že iz otroštva; Lojzka so zajeti podatki o vremenu, kih. Lojzka je tedaj imela 29 je odraščala pri Jakcu v snežnih padavinah in doga- let, Ciril pa dve leti več. Dru- kmečki družim s petimi janju po posameznih dne- žino sta preživljala s kmeto- otioki, Ciril pa se je todil na vih. V wseh teh letih je tako vanjem. "Včasih je bilo še bis- Čerašišarjevi domačiji z zbral vrsto zanimivih poda- tveno težje kot danes. Veliko osmimi otroki, ki jo je kasne- tkov; največ snega je, deni- več je bilo ročnega dela. do je tudi prevzel. Motnik Jubilej šole v Motniku V Motniku so v petek z veliko slovesnostjo pod šoto- rorri praznovali i8o-ietnlco ustanovitve prve zasebne šole, i20'letnic0 ustanovitve prve javne državne šole In 70-letnico dograditve prvega šolskega poslopja. Krajevni praznik so z bogatim kulturnim programom obogatili učenci te podružnične šole, predstavili so zajetno in s slikovnim gradivom bogato kroniko šole v Motniku, la jo je napisala Tdtjána Drovenik Čalič, v šolski stavbi pa je bila na ogled tudi razstava o zgodovini šolstva v kraju, šold je ob visoki obletnici dobila tudi novo streho, žlebove, fasado in peč. I. P. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Corenj-skem glasu v petek, maja 2O09,jeblk>p0die1jeLES3iz Kranja. Nagrajenci: 1. nagrada, bon za nakup v vrednosti 40 EUR: Marjan Kaian, Kranj; 2. nagrada, bcn za nakup v vrednosti 30 BJR: Ivica Pre-mrov, Žabnica; ^ nagrada, bon za nakup v vrednosti 20 EUR: )ože [>ežman, Cerklje. 4., 5. in nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejme/o: Befta Kopač, Žiri, Marjana Mi* heič, Kamnik, in Marjana Mi- hovec. Liubljana - Bežigrad. Strah i Nj Donacije dijakom v stiski Skupina dijakov Biotehniškega centra Naklo organizira v četrtek, n. junija, ob i6. uri dobrodelni nogometni turnir, kjer pričakujejo deset ekip iz Slovenije. Za vedro razpoloženje med tekmami bodo skrbele dijaške ekipe. Na stojnicah bo ponudba hrane In pijače. Izkupiček od prodaje in donacij bodo zbrali v dobrodelnem skladu šolskega centra. Namenili ga bodo za pomoč dijakom in družinam» ki so se zaradi gospodarske krize znašli v stiski. S. 5. LOTO Rezultati 45. kroga • 7. junija 2009 4, 8,10,14,20, 26,34 in 23 Loîko: 451799 Loto plus; 6, 8, 21,38, 39 in 4 Predvideni sklad 46. kroga za Sedmtco: 680.000 eur Predvideni sHad 46. kroga za Lotka: 40.000 eur Predvideni sklad 46. kroga za plus: 20.000 eur Gorenjska 96 MHz RADIO Z A raoovîdne 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj Radio Sorad.o.o., Kapucinski trg 4,4220 Ško^a Loka, ' lel.: 04/506 50 50, fax: 04/506.50 60, c-maiï'. mío^radio sora.si • ^ 5' = ^ a im V O (P <6 3 fCi o 0) s (O Q. W 3 i: (ti ^ I Û Û & n a (Û S I i U R a 2 li » wm * * 9 ^ 5 o (Û o B S o n > I ^ (Í ^ M 3 03 i! s. < 3 Q C 5. o cc' 2. g ifi f> O 3 Si a O- < r- C < •C a š & ÎL ft' tí "O S. w (» C S Q: es» a 3. s •d k 3 i 3 5 ^ ■•5'g.s^ VJ o Q> 3 o 5' 3 Ê 3 É S U « a- S i' (b s n CL 0% & řt o c l/l & (t o. Oi c 3 o n« o» 3 » i- ^ cd w. a 0. s: IÏ co s O s g m' f T3 O 3 rt o ■i 3 s tt ? s bi iti ? Cfl ÏÏ § i o o t I CO 31 s I O' O. 2?.' S g ti (D 3 -o 3" o (A C < I N> a o o î= CD il d > W a 3 i §1 <0 cf v O T3 a cbg'â û. 3 2. ° s" < 3 o ■o.s a d> TT "O B (Û S 3 fti I C 'J o» 3 2 ® "s q. M O R .T & S I fiT (d û. 3 {d o £ fi) •o 3 (Û 3 A a o A o. o- C tr a. g ft -, a 0 ^ i" 0 C 1 O s: S C I •D O iÛ 3. s 3 I» D i« (B a. ^ S S? 3 S a?' 59- o IVK 3 a« 3 £ s. ce ® b c il 3 CU 0) 3 3 o ô 3 II H » 3 B. o 0 1 li o b> • ^ Û. I » n » u o a o CÛ g 3 < a N a ^ (Û & y s» s. s. rt p s gs s cp i 3 X> S o o s I fD O« O e O* n O» N< O' <0 Û. 3. fít « 3 fi) 2. Q 3 I g C» O fi) 3 o. X3 3. & ^ 3 O 9 «p R z: Š ^ a Š-. ffi û. o - o 3 S O Êe , s r> (o a 3 f ti 3 o 3 a o s o p ât r6 û s" û o ft- ïl N s ^ O O u 3 •o 3 o •o 3 tfi 3 s l-s Cf s i 3 3-:« c» (û a ûi o cl 3 y ^ la - ^if b> 3 IIÎ s ^ g o % u o ti. 3 lA n S 3 i?' g I iA IS (C 3 : fl) i p ® o' S a Q> o {C 3 B' 2. ?r w <9 O O* = t 3' 3 5 o o tA ^ «-» ffi iS! O. rô' •D S O 3 3 CD s. (D 3 » & rï Q O 2 A û O "O O a slj »•f i •o o 3 S 1 3 (ď "o s 3 ^ s 5 3 § I o - 3 S •a - V o s 3 II 3 » • S C« Cl. N S o 3 ffl © 3 A S. O •O 8 u 0 1 tti II N W CD M O Cf) 3: S o (o I; o s si 2. O fi) Ui D 0) O 3 rs A k__ 0! S O S 3 -K V X 3 a-g Wec ^ s D> s n <0 B t? Si o ft 3 C o* s. (D •5-o 3 SÎ iS o 2 31 o« <9 o ^ 2. S a o 3 A i (Ù I o Cf 8' 3 O 3 O« 3 (D I O a t? Û) < •o o A 3 •n O •O 3 2 i 3 X- o •o o s 3 N 3 z: 3 a & NK C tt ^ » ^ Í2 g-3 3. a ^ a O 5 tD ÛJ (D o' o s S V 3 o & 3' rt -o 2" N. s M O E «S § 3 -I N iO s O C 3 • O 3 s; to' 3" Û. O "a 3 ft^ (A s •D O I 3 f S 3 9 S ? ^ ^ ^ to 3 o ? Si 2. ^ 3 o s o r» 3 to W "O § it«' 11 ^B« _ i.: u C 'D £ A MO 3 to 8 a R' 3 3 â: 2 •o 3 "O $ (d to •o < (D 3 o fp s: (D A S| g P" s to Is t (9 I a u {d (t ft FT a o o O' (D « ? ^ O 'Q 3 O O ~ s. O O I" I? A rs " I f" S O < ^ 3 " Ï 3 ' S'TS A g- S s ■D 3 to A Û. I i o a N o« C M C* 3 •o "D ^ S ? S. 3 o 3 9- ff CO o wkS ft o et _ 3 2 -o to Č 3 V 3 to 3 9- 2 s v ? 3 ^ S Q. ÇA O^ ćtT o S' > ■o ss S'- a ct to 3 (D M (D . S Z O o>o o 9> û 3 a to o O r5' •O S S f>' C to 3 » _ tt O o Q4 C 3] O D s o 11 O en to % d 9 9 a ^ 7 â. ^ O' tû 3 s 8 S" o A s I 3 o S.S û to o s: 2s o O N o. i CL S o ® 5 o* fù âo o TT Û. 5 2. r- o 8'f 0) < 3* O S, "O O "O 3 3 wJ O 13 3 O - I 3 iû o â. lt> ^ ^ é o Û. 0 5 1 3 Is il s. 3 3 3 C 2 o S S 3 A |9 O •o s 3â 3 Š Í o. O S 7 i C/5 a OS A CÛ O» • Í S « J ^ (Û * a fis ^ ^ T3 s ^ U C/> o to S 3 A M O O 9 u £D i« I 3 a S to' os ^ s A 3 i-i o tA o So 3 3 <9. 3 C (Q O A Si Û. O u a 9 rt g> Ž 9- O 03 O > (fi' m z n« 3 t • X r- ost Por.u^mo stimDUtM>o in dtnsmidno deloviv olu^^je 2 mnogimi Izzhi ter motnostjo Izobraževanja, S kandMatom/-kO Z3 delovno me$t3 poslovodje borno sklemll delovno fazmei^a določen 1 leto, s polnim delovnem ^a^om in 6 me&ećnim poskusnim delom. S kanďKini/ kan^ za dekïvno mefC) proddjâlca'-ke pa bomo členili delovro razmer^ za določen ^s 6 mesecev, s polrim delovnim časom in moinonjo podaljianja oziroma red'« raposlrtve. PIsnt prijave prlčakujtrno v 15 dneh po ob}avi na naslovu: MP dAO.. S«fa pri Doboví 2,8257 