DELAVSKA ENOTNOST r»aWM pha«« ▼ gotortrt 1 VSEBINA DANAŠNJE ŠTEVILKE: L stran: UDARNO PREPRIČEVANJE — ZA URESNIČENJE DEMOKRATIČNIH NAČEL V SINDIKALNEM GIBANJU — ZAHTEVE TRŽAŠKEGA DELAVSTVA — NA NOVA POTA! 2. atran: ZALOŠKA CESTA SE NE BO PONOVILA NIKOLI VEČ! 3. stran: PRED PRVIM MAJEM — ČUVAJMO NAŠE TOVARNE! — S PRVEGA KONGRESA ZVEZE KEMIČNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE 5. stran: S SREDSTVI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA POMAGAJMO PRI OBNOVI! — ZA BOLJŠE IN USPEŠNEJŠE DELOVANJE POŠTNE SLUŽBE — ZOPET V DOMAČI TOVARNI GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto H., štev. 16. Ljubljana, 19. aprila 1946 Izhaja vsak petek — Cena Din 2.—• Tama Erefc: Ena izM glavnih nalog sindikatov Udarno prepričevanje Sindikati, pravi Lenin — so posebna vzgojna šola širokih delovnih množic. Cela vrsta naših strokovnih funkcionarjev po naših podružnicah se ne zaveda pomena tega Leninovega stavka in zate v svojem praktičnem delu v sindikatih tudi ne izvaja v zadostni m tri navodil velikega pokojnega voditelja sovjetskega in mednarodnega delavstva. Imamo več pritožb iz posameznih obratov, ki dokazujejo, da se nekateri naši funkcionarji sploh ne potrudijo, da bi obrazložili delavstvu, zakaj je potrebna izvršitev te ali one naloge. Imamo nekaj primerov naravnost brezdušnega komandir an ja. Ko taki funkcionarji dobijo od svojega vodstva direktive, delavstvu enostavno zapovedujejo: »To je treba takoj napraviti,« ali pa »to se mora narediti«. Slabo bi naletel tisti, kdor bi proti temu ukazu imel kakšen pomislek. Kajti običajno takoj dobi odgovor, da je oportunist, če še ne kaj hujšega. Prav zato je razumljivo, da delavci v takem primeru navadno molčijo. Nobena zasluga takih slabih sindikalnih funkcionarjev ni, če delavci postavljeno nalogo vseeno izvršijo. Izvršijo jo zato, ker so delavci, člani delavskega razreda, bi pravilnost naloge čuti že po svojem zdravem instinktu, ki je lasten delavskemu razredu. Škodljive posledice tega komandiranja so se na nekaterih mestih pokazale v letošnjem prvomajskem tekmovanju. Pred kratkim smo v neki manjši tovarni na Štajerskem naleteli na popolnoma zgrešeno mišljenje delavcev o ciljih prvomajskega tekmovanja. Nekateri izmed njih so se tekmovanja naravnost bali, češ da mora nujno dovesti do nad-produkcije, kar bo imelo za posledico znižanje plač in morda še celo odpust iz službe. Jasno je, da smo imeli pred seboj delavce, ki še ne razumejo položaja, ki ga delavski razred zavzema v naši novi državi. Nihče jim ni obrazložil, da tekmovanje v taki državi kot je naša, ne more voditi v brezposelnost, tudi ne k zniževanju plač, ker se s pocenitvijo vseh produktov nujno mora dvigati vrednost delavske mezde, kar praktično pomeni povečanje, ne pa zniževanje delavskih mezd. Jasno je, da v tovarni, v kateri delavci ne razumejo pravega pomena tekmovanja, o resničnem tekmovanju"' ne more biti govora. Škodljive posledice nepravilnega delovanja takih strokovnih funkcionarjev je prav na konkretnih primerih mogoče takoj opaziti. Prav v tej tovarni so se delavci pritoževali čez prej omenjeno komandiranje. Razumljivo je dalje, da funkcionar s takim nepravilnim odnosom do delavstva ne uživa nobenih simpatij med delavci. Dobre strokovne funkcionarje delavci spoštujejo, slabe mrzijo ali pa se jih še celo — manj zavedni — bojijo! Slabi funkcionarji v zavesti delavcev rušijo ugled sindikatov. To je druga škodljiva posledica komandiranja. Da bi se napravilo konec prej omenjenemu zapovedovanju, je nujno potrebno dvoje: L Sleherni član ali funkcionar strokovnih organizacij se mora zavedati, da je tudi v delavskem razredu samem še mnogo zastarele miselnosti, šibke razredne zavesti, kar je vse posledica prejšnje nazadnjaške vzgoje, ki so jo izvajali protiljudski režimi v bivši Jugoslaviji. 2. Iz tega dejstva je treba izvajati pravilen zaključek, a to je: da edino vztrajno, dosledno in potrpežljivo prepričevanje delovnih množic (brez nervoznih izbruhov) o pravilnosti gospodarskih in političnih direktiv in ukrepih naše ljudske oblasti, bo privedlo manj zavedne delavce do višje stopnje politične in razredne zavesti in s tem tudi do tega, da bo vedno večje število delavcev zavestno, samo od sebe stremelo za povečanjem produkcije in za boljšo kvaliteto izdelkov. Sleherna naloga, ki jo je treba izvršiti, mora biti delavcem popolnoma jasna in razumljiva; potem se ni bati, da je -delavci ne bi dobro izvršili. To je silno preprosta in enostavna resnica; kljub temu pa se je mnogi ne zavedajo in je ne upoštevajo. Tovariši strokovni funkcionarji! Gornja napaka povsod, kjer se pojavlja, močno zavira sproščenost in iniciativnost delavcev. Zato je nujno potrebno, da jo čim prej odpravimo. Neumestnemu komandiranju, oblastnemu nastopanju proti delavcem — ki je, mimogrede rečeno, lastnost duševnih slabičev — moramo napraviti konec in v naši praksi povsod uveljaviti tovariško, vztrajno in udarno prepričevanje. Za uresničenje demokratičnih načel v sindikalnem gibanju Pomanjkanje usposobljenih, predanih in dobrih funkcionarjev, ki bi bili sposobni pravilno voditi članstvo naših sindikalnih organizacij, ga privezati nase in mu pomagati v njegovih številnih težavah — je v glavenm posledica naglega naraščanja in širjenja naših strokovnih organizacij ter velikega razmaha njihovega dela. Od naših sindikalnih fukcionarjev je pa po večini odvisno, v kakšni meri bodo strokovne organizacije izpolnile svoje naloge in mobilizirale delavce pri predanem delu za zgraditev države. Vsakdanji primeri kažejo, kaj pomeni usposobljen človek v vodstvu strokovne organizacije. Da bi naši funkcionarji uspešno delovali za stvar delovnega človeka, da bi s svojim dobrini in požrtvovalnim delom zainteresirali množice in vsakega posameznika ter dosegli, da bi delavci čutili delo kot prostovoljno obveznost in dolžnost, je potrebno pritegniti množice k aktivnemu sodelovanju v vseh akcijah in k reševanju vseh vprašanj. Na ta način b> kadri naraščali s podvojeno hitrostjo. Takoj po osvoboditvi je prišlo do Pojavov, ki so pokazali, da je del delavcev napačno razumel svobodo. Neveri so mislili, da je napočil čas, ko ne bo več treba delati. Zapuščali so oelo, kadar se jim je zljubilo, lotevali s° se dela neresno itd. Toda velika večina delavcev je razumela svoje na-°8e in vlogo, ki jo ima prav delavski razred-pri obnovi države. Zaradi pralnega stališča večine delavcev so ti negativni pojavi skoraj povsem izgini-1 in proizvodnja se je usmerila v sme-fh ki nudi jamstvo, da bomo mnogo hitreje dosegli blagostanje in srečno življenje vseh delovnih ljudi, kakor bi bilo to mogoče, če bi skušali zadovoljevati zdaj še neizvedljive osebne zahteve posameznikov. , Na stališče množic ima zlasti vpliv delo funkcionarjev, v kolikor si priza-evajo, da bi spoznali množice in razumeli njihova stremljenja. Množica e,avcev nameščencev želi sodelo-n. i in odločati pri delu svojih orga- nizacij, toda mnogi naši funkcionarji