D090VA. Dodatna lnform»dit lahko dobite po telefonu 07/46« B311. Prisluhnite nam • polepšali vam bomo dan. TUI9ISTICNI ^ ^iADiù T£LE SAT TřLř TV 91,0 MHz J uiuiui.potepuh.com M^WilO u 1 K(»Aju OJ po lelflonu CM/20M2-00, Pdbu iy/i01 ^MJ^Ii (Hrtnc m SJpiwhovi (Ki • 00 poftftv u m (itllkâ 00 i co ift?' cffti mm»^ hi pcvcđ v JANEZ ROZMAN SP. - ROZMAN BUS. lANCOVO 91» RADOVLJICA, TEL: 04/5^ 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 25. • 6., 29.6.. 4. 7., 27. • 30. 8., js. 8. • 5. 9.; TRST: 30 fi.; PELjESAC -»a Ř. -17. 6.; KOPALNI IZOLA:'22. 6.; GARDALAND:2S. 6., 29, 6. Obvestila o dogodkih objavljamo v rusrjki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE 9. večer slovenskih viž v narečju Ločeno zblran|e odpadkov Tržič • Komunala Tržič vabi na odprtje likovnih in okrasnih predmetov na temo ločenega zbiranja odpadkov, ki bo jutri, v sredo, 10. junija, ob i8. uri v prostorih podjetja na Mlaki pri Tržiču. Razstava ročnih del Lesce • Krajevna organizacija Rdečega kríža Lesce, Krožek ročnih del, vabi na odprtje razstave ročnih del, ki so jih pripravile udeleženke krožka. Odprtje bo v petek, 12. junija, ob 17. uri v prostorih Družbenega centra v Lescah. PREDSTAVE Škofla Loka-V petek, 12. junija, ob 19.30 se bo na Mestnem : Dotik kresne noči trgu z narečnimi skladbami predstavilo deset ansamblov. 80 letnica PCD Breg ob Sayi Breg ob Savi • PCD Breg ob Savi praznuje So-letnico delovanja, zato v soboto. 13. junija, vabi na večjo gasilsko reševalno vajo ob 17. uri pred Osnovno šolo Orehek, ob 19. uri na veselico z Natalijo Verboten, v nedeljo, 14. junija, pa na gasilsko parado s kulturnim programom in veselico z Vi* harniki z začetkom ob 17. uri. IZLETI Na Štednjo goro Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi v soboto, 13. junija, na Štefanjo goro. Zbor bo ob 9. uri pred Domom kulture, odkoder se boste s svojimi avtomobili odpeljali v Adergas. RAZSTAVE Ljudje v Alpah Bled • Triglavski narodni park vabi na odprtje razstave fotografske skupine Lubadarii z naslovom Ljudje v Alpah, ki bo Dovje - Predstava Dotik kresne noči, ki je hkrati uvod v razstavo devetih ustvarjalcev različnih umetniških zvrsti, si lahko ogledate v petek, 12. junija, ob 19. uri v kulturnem domu na Dovje m. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša sodelavka Nada Arsenic Ohranili jo bomo v leperr. spominu! Stanovalci in delavci Doma upokojencev Kiani Oî o o CM O I <0 •55 s O) ld CC O C CO UJ cj C G « o O •D I * 2 -o S á .3 9 a. o o •o lA (0 o ? Ù. Û o c fll 8 Si K CQ C ci a •o o n ■i> C o C •o o f9 3 o C ca JG S n O ^ > I S C 2 o s a> e § o .5 •C a & 0 -o > ^ - M 1 S o <0 £ C o C 0 1 O. S s 5 2 a S s o n « a 1 d > ^ O C -2 C 1 ^ ea C o s <0 ;ô ^ 2 o o (0 o O o CSJ h lf> Q) s O gs o CM O m E € (O g § o CVJ g H I G> •W 6> .C o hd u s a> s D -- -ë 11 t-O - è o a ra x> a C s a « i O — 11 9 > S II r ^ s S a o C £ i C e a o n C 2 X. 8 •O O C « £ o S U 2 Î S £ 0 1 « •J -o s ^ § • g Û Û. 0 (0 1 t •C a o "So Oi I 0 1 C CL i Û) S J» sb •o « ^ o ® .S ? A 9 ¥'8 il e o 2 jg J o N 13 ? E P 2> fS A s 2 £ 9 '5 I O. 2 s o I •o a 2 C 'O a> o s o g f I a c s E S S v •o I •o o ^ O o .id •C O a 5> "d a> S E o a C "O o il 5 •8 . Si $ lA ^ fo "S < E 3 Ji O S? C A > £ v C •D S D > > 0 o. C i C •D 9} v e «g s C 2 a C o 0 Oî o p o Ç o fl) o . » CD E ? J2S 2 I UJ C ^ KO a N i- o O — c5 2 o •u g m 0 T3 1 CC U C £ « -s S« o ^ a o li O C O (O E E D t O Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi@g-Qlas^i Mdle oglase sprejemamo: za objavo v pet^k - v sredo do 13.30 In za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje In prazniki uprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA ODDAH LEŽléÓA X0 dolâvcd. dOupOr^^ kurffl- niê m saniidor. Kranj. Qogdtc^a u^íca, pritličje. Cend po dogovoru, v 03T/eS5-700 »OQÎU J UR TAN |URTAN| ncpfefničnine, d o« o. P€ Onkarjvva ulica 03 (slaro-mestno 4OOO Kfan), id.: mobi: 041/^53-857 * e^poita! infb($jur«Un.si s OB E, sdmskim osebam ali delavcem, Z6Zèà9sno bivanie, vStražiićupn Kranju, cena >20 EUR/mes., w 070/868-617 BiVťťV» V STANOVANJSKI hlâi na obrobju Kranja, odctam opremljeno garsonjerD v amen 25 m2, ft 031/461-185. po 1&. un 900^442 MAJAM6M GARSONJERO v Krarjj. Ôtotji Lokialk Kamnik J. tř 04/23.2S-048 Ks KERN NEPŘEMICNI N E Mdistrov trg 12,40CC Kran) Td. 04/20253,202 25 6$ CSM 051/320700, imêh infb@b-kefn.sl HliE PflODAU HlâO naO$)dnđardno. 4€â m, mima sončna lega pod 5toržić«m, stara 5 let, vseljiva takoj, n 04/15-0&-223, ITD NEPREMIČNINE, d.0.0. MAtfTROV TRG 7, 4000 KRANj TEL 04/a3-ti-iaQ, 04/25-66-670 04T/755'i96, 040/204-661, 04i/900<«>9 e>poita: Ild.nepr»micnine9sk>l.nr www.Hd-flus.si ODDAM HIŠO vKadOvIjtci» opreml)eno, garaža, 4 soba, v9i prřkf;u:hi. cena 600 EUR/mes.«04l/46l-164 M Strilar)^ u)icA 7.4060 Kran) •ivww JI ep remi okin e «•rusk>v: Ínfbi^gnd.si le!: 4 2S1 59 04. fix: «3S6 4 39 07 gsm: 3J 57S MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM FUT BRAVO 1.4 f=X. 1.97.1. reg, 98. req. ck> konca leta, i60.000o ceno, O 040/652-460 9K047^ OTROČKO poctcljloo orrvoro (staro nad 70 ]et).« 040/223^70 mwatt MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONĆNA očala, okuiisbčni pregledi za oćaia In Kontaktne le^e Popusi zâ upokojene« m študente ob nakupu oôal. Optika Alok^ndra. Qlandía Kranj, o 04/23-SO-123, C^ika Saša riiG. 04/59-22-602 PRODAM KIS4K0V0 masko z dvoUr^ ie44enk>, varčevafec, loftM in voziček, za ptjućne bolnike, tř 04/51-2^33 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM RODOVNIŠKEGA p«e. p^me Ptrion Russes Terier. « 04i /669-452 ZAJKLJO in 5 kom zejčkov surih 6 tednov. tř040/s0&-320 po 1S uri PASJO IÍD, vel. 65 X145 csn, cer» pođ> »ori. «04/51-22-707.091/53^628 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SAMONAKLAOALKO, 9 040/529- 944 >003aaboika, paeteri- ziren jabolčni sok in »jho sadje, Mati- iovc, Podbnezie, tP 04/5Î-31-144 ZAMEMJiM DOMAČE žganje za 9 01/7S-40075 VZREJNE ŽIVALI PRODAM Ć6 smCA starega, 10 dni. 9 041/ 566-662 DVAĆB BKCA stara 14 dm In rotadj-eko kostnico OetAz • Fah-, áírire 165. tr ENOLETNO irebioo, 9 04/26-72- 233 omasoř RJAVE JARKICE In l:ieie piéóance ze dopitanje, Stanonik. Log 9. Skofja Loka. 9 041/894-285 MOj^ai TEL ICO »mpntalko RH, br«jo cev. tP 04V353-r04 dOfOM* VEĆ 8REJIH telíc. 