grešijo, ker se ne znajo zbližati s članstvom in si ne zagotoviti njihove pomoči in sodelovanja pri reševanju posameznih vprašanj. Nekateri funkcionarji postopajo mehanično na isti način v različnih položajih in tako prikrivajo svojo neiniciativnost, vso krivdo za slabo delo svoje organizacije pa zvračajo na članstvo. Namesto, da bi pojasnjevali članstvu, kako in kaj naj dela, komandirajo ali pa postavljajo članstvo pred izvršeno dejstvo in se ne trudijo, da bi jih članstvo razumelo ter prevzelo postavljene naloge kot svojo prostovoljno dolžnost. Delavci in nameščenci morajo aktivno sodelovati pri delu svojih organizacij, tako da bi čutili, da so to njihove organizacije. Aktiviziranjc članstva se doseže po osnovni organizaciji, po podružnici. Zato je treba posvečati posebno pozornost volitvam podružničnih odborov, zakaj prav delo pri vodstvu podružnice terja največ žrtev ter odpovedi za splošno korist. Opozoriti moramo na nekatere primere, ki nas učijo, kako ne smemo delati, če ne želimo doseči nasprotnega od tega, kar je naša naloga. Pogosto ponavljamo Leninove besede, da so sindikati osnovna šola organizacijske spretnosti in politične vzgoje najširših, pa tudi zaostalih mno žic delovnega ljudstva. Žal precejšnje število naših sindikalnih funkcionarjev ne dela tako, da bi koristili vzgoji članov; to se doseže prav z uresničitvijo demokratičnega načela dela v sindikalnem gibanju. Žigosati je treba, nepravilnosti, ki se dogajajo pri volitvah posameznih sindikalnih forumov in delavskih zaupnikov. Opozoriti je treba na te pojave tudi zato, ker se dan za dnem veča število teh organov v sindikalnem gibanju, ki bi morali z demokratičnimi volitvami izrasti iz množice sindikalnega članstva. Razen tega so se začeli letni občni zbori podružnic. Kakor je znano, je namen letnih občnih zborov, da na (Nadaljevanje na 2. strani) Zahteve tržaškega delavstva Na množičnem sindikalnem zborovanju na trgu Garibaldi v Trstu je tov. Semilli v italijanščini prebral memorandum, naslovljen na polkovnika e Smu.tsa. Memorandum ugotavlja najprej stanje, nato pa zahteva: 1. Naj se obnovijo ladjedelnice »Adriatica« do. popolne kapacitete. 2. Da se nudi delavstvu možnost, da dela in živi na svoji domači zemljL Dovolj je namreč dela pri obnovi za vse, zato se jim ni treba izseliti in prositi kruha v drugih deželah. 3. Da ZVU in odgovorni industrijski krogi ne odbijajo naročil iz'drugih držav, kot se je v preteklosti že zgodilo. 4. Da ne bi špekulirali s pretvezo pomanjkanja sirovin, da upravičijo ne- • izvršitev obnove, ampak da ukrenejo vse možno, da sirovine preskrbijo. 5. Da pri teh naročilih ne bi prišlo do političnih špekulacij ter se pripisovala krivda za težak sodobni položaj delovnim množicam. 6. Da se najdejo druge možnosti dela za zaposlitev. 7. Da se pri odpuščanju ne vršijo druge špekulacije z namenom izključiti od obnove najboljše protifašistične borce. 8. Naj ZVU, kot si je nadela odgovornost za ukinitev zapore odpustov, prevzame tudi odgovornost, da uresniči zahteve gornjih točk, predvsem pa obnovo in prilike,, ki zagotove delavcem njih obstoj. Pravico' za to so si pridobili delavci s svojim ogromnim prispevkom za stvar Združenih narodov. Množica je z burnim pritrjevanjem soglasno odobrila memorandum. Polkovniku Smutsu ga je odnesla delegacija, ki so jo tvorili tov. Juraga in po en predstavnik iz treh glavnih industrijskih podjetij: Sv. Marka, Sv. Andreja in Sv. Roka. Tov. Semilli je nato zaključil zborovanje z besedami, da to ne bo zadnja borba delavstva in da pojde delavstvo vztrajno po svoji poti do izvojevane zmage. Množično zborovanje Enotnih sindikatov na trgu Garibaldi V zvezi z uredbo št. 106, s katero so angloameriške oblasti dale lastnikom industrijskih podjetij pravico za odpuščanje delavcev, se je v soboto popoldne vršilo na trgu Garibaldi v Trstu veliko delavsko zborovanje. Delavci so do zadnjega kotička napolnili trg in pazljivo poslušali govore voditeljev Enotnih sindikatov. Protestirali so proti krivičnim postopanjem z delavskim razredom, ki se nahaja v zelo težkem položaju. • Na zborovanju sta govorila predstavnika Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov Solieri-Marino in Bukovec Ivan-Vojmir, ki sta omenila junaško borbo tržaškega proletariata v času nacistične okupacije, ko so delavci, organizirani v »Delavski enotnosti«, z zaupanjem gledali v bodočnost, od katere so pričakovali obnovo ladjedelnic in tovarn ter izboljšanje življenjskih prilik. A danes, leto dni po osvoboditvi, se. delavski razred nahaja še v težjem položaju, pred množičnim odpuščanjem z dela. Medtem, ko se v /krajih Julijske krajine, v katerih ima ljudstvo oblast v svojih rokah, delavci udarniško udejstvujejo na obnovi, se spuščajo direkcije največjih podjetij v Trstu v najnižje špekulacije, računajoč, da bodo zlomili udarnost delavskega pokreta s tem, če bodo metali delavce na ulico. Oni nečejo obnavljati svojih podjetij. Izgovarjajo se, da ni naročil, da so ladjedelnice porušene, da je njihova zmogljivost minimalna itd. Težaški delavci pa dobro vedo, da imajo ladjedelnice dovolj naročil, da pa jih direkcije odklanjajo. Dejstvo je, da tržaški kapital noče obnove in ne želi novih naročil., Tega položaja je v veliki meri kriva tudi angloameriška vojaška uprava, ki postopa v coni A kot v poraženih deželah in demobilizira industrijo. Delavci Trsta in Julijske krajine pa so se že 20 let prej borili proti fašizmu. Govorniki pa so tudi opozarjali delavstvo na to, da pripravljajo gotovi krogi načrte za množično izseljevanje delavcev. Ti bi hoteli izgnati delavstvo iz njihovih hiš in ga poslati preko oceana, kjer bi se znojilo v tujih deželah. Tega pa tržaško delavstvo ne bo dovolilo, ker lahko domača industrija zaposli vse delavstvo v Primorski. Delavci so enodušno zahtevali obnovo industrije in zaposlitve vseh delavcev. Če tega ni zmožna storiti anglo-ameriška vojaška uprava, naj da oblast v roke ljudstvu, ki bo našlo način, da obnovi industrijo in zaposli delavce. __ Današnji položaj je ponovno pokazal, da Tirat ne more živeti brez svojega naravnega zaledja in je potrdil pravilnost zahtev antifašističnih organizacij, ki hočejo priključitev vse Julijske Krajine k Trstu. Po govorih so delavci z navdušenjem • sprejeli resolucijo, ki so jo poslali anglo-ameriški vojaški upravi. Zborovanje so zaključili z burnimi vzkliki ljudski oblasti, novi Jugoslaviji in voditeljem delavskega razreda. Ha nova pota! Sindikalna konferenca Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije v Ljubljani Konferenca, ki se vrši 19. in 20. in na kateri se bo razpravljalo o treh najvažnejših vprašanjih ‘delovanja strokovnih organizacij in katere se bodo udeležili člani plenuma Glavnega odbora, tajništev, zastopniki KMS, večjih podružnic in odposlanci ljudskih odborov, mora biti nov korak v izgradnji sindikatov. . Prva točka dnevnega reda o politično gospodarskih nalogah ter gradivo, ki bo razpravljano k tej točki, je- velike važnosti, ker bodo na tej konferenci odposlanci imeli priliko sami prepričati se o stališču in ogromnih nalogah, ki jih morajo v naši dobi izvršiti sindikati: Te naloge so tako obširne in važne, da smejo delavci in nameščenci po tej konferenci upravičeno zahtevati, da jih odposlanci, ko se vrnejo domov, o poteku in zaključku konference podrobno informirajo. Politično gospodarske naloge sindikatov še v današji dobi niti zdaleka ne morejo primerjati z nalogami, ki so jih imeli sindikati pred vojno, ampak mora biti njihov glavni cilj — prepričevanje in pridobivanje delovnega ljudstva za cilje, ki si jih postavlja ljudska oblast in ljudska država. Neizpodbitno je dejstvo, da moramo obnovo naše države najprvo mi sami omogočiti. Vsak se mora zavedati, da je v njegovih rokah en del naloge in odgovornosti. da dosežemo čim prej cilje, ki so končni cilji za naše blagostanje. Vse od osvoboditve pa do danes so najzavednejše množice delov- nega ljudstva znale vložiti napore, ki so pjivedli naše gospodarstvo v takšen položaj, da lahko trdimo, da so postavljeni temelji za njegov nadaljnji razvoj in organizacijo. Da naša obnova dobiva s pomočjo podpore širokih ljudskih množic tudi na zunaj vidne uspehe, o tem smo si že ,danes popolnoma na jasnem. Tisti, ki bo hitreje gradil, bo tudi preje užival sadove hitrejšega dela. Če to vzamemo na splošno, potem je za dosego uspehov s tem dana še večja garancija. Da imajo sindikati prav na tem polju nalogo delovanja, ker se nam vsak dan in na vsakem koraku pojavljajo vprašanja, ki so dejansko v zvezi z našo obnovo in izgradnjo, je popolnoma razumljivo, da morejo sindikati kot najmočnejši steber in opora Ljudski fronti, svoje naloge v tem pogledu vršiti s polno zavestjo. Na mnoga vprašanja, ki bodo raz-pravljana o političnih in gospodarskih nalogah sindikatov, bodo dobili odgovor in pojasnilo, katerega bodo odposlanci s konference dolžni prenesti med delovne množice. K drugi točki dnevnega reda o vprašanju utrditve notranje organizacijske povezanosti ter povezanosti z industrijskimi centri od spodaj navzgor ali pa obratno, bomo istotako razčistili pojme o tem, kako in kaj je treba storiti, da bo članstvo razumelo, kako je treba voditi de’o v sindikatih. Stotine poklicev, ki so zajeti vsak po svoji stroki v zvgzo, v katero spadajo po svoji profesiji in posebnost njihovega delovanja ter povezave, morarpp tudi na tem polju čim bolj izpopolniti. V dosedanji dobi je bilo mnogo slabosti organizacijskega delovanja, ker se je organizacija razširjala, ustanavljale so se in se še bodo nove in nove podružnice, novi krajevni odbori in krajevni medstrokovni sveti.. Toda povezava in načrtno delovanje vseh teh io-rumov še ni zadobila ustaljenosti. Največkrat se je pokazalo, da je notranje življenje in sklepanje na sejah bilo vzeto prelahko. Saj imamo neštevilne dokaze, s katerimi lahko postrežemo tudi na konferenci Tako je bilo na primer obračunavanje članarine v letu 1945 silno pomanjkljivo. So podružnice, o katerih še danes nismo na čistem glede njihovega poslovanja v preteklosti, ker smo morali zaradi slabe sposobnosti takratnih funkcionarjev izvoliti nove. Koliko smo imeli težkoč z vkrrjiževanjem denarja, da smo dognali, kateri zvezi pripada, nam lahko povejo knjigovodkinje pri skupnem tajniškem knjigovodstvu. Vsakdo bo imel priliko prepričati se o tem, da velikokrat pri odpošiljanju denarja ni bilo označeno, kateri zvezi pripada podružnica, ki je poslala denar. Ce bi finančne kontrole pri podružnicah vršile svojo dolžnost, za kar so tudi odgovorne, ne bi prišlo do tega, da so sindikalni forumi izgubili lepe dohodke, s katerimi bi lahko razpolagali pri nadaljnjem utrjevanju in delovanju sindikatov. Koliko je še neorganiziranih delavcev, ki stojijo izven sindikalne organizacije zaradi tega, ker naši funkcionarji ne znajo zainteresirati in pritegniti k sodelovanju vseh delovnih množic. Tudi o tej točki se bo razpravljalo in diskutiralo* 1 2 * * * 6 na konferenci, da se pomaga utrditi organizacijsko delovanje sindikatov. Pri tretji točki dnevnega reda bomo obravnavali udarniško delo za obnovo in prvomajsko tekmovanje. Pri tej točki Se bo treba zelo potruditi, se pravi problem tekmovanja zgrabiti udarniško, ker v mnogih primerih tekmovanja, o katerem se povsod govori in piše, o doseženih uspehih v tekmovanju nimamo prave končne slike. Nekateri mislijo, da je tekmovanje to, če včasih delajo namesto osem, 10 ali 12 ur, dejansko pa ne napravijo niti toliko, kot bi se dalo napraviti z intenzivnim delom v 8 urah in na ta način nastaja nevarnost, da znaša povračilo za urno mezdo več kot pa vrednost tistega prekomernega dela. Poskrbeti moramo, da bomo s tehničnim znanjem, z izpopolnitvijo v načinov izdelave in pravilno uporabo vsega orodja pri produkciji izpopolnili izdelavo. Konferenca mora razčistiti vse dosedanje slabosti in dati smer za izpopolnitev načina tekmovanja, v katerem morajo biti odstranjene vse dosedanje napake in uporabljene izkušnje, ki smo jih do sedaj dobili. Kot rečeno, delavci in nameščenci naj se zainteresirajo za konferenco in tudi za gradivo, ki ga bo Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez dal na razpolago vsakemu članu, če se bo zanj zanimal. Konferenca je sklicana z namenom, da se na kratko pregleda dosedanje delo od prvega kgngresa dalje in da se bodo dobile smernice za bodoče delo. Tone Dolinšek. Kaše podružnice za obnovo proge Brčko -Tuzla - Banovi«! Tudi naše sindikalne podružnice prispevajo k graditvi proge Tuzla—Brčko—Banovi«, ker se predobro zavedajo kako ogromen pomen bo imela ta proga’za naše gospodarstvo. GO ESZDN za Slovenijo je prejel v ta namen naslednje vsote od svojih podružnic: živilska industrija Vrhnika je darovala 220 din, kemična industrija Rogaška Slatina 25.000 din, pravosodni uslužbenci iz Slov. Konjic 125 din, finančni uslužbenci iz Maribora 245 din, kemične tovarna »Guma« Kranj 5000 din, lesni delavci iz Podpeči 6361 din, rudarji iz Zagorja 100 tisoč din, tiskarji Lenarčič Ljubljana 915 din, tiskarji Fotoodsek Ljubljana 2777 din, gradbeno podjetje A. Bevčar Ljubljana 149 din, živilska industrija Ljubljana 658.50 din, hišne pomočnice iz Dol. Lendave pa so dale 1010 din. Od večjih podružnic, ki so delale nadure za graditev proge še nimamo poročil. Glede na bližajoče se praznike odrejamo : 1. Velikonočni ponedeljek, dne 22. aprila 2. Državni praznik vstaje’ slovenskega naroda, sobota 27. aprila, sta dela prosta dneva. Za 27. april se delavstvu in nameščenstvu izplačajo redne mezde na isti način kot to določa zvezna uredba za praznik • dela na dan 1. maja in praznik zmage 9. maja, Smrt fašizmu — svobodo narodu! Minister za industrijo in rudarstvo: Franc Leskošek. Minister za delo: Tomo Brejo. Zaloška cesta se ne bo ponovila nikoli več! Pred 26 leti je v mesecu aprilu izbruhnila generalna stavka železničarjev in rudarjev v vsej Jugoslaviji. V noči med 20. in 21. aprilom 1920 je ne-v enem dnevu, ampak v eni uri prenehala delovati žila odvodnica gospodarskega življenja — ustavljen je bil promet v vsej deželi od Ljubljane, Maribora pa do Djevdjelije. To veličastno delo razredne zavesti in borbene odločnosti delavstva je vladajoči režim sprejel z velikim iznenade-njem. Eden meščanskih listov v prestolnici je prinesel o tej stavki dolg članek na prvi strani z naslovom: »Ni broda, ni železnice.