9 01/51-22-219 KUPIM BIKCA aimentalca, starega do TO dni, » BIKCA s^mantalca, 9 Oo 14 dni, 0003&1fl KRAVO a «041/606642WSM OSTALO PROOJM HLADILNI bazen za n^eko SOO L Kranj, ĆIrće 36 a, 9 04/23-25-538. 2h;traj oooaet' ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO doti kuhar, picopek. Gostilna Logar. Lo^ Igor s.p.. Hotemaze 3a. PreddvA^r «041/36d-05l «MM?» tSCEMœeOo piodsia JaKe^ h Kranj. 9 070/88d«17 občasno deto v kosku. f9Á In tcbačr^ izdek d.n.o,, 1. £emO prijetno dekle za delo v kava ru. delo je dvofzmenako. v Stražíé- , Jakelj in ostali d.n.o., Bei>edikova Kranj.« 070/666-617 ©«meo .tSvéf^ delo ob 563. ZAPOSUM dekle za Od« v ane±ii n«o cogci^lBr deMe ag étudentó vkeridih, 9pec Mcnka s p.. Cerite. 9 040/330ce0 ZAPOSLIMO dekle v atrežbi, 2A, d.o.D.. Z^. Biltijtf 32, Žabriiud, 040/237-816, po 16. uri iooùica ZAPOSLIMO dekle ZB delo v sfrežbi. zaželene izki.ànje. Sirena puO, Kidričeva 67. Ško^ LDka,« 041 /71&ÍI18 »wô« OMOGOČAMO deb, lg vvn nudi pcM^ečen zasàizBk 40 EUR za 6 ur deâ Pismene ptcèrie: Prxr&S^^o Iđene Bknć &p.. Vrmeše 170 Škote Loka V PE KRAMJ príDČlmo in zaposlimo te-le(onista/ko, delo od oonedeljka do petka od do 14. ure, Fantom international, d.o.o., Ul. U. ôrever\bro>ch 13, Celie. »051/435-M5 IŠČEMO komercialista: gradbene ali kovinarske smeri, znanje angleščine, osnomo računalniško znanje, MKL Systems. d,0,0,. Poslovna cona a 26, Šenčur.« 041 /642-S 52 mxsw iâOEM deavca za pomcć pri krovsko kleparskih deHh, Jože Kos s.p., Poijče 36. Begunje, «041/Sd7-9348conse liČEM IŠČEM DELO, poučujem, bariton in baskrtaro. « 041/463-626 ecoas» OVCE r èg^. «031/375-186 «œeiô čsčenje IŠĆEM DELO pvT«ć sttfetsim ce^^am, gospodinkska delà, okoics Kra> nia, «051'605^03 DELO. za sožnjo po Sloveniji, sem voznik C in E kateisorije, pr9otranjeon>ete. vse vrste tasad, adaptacije, novogradnje, tlakovanje dvorišč, kvalitetna. t)itro in p> ceni,« 051/354-039 ZASEBNI STIKI MOŠKI z otrokom tšće deKte, »«o brez službe. Mse deed. «041/959-192 fMATE probteme z račurdnikom. pc^re-bujete tiiter. zanedj^r in dostopen seivis na vašem domu. Pi:Mićite,RSA račur^ nièkf sistemi Andrej Janez s.p.. Triglavska 13. 4000 Kranj, « 040/828-001 erassis IZDELAVA podstrešnih stanovanj in obnovo etanovan), M & V Vrtačnik in partner d.n.O., Sinkov Turn 23. \fodi- ce.« 031/206-724 oocoaz» IZVAJAMO sanaci dotikov, vrianje. ĆSJ9. mordaža noÀh. poprmls starti, nudimo drrffte obtoQe. dimne k^». Novak & Co, d.n.o., gubianakd 89, Domžale, Û3Î/422-8GO ŽENTTNA poeredAair^ Zaupanje Ima ogromno ponudb na v^ starosínři cb-dobjili DO vsej SLO. Brezpbčno za mlaj&e . « RAZNO PRODAM STAR D£N^R, Gbiažshk plu9. lyarc. ž mol coeto, « 04/5&02-030 V l^v^trpju s cini OSMRTNICA Vsem. ki ste jo poznali, sporočamo, da je svoj O življenj sko potv84. letu starost) sklenila nala draga mama, babica, prababica in sestra Pavla Rakovec p.d. AndiejevČeva mama iz Zabukovja 41 pri Kranju Od nje se bomo poslovili v torek, 9. junija 2009, ob 16. uri na Mestnem p^opaJlIču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 9, ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču. Žalujoči: hčerka Marica in sin )cže z družinama ter ostaJo sorodstvo Zabukovje, 5. junija 2009 Usoda z udarci nam m prizanaša, brgz milosti dregim življgnjg ugaSa. GUibokc nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira na nah gore. ZAHVALA V 69, letu nas je zapustila žena, mama, sestra, babica, prababica Ana Drakslar z Orehka pri Kranju Iskrena hvala sorodnikon^, sosedom, prijateljem za izrečeno sožaije in podarjeno cve^e in sveče, osebju UKC za dolgotrajni trud in zdravijenje, gospodu žtipoiku za tople poslovilne besede, pevcem za lepo zapete pesmi, trobenti za lep zvok, sosedu Tomu za prebrano besedilo in vsem. Id ste nudili pomoč pri izvedbi pogreba. Iskrena hvala tudi vsem. Id ste jo pospremili na njeni zadnji pota. ' Njeni žalujoči Kranj, 2, junija 2009 ZAHVALA V 6S. letu starosti nas je zapustil naŠ dragi nož, oče, dedek, brat. stric in tast Peter Grašič iz Britofo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja ter podarjeno c\'etje in sveče. Hvala službi Nujne medicinske ponoči Kranj in osebju UKC Ljubljana za pomoč in nego. Hvala sodelavcem iz podjetja Komunala Kranj in Iskrate). Posebna zahvala Župniku gospodu lanezu Jenku, pevcem in pogrebni službi Navček za lepo opravljen obred, Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kogar imaš rad. nikoH ne umre Le daleč, daieije. V SPOMIN diagi hčerki, sestri, vnukinji In nečakinji Katja Štumberger 9. 6.1994 - 9. 6.2009 Danes mineva pemajst let, odkar te ni več med nami. âe vedno si v naSih srdh in mislih. Tvoji najbližji Cerklje, 9. junila 2009 24 GORENJSKI GLAS torek, 9. junija 2005 Ankêta Predane gasilstvu Stojan Saje • • • V soboto j'e bilo v Križah 23. srečanje članic Gasilskih zvez Gorenjske. Začelo se je s tekmovanjem, ki se ga je U : Veronika Bodla), Pristava: udeležilo devetdeset ekip. : "Gasilci smo vsi v hi§l Mož Ženske so dokazale, da se i Oušan je predsednik PCD v izurjenosti lahko kosajo j Križe, sin Uroš podpovelj- 2 moškimi. Peterico smo j nik, hči Marja pa vodja mlaj- vprašali, zakaj so se odločile j 5ih članic. Na niojo pobudo za gasilstvo, in kako sodelu- i smo ustanovili še ekipo sta- jejo v njem. rejših članic." Barbara Cuzdj, Zgornje Bitnje: -V PCD Bitnje, kjer sem deset iet, sem postala prva gorenjska poveljnica. Krst v tej vlogi sem doživela na vaji, kmalu pa v resnih akcijah. Rada pomagam ljudem v stiski." Tja$d Misotič, Podkoren: 4 "Oče Damjan je gasilec. Med gasilkami je tudi veliko mojih prijateljic. Deset let uspeino tekmujemo skupaj, danes prvič med članicami. Seveda se rade tudi družimo in zabavamo/' Anita Flego, Ško^a Loka: Mihaela MIkeli, "Fant me je pred petimi leti j Bohinjska Bistrica: pripeljal v PGD Trata. Rada • "Blizu trideset let sem gasil- se izobražujem; imam Čin • ka. Ženske pomagamo pr gasilke rn vodje skupine, f