« Vzrokov za ta gigantski štrajk je bilo več. Po končani prvi svetovni vojni so se jugoslovanski narodi zedinili, toda ta združitev je bila samo formalna. Srbska vladajoča buržuazija, ki se je naslanjala na oficirsko kliko »soluncev«, je hotela, da ima samo ona monopol za ropanje jugoslovanskih naupdov. Zato je tudi izdelala tezo, da Slovenci, Hrvati in Srbi niso trije narodi, ampak tri plemena enega naroda. O narodih Bosne in Hercegovine, o Črnogorcih in Makedoncih sploh ni bilo govora; proglašali so jih za Srbe. V težkih gospodarskih prilikah, v kakršnih se je dežela znašla po dolgi in težki vojni, se je razplamtela* tudi nacionalna borba. Ostali narodi, zlasti Hrvatje in Slovenci (razen njihovih izdajalcev) niso bili niti najmanj razpoloženi, da bi zasužnjen j e čmožolti avstro-ogrski monarhiji zamenjali s suženjstvom drugi monarhiji, pa čeprav se je imenovala srbska. V nasprotju z ostalimi strankami in strančicami se je delavski razred vseh narodov Jugoslavije v resnici združil. Delavci in kmetje so po- povratku iz vojne našli pogorišča, glad in revščino. Zanje, se ni nihče brigal. Delavski razred Srbije je izgubil še tisto malo politične svobode in pravic, katere je imel do prve svetovne vojne. Delavski razred ostalih jugoslovanskih narodov ni od »osvobojenja in ujedinjenja« prav nič dobil. To je spoznal jp. enoten v svojih razrednih interesih je šele zdaj moral nadaljevati borbo za svoje interese in pravice ter za svoje končno osvobojenje. Delavski razred se je zavedel svojega težkega položaja. Bil je tudi pod vplivom ruske revolucije in pod vplivom vrenja v vsej Evropi. Združil se je v svoje močne politične in sindikalne organizacije. Državo je pretresala borba za osemurni delavnik, za boljše delovne pogoje, za politične svoboščine, za človeka dostojno življenje. Toda v borbi proti delavskemu razredu je bila tudi reakcija vseh narodov in vseh barv popolnoma enotna. Med najmočnejšimi organizacijami v tem času je bila Zveza prometnih in transportnih delavcev in nameščencev. V njej so bili včlanjeni železničarji, brodarji, pomorski in pristaniški delavci, ter cestni železničarji. Vladajoči režim je za vsako ceno hotel, da bi delavce in nameščence te tako važne gospodarske panoge pretvoril v pokorne sužnje. Za železnice, brodarstvo in druge gospodarske stroke so se uvedli najbolj nazadnjaški predpisi stare Avštro-Ogrske. Materialni položaj delavcev in nameščencev je bil iz deva v dan slabši, a delovni čas se je podaljševal. Med Zvezo in ministrstvom za promet so tekla dolga in naporna pogajanja. Nazadnje je bila koncem 1919. leta dosežena in podpisana takozvana »listina sporazuma«, s katero so bili železničarjem in brodarjem zagotovljeni minimalni pogoji dela in življenja. Med tem je na hitro bila izmenjana vlada in za prometnega ministra je bil postavljen pop Korošec. Korošec je smatral za eno svojih prvih dolžnosti, da uniči »listino sporazuma«. In uničil jo je. Ko ga je predstavnik Zveze opozoril, da bi zaradi tega lahko prišlo do stavke, je cinično — jezuitsko odgovoril: »Tudi pred sto leti nismo imeli železnice, pa je ljudstvo tudi živelo.« Jasno je, da je pri taki napačni in protiljudski politiki vladajočih režimov stavka.. morala izbruhniti. Samo železničarjev je stopilo v štrajk okrog 60 tisoč. Promet je bil popolnoma ustavljen. Brodarji so na hitro napravili sporazum in nadaljevali z delom in tako so ostali samo železničarji v težki in neenaki borbi. Na eni strani so stali goloroki železničarji, oboroženi z razredno zavestjo in moralno podporo celotnega delavskega razreda, a na drugi strani je-stala do zob oborožena režimska vojska in policija. Polnih 14 dni je promet popolnoma miroval. Vladajoči režim je mobiliziral vse sile, s katerimi je razpolagal, da bi zadušil železničarsko stavko. Režimski tisk je sipal točo klevet in sramotil železničarje. Poleg ostalega je našel v tej stavki »prste Moskve in boljše-viške emisarje«. Na drugi strani pa je delavski tisk in celoten delavski razred enegično branil stavko in stavku-joče. Grafičarji so bojkotirali in niso hoteli tiskati posameznih režimskih časopisov* ki so napadali štrajk in provocirali stavkujoče. Za uresničenje demokratičnih načel v sindikalnem gibanju (Nadaljevanje s L strani) njih izvolijo nove podružnične odbore, določijo smernice nadaljnjega dela in s pravilnimi volitvami omogočijo še večji razvoj delovne vneme med člani. Nedavno je bil občni zbor v neki podružnici kovinarskih delavcev, ki šteje nad 660 delavcev in nameščencev. Način, na kakršen je bil izvoljen odbor te podružnice, ne nudi jamstva, da bodo te naloge izpolnjene. Predložena je bila lista novega podružničnega odbora, ne da bi se prej posvetovali s članstvom in niti ne s tovariši, ki so bili kandidirani. Glasovali so z vzklikom za celotno listo, a ne za vsakega kandidata posebej, tako da so posamezni tovariši, ki so bili izvoljeni v podružnični odbor, odklonili prevzem zaupane jim dolžnosti, češ da se ne morejo obvezati, da jo bodo lahko izvrševali. Postopek pri teh volitvah je bil v celoti nepravilen. Predvsem je treba sestavljati liste v sporazumu s članstvom. Delavci bodo kandidirali samo tiste tovariše, za katere vedo zanesljivo, da so najboljši ter da nudijo jamstvo, da bodo opravljali zaupano dolžnost predano in dosledno. Dalje, nikogar se ne sme kandidirati brez njegovega predhodnega pristanka. Tudi pravilne volitve odbornikov so pogoj, da bo podružnični odbor izpolnil svoje naloge. Funkcionar mora uživati zaupanje svojih tovarišev in ugled, ki ju pa bo dosegel s svojo sposobnostjo in z zavzemanjem za interese članstva. V podružničnih odborih smejo biti samo takšni tovariši, ki jih članstvo ceni in spoštuje. Te volitve kažejo, da so pri nas funkcionarji, ki ne znajo ali nočejo zainteresirati članstva za volitve lastnega podružničnega odbora. Podružnični odbor je pa organ, ki bo vse leto zastopal interese članstva, skrbel za njihovo vzgojo in opravljal številne druge pomembne dolžnosti. Na istem občnem zboru, ki o njem govorimo, je prišlo še do ene nepravilnosti. Mladinci so izmed sebe izbrali svojega zastopnika ter ga na kratko malo delegirali v podružnični odbor. Pri pravilnem sestavljanju kandidatne liste morejo mladinci kot člani predlagati dva, tri,_ štiri ali več mladincev za izvolitev v podružnični odbor, v katerega bi ti mladinci vstopili kot najboljši in najbolj požrtvovalni člani podružnice, a ne kot zastopniki mladine, ampak kot zastopniki celotnega članstva podružnice. Toda ta napačni način volitev pomeni v resnici ločitev mladine od ostalega članstva, ustvarjanje posebne skupine, ki hi naj zastopala nekakšne posebne interese,' kakor da ni del vsega članstva enotne podružnice. Kakor da je pravilo, pre-, vzema po en član podružničnega odbora delo z mladino, toda te prakse ni treba mešati z delegiranjem ali ko-optiranjem .tam, kjer to ni potrebno. Tudi pri volitvah delavskih zaupnikov so bile napake in kršitev demokratičnih načel, kar dejansko vodi do cepitve enotnbsti delavcev v podjetjih. Neki podružnični odbor se ni posvetoval s svojim članstvom in je vodil kampanjo za zmago liste zaupnikov, ki jo je sam sestavil in ki jo je predložil članstvu in mu jo vsilil. Med volitvami delavskih zaupnikov so se ponavljali podobni primeri, tako da je celo gla.vni odbor ESZDNJ s svojim sklepom na to opozoril. Vemo, da je takšen način »volitev« nepravilen celo tedaj, ko so na listi dobri tovariši. Tak način ni v skladu z demokratičnimi načeli, na katerih sloni naše sindikalno gibanje. Tudi v tem primeru so se pokazale posledice nerazumljivega kršenja teh načel. Neka skupina delavcev je sestavila svojo listo in jo predložila članstvu. Tako sta se v nekem podjetju pojavili dve listi in nihče' ni hotel popustiti. Šele po zaslugi zastopnika višjega sindikalnega foruma, ki je bil navzoč, je prišlo do pomiritve med članstvom, ki se je v dolgi razpravi prepričalo, kam vodi politika cepitve. Takoj potem je vse članstvo skupno izvolilo zaupnike, ki so jih vsi poznali kot dobre in poštene delavce. Na te nepravilnosti je bilo treba opozoriti zlasti še zdaj, ko se sklicujejo letni občni zbori. Takšnim nepravilnostim je večkrat vzrok neznanje, neresnost, malomarnost ali ostanek navad, da se odredbe izvršujejo brez predhodnega prepričevanja. Toda za takšnimi nepravilnostmi se lahko skrivajo tudi sovražniki, ki bi hoteli zasejati v naše vrste neslogo in nesporazum, povzročiti nediscipliniranost in zavreti delo. Naši delavci se morajo zavedati, da sta ensloga in neenotnost najboljša tla za sovražnika, ki lovi v kalnem. To so tla, na katerih sovražnik išče nezadovoljneže, ki se mu pridružijo zavestno ali mu nehote nasedajo ter pomagajo razbijati enotnost delavcev. Z razbijanjem enotnosti, s kršenjem discipline se pa onemogoča skupno delo, tako v sindikatih, kakor tudi v samih podjetjih. Uresničenje demokratičnih načel v strokovnih organizacijah je pogoj enotnosti in sloge, v enotnosti in slogi je pa jamstvo za napredek našega dela. Pepca Kardel j. Vojska im žandarmerija sta bili v popolni vojni pripravljenosti. Vsepovsod so lovili železničarje in jih vlačili na delo, toda ti so vedno znova bežali od dela. Nekaj inženjerjev je poskusilo, da bi vozili vlake, toda njihovi poizkusi so klavrno propadli pred energičnim držanjem stavkujočih delavcev. V Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji sta vojska in žandarmerija streljali v množico. 24. aprila so stavkujoči v Ljubljani sklicali zborovanje. Po nalogu vlade je žandarmerija streljala in padlo je 16 žrtev, a mnogo jih je bilo ranjenih. Med ranjenci so bili tudi otroci in žene. V tej stavki so bili težki, toda tudi veličastni prizori. V Nišu, ki je bil železniški center, je bila tudi največja železniška delavnica in kurilnica, ki je zaposLevala visoko število delavcev. Na nedeljo so krenili železničarji in vsi ostali delavci Niša v ogromni povorki od delavskega doma na glavni trg, kjer bi se moralo vršiti zborovanje. Pred vhodom na trg je stal kordon žandarmerije, a po vseh ulicah je bila razmeščena vojska z mitraljezi. Naperjeni žandarski bajoneti so se bliskali v spomladanskem soncu. Čelo povorke se je ustavilo, toda množica za njim je pritiskala naprej. Kordon je bil razbit in veličastno zborovanje je potekalo pred mitraljezi, naperje-i®mi z vseh strani. . . Po 14 dneh težkega boja je bila stavka končana. Ni je mogla zlomiti vsa brutalna sila vladajočega režima. Končala se je z obljubo vlade, da bo izpolnila in ugodila vsem zahtevam- železničarjev in da ne bo nihče zaradi štrajka odpuščen iz službe. Toda vladajoči režim je tudi to svojo obljubo prelomil. Položaj železničarjev se je slabšal iz dneva v dan. Uvedle so se črne liste in na stotine železničarjev je bilo odpuščenih iz službe, aretiranih in pregnanih na vse kraje. Kot krona tega divjanja je bila izdana uredba o zadušitvi štrajkov v prome- tu, s katero je bil dovoljen preko sud in smrtna kazen za vse tiste, ki poskušajo iskati svoje pravice in politične svoboščine. Toda borba vsega delavsekga razreda ni bila končana z zaključkom tega štrajka. Vladajoča buržuazija se je čutila po končani stavki ohrabrena. Začela je prehajati v ofenzivo na vseh frontah proti ‘delavskemu razredu in pridobitvam njegove borbe. Toda tudi ’ delavski razred ni sedel križem rok in se je odločno opiral z vrsto štrajkov v vseh gospodarskih strokah. Pozimi leta 1920. so začeli stavkati rudarji v državnih rudnikih. Tudi ta stavka se je končala s krvavimi žrtvami, zlasti v Bosni in LIercegovini. V noči med 29 in 30. decembrom je radikalno demokratska vlada prinesla zloglasno »Obznano«, začela razpuščati delavske organizacije po vsej deželi, zapirati delavske domove, konfiscirati ogromno premoženje, funkcionarji so se zapirali, preganjali, pretepali in ubijali. Zidovi zloglasne Glavnjače so se oškropili z delavsko krvjo. V letu 1921. je bil izdan sramotni Zakon o zaščiti države, ki je bil naperjen izključno proti delavskemu razredu. Neki londonski časopis, ki je pisal o stanju v Jugoslaviji, je v tem času med ostalim dejal tudi to-le: »Režim je prinesel drakonski zakon (Zakon o zaščiti države)), na katerega bi bil lahko ponosen vsak despot.« V poslednjih treh desetletjih je delavski razred Jugoslavije vodil težak in uporen boj za svoje pravice in svobodo. V teh borbah se je kalil in dvigal ter dajal težke žrtve. Toda bil je prepričan, da bo v tej borbi izku-bil samo eno in to — svoje okove. In izgubil jih je. Zato je najboljši dokaz današnji ogromni delovni polet in ogromna ustvarjalna sila, velikanski uspehi pri obnovi in izgradnji države — države svobodenga delovnega ljudstva. Spomin na žrtve velike železničarske stavke Pred 26. leti je bil proglašen v Ju- gače vse objektivne pogoje, da bi ne goslaviji generalni železničarski štrajk, izbila. Železničarji in njihov sindikat v katerem je sodelovalo okrog 70 tisoč tega štrajka niso želeli, toda minister delavcev in nameščencev. Štrajk je je jezuitsko manevriral in izzival, a trajal v celoti 12 dni, a v procesu raz- nato brutalno napadal in teroriziral, padanja še 6 dni. V tem štrajku so se 24. aprila 1920 To je bil ogromen politični dogo- v Ljubljani na Zaloški cesti zbrali dek, toda spremljajo ga je strašno na- stavkujoči z vsem ostalim delavstvom sil je policije in vojske, ki je takoj na veliko protestno zborovanje. To prevzela železniški promet v svoje ro- množico je žandarmerija napadla z ke in proglasila železničarje za mobi- orožjem, čeprav ni imela zato nobene- lizirane. Odredbi za mobilizacijo se ga povoda, niti izzivanja. Padlo je 