urejanju doma in organiza* Zelo zanimivo je na tekme- • ciji prireditev. Nagrada za varnih. Moški nam pomaga- • trud so izleti. Rada tekmu- jo z izkušnjami." jem; enkrat smo bile tretje.' Plečnikovo postajo bo kupila občina V Stavbi, ki je evidentirana kot spomenik kulturno-arhitelcturne dediščine, bo občina uredila prostore za zgodovinsko predstavitev kamniških majolik. Jaška Paladin zbornica, pred petimi letí pa v podjetju Eti Svit nehali iz- sti in živa» " je povedal župan ..............................................................................je priSla v roke zasebniku iz delovati. Želimo urediti mu- Tone Smolnik^, kateremu Kamnik - Stavba na železni- Tuhinjske doline, ki \o je zejske prostore, kjer bi oživi- je uspelo prepfiČati svetnike, ški postaji Kamnik - mesto, zadnje obdobje oddajal đa- U proizvodnjo in uredili pro- da so z rebalansom zagotoviti je bila zgrajena konec 19. nom Kulturnega društva dajno galerijo za majolike, M sto tisoč evrov za nakup. stoletja, znana pa je pred- Sandžak Ker je lastnik pred Plečnikova stavba pa je kot Nekateri svetniki so nakupu vsem kot eden lepših prime- nedavnim naznanil prodajo nalašč za to. Mismo proti nasprotovali, a občinska rov Plečnikove arhitekture v stavbe, se je občina odločila molitveni dejavnosti Kultur- uprava zagotavlja, da bo stav- Kamniku, kljub svojim iz- za uveljavljanje predkupne nega društva Sandžak, kjer si bo, če ji takoj po nakupu ne jemnim arhitekturnim ele- pravice. "Občiria si intenziv- tudi prizadevajo za odkup, le bo mogla dati kulturne vse- mentom zadnja leta neza- no prizadeva za ohranitev priložnost, ki se nam ponu- bine, oddala v najem seda- diŽTio propada. Pred 42 leti i5oJetne tradidje izdeJave ja, biobčina morala izkoristi- njemu najertmikn, ki je zalo jO je kupila kamniška obrtna kamniških majolik, ki so jih ti, da bo stavba v ot)Činski la- že izrazil zanimanje. Plečnikova železniška postaja je potrebna prenove 1 I r.. sobota, 13. junij 2009, od 9. do 16. ure, KRANJ, igrišča TK Triglav Kranj 20. 6. - L iibljaiia Preizkusite toniskc* loparje in sobi? na Teniskih ihJNÎtRSPORT 09. Ô Predstavljajo $e: DUNLOP F SCHER HEAD K» Ui PRINCE iu WILSON. f« * J TbKMOVAMJE v hitrosti serviranja« o*Milan Knap in Tamara EmerSič ter janež Fortuna In Mirjana Zupanec, na Zgornjem Brniku 30. maja Janez Remškar in Ana Polanc, na Zgornji Beli Bojan Humerca In Maja Vahčič ter Janez Planinšek in Špela Rajon, na Brdu pa Borut Potočnik in Andreja AhaČiČ. Mladoporočencem podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas, Novorojenčki V Kranju se je minuli teden rodilo 23 dečkov in 17 deklic. Naj-teŽji je bil eden izmed dečkov, ki je tehtal 4330 gramov, najlaija pa je bila deklica, ki je tehtala 2820 gramov. Na Jesenicah je pn/ič zajokalo lo dečkov in 5 deklic. Najtežji je bi deček s 3670 grami, najlažji deček pa je tehtal 2910 gramov, RADIO KRANJ d.o.o. StrHarjnvA ul 6. KRANJ TÇLÉPON: (o4)2ei (04) 2Ai (0S11 30»<909 PAX: t04> 28Í-222S I04> 2ai umta radlokra nMr«dl»*4(riinj^l www^radio-kranj.fti