16 ni pokoril niti en železničar. Začela se žrtev in mnogo jih je bilo ranjenih, je nrava hajka na stavkujoče, ki so ta- Te tragedije železničarjev jugoslovan- koj stopili v ilegalo. ski delavci niso pozabili nikoli, a zla- Posamezne aretirane strojevodje in sti ne slovenski železničarji, kurjače so vojaki privezovali na loko- Zaloška cesta bo ostala večni spo-motive in jih tako prisiljevali, da tu menik velike in težke borbe, zadušene in tam prepeljejo posamezne trans- v krvi in nasilju protiljudskega reži- portne vlake. Lokomotive in vso kom- ma, ki je sovražil -delavski razred ena- pozicijo so stražili oboroženi vojaki. ko v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Taborišča stavkujočih so bila na po- Ta borba pa je bila zmagovita tudi ljih daleč od mesta. Policija je tudi tedaj, ker je organiziran odpor delav- tam napadala, preganjala, streljala in stva trajal 12, oziroma 18 dni, kajti ubijala stavkujoče delavce. Družine v zgodovini železniških stavk niso stavkujočih v Vojvodini so bile inter- stavke nikoli trajale dalje od 3 dni. ni-rane v vojaških kasarnah, kjer so vo- Tudi ta kri padlih tovarišev je ce-jaki vršili nad ženami in odraslimi mentirala temelje naše današnje svo-hčerami nasilja. bode. Pop Anton Korošec je bil tedaj mi- Slava in hvala tovarišem, padlim nister za promet. Z vsemi sredstvi je na Zaloški cesti! provociral to stavko, ki je imela dru- .Viktor IColeša. Kako je bilo na Zaloški cesti Ko vstanem, vidim, da je 13 mrtvih in okoli 40 ranjenih. Množica je bila tako razjarjena, da je bilo groza. Ko se je to poleglo, grem zopet na mesto, kjer se je tragedija izvršila. Tu vidim kako nosijo ranjence na nosilnicah v bolnišnico, gredoč malo dalje, vidim kako drži mati hčerko (Hočevar Mici) 6 let staro v naročju mrtvo in na materi so raztreseni možgani. Strašno je bilo pogledati te grozno razmesarjene mrtvece. Po deklico je prišla policija na dom, da jo odnese v bolniško mrtvašnico. Ko je oče (Hočevar Damjan, sprevodnik), zvedel za to, je sam na silo odnesel iz mrtvašnice hčerko domov, ter se ni bal smrti. Moral se je že itak skrivati pred policijo. Od najmlajše žrtve za svobodo so se poslavljale ogromne množice, ki so se zbirale na njenem domu. Tudi pred mrtvašnico se je zbirala ogromna množica ljudi, da se poslovi od padlih žrtev. Po dogodku se je razjarjena množica vsula v mesto in spotoma pometala kolporterjem Slovenca in ostale časopise v Ljubljanico, ker so vsi pisali v duhu reakcionarne vlade. Zbrala sc je na prostoru, kjer stoji danes Kreditna banka in protestirala proti terorju reakcionarne vlade, ves prostor pa je bil močno zastražen. Ni bilo dovoljeno, da bi žrtve pokopali v skupni grob, in tudi javni pokop ne. Vladni svetnik Kerševan je izjavil, da se javno lahko pokoplje samo tistega, ki je ležal doma na odru in to so bili: Pavle Rebolj, mojster iz tovarne, Sterle iz Bežigrada, Hočevarjeva Mimi, iz splošne bolnice pa Sagadin, železničar in Gorenc, kovinar. Vse ostale so hoteli tajno pokooati tako, da nihče ne bi zvedel ure. Kljub temu pa se nan* je posrečilo po izve- sta vkovni odbor je dal proglas na delavstvo, da se vrši 24. aprila 1920 protestno zborovanje. Zbirališče je bilo označeno od Vojaške bolnice proti Mostam. Tu smo začeli formirati sprevod, ki bi se moral pomikati po Zaloški cesti in Sv. Petra mostu, Poljanski cesti, Stritarjevi ulici, Prešernovi ulici na prostor, kjer stoji danes Kreditna banka. Množica, ki je štela nad 10.000 ljudi v sprevodu, se je začela pomikati proti mestu. V tem hipu se pojavi žandarmerija in policija, 24 po številu, kateri je načeloval komisar Habe Jože. Slednji gre hitrim korakom *mimo nas in se ustavi na sredini med Leoniščem in tovarno salame, kjer postavi kordon v dveh vrstah od zidu do žive meje, tako, da nam je bil prehod v mesto zaprt. Komisar nam je zagrozil, da bo dal streljati v primeru, da bi poizkušali kordon prebiti. Tedaj smo se vrnili nazaj in šli za Ljubljanico mimo mrtvašnice na Zaloško cesto. Tu vidimo, da je kolona vedno bolj pritiskala na kordon. Naenkrat se obrne ena vrsta proti nam, vidim, kako so na obeh straneh prijeli za puške tako, da bi lahko streljali v zrak. Tedaj pa je Habe dal povelje, naj ' streljajo in res je počila prva salva. Jaz se vržem na tla in zavpijem, naj se vležejo na zemljo. Zraven mene pade smrtno zadet Gorenc, poleg njega trboveljski rudar tudi mrtev. Tam leži pred žandarji Somrak, lažje ranjen in psuje žandarja, si odpenja srajco rekoč: »Pes, pa me daj še enkrat!« in ta ga sune še z bajonetom. Somrak zakriči: »Pes, ali si sedaj sit.« Kljub temu, da je bila živa meja neprehodna, so si ljudje utrli pot skozi njo in tudi žandarmerija ter policija je ubrala isto pot čez Ulčarjev travnik in za Ljubljanico v svojo stražnico. PO SVETO Prva obletnica podpisa pogodbe med Sovjetsko zvezo In Jugoslavijo. 15. aprila 1945 je maršal Tito podpisal v Moskvi zgodovinsko pogodbo o prijateljstvu med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju. Sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji. Te dni je prispel v Beograd izredni in opolno-močeni poslanik ZSSR v Jugoslaviji Ana-tolij Josipovič Lavrentijev. Jugoslavija priznala špansko republikansko vlado. Vlada FLRJ je na predlog ministrstva španske republikanske vlade priznala špansko republikansko vlado in je -pripravljena z njo vzpostaviti redne diplomatske odnošaje. Dne 13. aprila je bila obletnica smrti velikega državnika in borca proti fašizmu Franklina Roosevelta, predsednika Združenih držav Amerike. Roosevelt je veliko doprinesel za splošni mir in storil vse za utrditev prijateljstva s Sovjetsko zvezo. Ker je razumel nevarnost fašizma; se ni pomišljal skupno z Anglijo in Sovjetsko zvezo stopiti v borbo proti temu najhujšemu sovražniku demokracije. Rumunski narod bo dal na volitvah glasove strankam narodne demokratične fronte, ki bodo zgradile demokratično Rumu. ni j o. Po zmagi Rdeče armade v balkanskih deželah je Rumunija stopila na pot demokratičnega razvoja. Odstranila je fašistično vlado generala Radesca in izročila oblast vladi demokratičnih sil z dr. Petrom Grozo na čelu. Strankine skupine narodne demokratične fronte bodo nastopile na volitvah v enotnem bloku, čeprav se njihovi programi razlikujejo, se vendar vse bore za demokratično Rumunijo. Kmečka fronta zastopa interese kmetov, zelo važno vlogo ima delavska stranica, ki jo tvorita Komunistična partija in socialdemokratska stranka. V volivnem bloku je tudi Generalna federacija dela. Vse te stranke predstavljajo najširše sloje naroda. Na množičnih volivnih mitingih so stranke in organizacije narodno - demokratične fronte pokazale, da bodo zastopale interese ljudstva ter tako povzročile zmedo med reakcionarji, ki klevetajo novo demokracijo. Z zanimanjem so sprejeli tudi načrt novega zakona, ki daje volivno pravico vojakom, ženskam in mladini. Rumunski narod je dokazal, da zna braniti svoje interese, da loči prijatelje od sovražnikov, fašiste od demokratov ter bo dal glasove strankam narodne .demokratične fronte, M bodo zgradile demokratično Romunijo. Bolgarsko ljudstvo zaupa vladi Domovinske fronte, saj je na čelu vlade vdan pripadnik Domovinske fronte, ki dosledno sledi njenemu programu. Začeli so že izvajati zakon o zaplembi' na nezakonit način pridobljenega premoženja, v veljavo ju stopil tudi zakon o agrarni reformi. Grške demokratične stranke zahtevajo razveljavljenje nezakonitih volitev in odhod angleških čet. Posledica »volitev« v Gr-. čiji je, da prevzemajo .oblast monarhisti, ki uživajo zaščito zavezniških oblasti in zahtevajo; da ostanejio angleške čete nadalje v Grčiji. Demokratične stranke zahtevajo ponovne volitve, umik angleških čet, ker ne dovolijo, da se tuje sile vmešavajo v notranje življenje Grčije. V Franciji še razpravljajo o načrtu nove ustave, ki jo bodo skušali izdelati tako, da bo ustrezala željam ljudstva in bo času primerna. Popolnoma pa je. izključen povratek k ustavi iz leta 1875. Po novi ustavi bo francoski narod lahko izražal svojo voljo v narodni skupščini, kamor bodo prišli poslanci, ki bodo izvotljeni na tajnih volitvah. Skupščina bo izglasovala proračun, *podelila amnestijo, izvolila predsednika vlade z javnim glasovanjem in absolutno večino. Laburistične stranke zahtevajo spremembo angleške zunanje politike. Komitet laburistične stranke je izročil tisku okrog 400 resolucij, ki obravnavajo notranje-po-litična in mednarodna vprašanja. V eni izmed resolucij laburistična stranka protestira proti nazadnjaški zunanji politiki in zahteva, da Anglija podpira socialistične in protiimperialistične sile na svetu. Zahteva se, da Anglija umakne svojo vojsko iz Grčije, Egipta in da preneha podpirati holandski .imperializem, da prekine vse odnose s fašistično Španijo. Cela vrsta resolucij zahteva enotnost med vodilnimi državami in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, ki bo premagala imperialistične težnje Anglije, štirje veliki sindikati: nacionalne zveze rudarjev, združeni sindikat strojnikov in gradbenikov, sindikat delavcev električne industrije, sindikat gasilcev in štiri rajonske laburistične stranke zahtevajo v svojih - resolucijah, da se Komunistična partija sprejme v sestav laburistične stranke. Nacionalna zveza železničarjev zahteva, da . vlada prepreči obnovitev fašizma v Angliji. Tuje čete naj zapustijo dežele, ki niso bile v sovražnem taboru. Moskovski radio komentar poroča; »Po prenehanju sovražnosti so se sovjetske čete umaknile iz dežel, .ki so jih osvobodile. Tako se je že izvršila evakuacija sovjetskih čet iz otoka Boirnholma, iz Irana in Mandnžurije pa bo končana . v določenem raku. Evakuacijo tujih čet zahtevajo tudi ostale zasedene dežele. toda ni nobenih znakov, da bi Angleži umakniti svoje čete iz Grčije in Egipta, prav tako so razočarane severne dežele zaradi ameriških zahtev glede Islandije in Grontanda, Združene države Amerike imajo še vedno svojo vojsko, na ozemlju, ki pripada Ekvadorju in ni še določen datum umika ameriških čet iz Kitajske. Zadovoljiti je treba upravičene zahteve dežel, ki za časa vojne niso bile v sovražnem taboru, da se. tuje čete umaknejo iz njihovega ozemlja« — zaključuje komentator. ti, da bodo prve tri odpeljali na pokopališče ob 1.30 zjutraj v zaprtem vozu brez duhovnikov. Za pogreb teh žrtev so bili obveščeni samo najbližji sorodniki in to tajno. Ob 2.40 uri je bil drugi pogreb, zadnji je bil okoli 5. ure zjutraj. Pevski zbor Cankar se je že ob L uri zjutraj zbral na Šmartinski cesti pred tunelom in tam zapel žalost Inke, kjer smo jih vsakokrat zaustavili in se tako poslovili od žrtev, padlih na Zaloški cesti za svobodo. Vsako leto do osvoboditve so se krasili grobovi kljub najhujšemp terorju s strani policije. Pred prvim majem Bliža se prvi maj. Delavski razred naše države se pripravlja, da ga proslavi prvič po končani drugi svetovni vojni v svoji ljudski državi, v kateri se stavljajo pred delavski razred povsem nove naloge, kakršnih ni mogel imeti nikdar prej v stari Jugoslaviji. Medtem ko je bil delavski razred pred vojno prvoborec in organizator borbe proti reakcionarnim režimom in fašistični nevarnosti, je zdaj v novi Jugoslaviji prvoborec in predhodnik pri naporih za obnovo-in graditev gospodarstva ter države, ki je ne upravlja več peščica protiljudske buržuazije, temveč samo delovno ljudstvo. V zvezi s tem se je spremenil tudi značaj proslav prvega maja. Iz narodnega dneva borbene revije in mobilizacije sil razredno zavednega proletariata se je med protifašistično borbo in zlasti med osvobodilno vojno spreminjal značaj prvega maja v dan borbene revije in zbiranja ljudskih množic v borbi proti fašizmu, zdaj po zmagi, v osvobojeni ljudski državi, je pa postat prvi maj državni in splošni praznik naših narodov, ki so se v borbi proti fašizmu združili in zdaj v bratstvu in enotnosti z delavskim razredom na čelu ustvarjajo sebi in svoji državi boljše in lepše življenje. Medtem ko smo proslavili lani prvi maj le v ponosnem Beogradu, glavnem mestu naše ljudske države in v drugih svobodnih mestih in krajih kot dan še močnejše mobilizacije delovnih množic v zaledju za večjo pomoč ljudski armadi, ki se je še na Hrvatskem in v Sloveniji bojevala v krvavih bitkah, da popolnoma osvobodi državo in da zagotovi našim narodom mirno in svobodno delo pri obnovi in zgraditvi svoje domovine, pa bo letos delavski razred skupaj z vsem delovnim ljudstvom praznoval prvi maj v tem, da bo izkazal priznanje najboljšim delavcem, konstrukterjem in udarnikom, najboljšim tovarnam in podjetjem ter slavil velike uspehe dela pri obnovi in graditvi gospodarstva in pri izpopolnjevanju proizvodnje. V prvem letu povojne obnove in graditve domovine po defilirala prvega maja po ulicah naših svobodnih mest velika armada dela ter manifestirala svojo silo kot graditelj nove domovine delovnega ljudstva. Na veliki splošni državni proslavi v Beogradu bodo de-filirali pred maršalom Titom, pred najvišjimi funkcionarji, pred meščani našega glavnega mesta najboljši zastopniki delavskega razreda vse države in ponosno bodo pokazali, da so sledili maršalovemu novoletnemu klicu, naj delavski razred stori vse, da bo leto 1946 leto velikih zmag na gospodarskem področju. Delavski razred in vse delovno ljudstvo bosta prvega maja ponosno pokazala rezultate velike bitke, ki jo vodita na gospodarskem področju z organiziranjem ter sistematiziranjem svojih naporov v splošnem prvomajskem tekmovanju. To tekmovanje, s katerim se delavski razred pripravlja, da dostojno proslavi letošnji prvi maj, je že doseglo in doseza pomembne ekonomske in organizatorične uspehe, ki pospešujejo tempo naše obnove in graditve. Toda razen teh materialnih uspehov ima to tekmovanje tudi velik moralni in politični pomen, tako da ni in ne more biti samo preprosta priprava na proslavo prvega maja. S tekmovanjem delovno ljudstvo razvija čedalje širše in močneje svojo ustvarjalnost in iniciativo, otresa se starih navad pri delu in postaja čedalje bolj zaveden, discipliniran graditelj nove družbe. S tekmovanjem se množice delovnega ljudstva vzgajajo na podlagi lastne aktivnosti, z lastnimi izkušnjami, kako je treba delati zase, kako opravljati in gospodariti v svoji lastni ljudski državi. S tekmovanjem z borbo: za izpopolnitev proizvodnje, za znižanje proizvajalnih stroškov, za povečanje storilnosti dela, z borbo proti vsem sovražnikom ljudske oblasti, proti saboterjem in škodljivcem, ki ovirajo konstruktivne napore delovnih množic, nastopa delavski razred čedalje bolj mhožično in odločneje ne le kot graditelj nove gospodarske države, temveč tudi kot njen budni čuvar in zaščitnik. Zaradi tega dobivajo priprave za proslavo prvega maja v naši državi, ki so v znamenju najširše mobilizacije delovnih množic za aktivno sodelovanje pri tekmovanju pri zgraditvi našega novega gospodarstva in naše nove družbe, še večji in globlji 'pomen.-. Eden velikih učiteljev proletariata je dejal že zdavnaj: »Tam kjer gre za popolno preobrazbo družbene ureditve, morajo množice sodelovati v tej preobrazbi, morajo same spoznati, za kaj gre, za kaj se morajo zavzeti.« (Engels.) Nam se je posrečilo med vojno mobilizirati ljudske množice v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem, Narod in množice so spoznali, za kaj je šlo'v naši narodno osvobodilni borbi in za kaj so se morali zavzeti. Zato se nam je posrečilo, da smo že med vojno ustvarili našo novo ljudsko dr-, žavo. Po vojni, ko so v naši državi stopile v ospredje naloge gospodarske obnove in graditve države, smo s tekmovanjem pri delu in proizvodnji pritegovali čedalje večje plasti delovnega ljudstva k aktivnemu ustvarjalnemu delu, pri katerem čedalje bolj spoznavajo, za kaj gre in za kaj se morajo zavzeti. Tudi ta, čedalje, večja aktivnost širokih množic pri graditvi svoje države, je najpomembejše dejstvo pri naših pripravah in proslavi prvega maja. Tako pojmovano tekmovanje ni in ne more biti začasna zadeva priprav na proslavo prvega maja, temveč mora postati naš delovni sistem, nov odnos delovnega ljudstva naše države do dela in proizvodnje, proslava prvega maja pa še ena velika vzpodbuda, da se okoristimo z izkušnjami, ki smo si jih pridobili v prvomajskem tekmovanju, in še bolj razvijemo tekmovanje, še močneje mobiliziramo delovne množice za sodelovanje in reševanje vprašanj obnove in graditve države. (Po »Radu«) ČUVAJMO NAŠE TOVARNE! « “ Po vsej naši državi je v teku prvomajsko tekmovanje. Delavci in nameščenci iz vsake tovarne streme za tem, da bi cim več producirali in tako največ koristili obnovi našega gospodarstva. Vsakdo, ki dela v tovarni, na stroju, gleda na to, da mu stroj čim več napravi, čim več izdela. Ko gledamo delavca pri stroju, vidimo različne stvari: stroji nekaterih so vedno čisti, podmazani, pri drugih pa vidimo ravno obratno, stroj je poln sme nodmaže se ga kadar začnejo ležajr škripati. Ko vprašaš tistega, ki pri tem stroju dela, zakaj ga ne počisti in podmaže, boš naletel na odgovor, da ni časa, da mora stroj čim več dati iz sebe, da je treba štediti z mazili itd. Drugi si zopet mislili, češ saj stroj ni moj, ko bo pokvar jen, bo podjetje kupilo drugega. Pri vseh teh stvareh opazimo, da je odnos do dela ponekod še takšen kot je bil v stari Jugoslaviji, za časa okupacije, ko tovarne in stroji niso bili ljudska last, ko so ime-likorist od njih samo še nekateri, ko je hila naša naloga, da na teh strojih sabotiramo delo. V nekaterih je še ostalo tnnogo stare miselnosti, starih navad. Še Več: danes ko nas v tovarni nikdo ne pri-F^ija in nad nami ne vihti svojega biča ^koriščevalec, je ponekod zavedlo de-lavce, da sedaj še manj vodijo račune* o redu in disciplini v tovarni. Naše sindikalne organizacije se brigajo za vse mo-S°če, samo v tem oziru, v čuvanju naših tovarn in strojev so premalo budne, Premalo iniciativne. Vsak delavec ve, da mu je. dober stroj Predpogoj uspešnega dela, dober delavec tudi skrbi za stroj, oklene se ga z ljubeznijo, pri mnogih delavcih in strokovnjakih opažamo, da jim je stroj kakor to-yariš, na katerega več mislijo, bolj skrbijo kot za sebe. Danes ko so tovarne po večini postale last ljudstva, ko tovarne delajo za našo skupnost, je naša naloga, da skrbimo za čim večjo storilnost naših tovarn, ven-dar pa ne na ta način, da pri tem zanemarjamo naše stroje. Vzbuditi moramo ljubezen do njih, dokazati slednjemu de-avcu, kako stroj izdeluje več blaga in boljše blago, če je čist, če je v redu. Tre-a je, da v tem oziru uvedemo medse-ojno. kontrolo, da bo sleherni v tovarni skrbel zato. Naše delo bo uspešno in predvsem kvalitativno dobro samo, če bodo naši stroji dobri in v redu. Dolžnost nas vseh je, da ožigosamo tiste, ki so v tem malomarni. Prikazati moramo delavstvu, kako so naši borci v času narodno osvobodilne borbe skrbeli za svoje orodje, za svoje puške, vedeli so, da samo z orožjem ki je bilo vedno v redu in čisto, četudi je bilo staro, je bila borba uspešna. Partizan je zmrzoval, bil moker po dežju, vendar je bila puška čista in suha, pokril jo je z šotorskim krilom, samo da je ostala v re du. Isto danes z nami, gamo s to razliko, da ne vodimo borbe z orožjem v roki ten več se borimo za gospodarsko obnovo s stroji. Ta borba bo tem bolj uspešna čim boljše bodo ti stroji ohranjeni, v čim boljšem stanju jih bomo držali, Posebno pozornost, morajo naše sindikalne organizacije posvečati ljudem, ki jim ne gre v račun, da so naše tovarne dobro ohranjene, ljudem, ki se danes še ne strinjajo s tem, da te tovarne in stroji služijo skupnosti. Poskušali bodo, da to delo ovirajo na ta način, da nam namenoma kvarijo stroje, namenoma ne pazijo v tovarni na razne varnostne predpise. To so tisti, ki so vedno bili navajeni 'hlapčevati tistim, za katere so ti stroji včasih izključeno delali, samo zanje, da so lahko živeli brez dela v razkošju in ki vsa štiri leta *naše borbe niso bili z nami. Kjer koli bi se takšni elementi pojavili, kjer koli bi poskušali sabotirati in ovirati naše napore, tam jih je treba brezobzirno razkrinkavati, izločiti iz naše skupnost, iz produkcije, predajati jih našim ljudskim oblastem v kaznovanje. Za vzgled pri tem delu, pri ljubezni do strojev naj nam bodo sovjetski delavci in delavke, ki so v času vojne minirali svoje stroje in raje skupaj z njimi umrli kot pa da bi jih dali sovražniku v roke. Za vzgled naj nam bodo tudi danes, ko v dobi miru in obnove zopet gradijo in postavljajo nove stroje, ker vedo, da je vse blagostanje in predvsem varnost njihove dežele odvisna od močne in velike industrije. To prepričanje naj danes preveva tudi nas, vse naše delavstvo in nameščenstvo. Naše tovarne morajo postati vzor in ponos našega delovnega ljudstva, trdna in najmočnejša opora naše ljudske države. S I. kongresa Zveze kemične industrije Jugoslavije V soboto so začeli prihajati na L kongres delavcev in nameščencev kemične Industrije Jugoslavije delegati iz vseh republik. Na ljubljanskem kolodvoru jih je slavnostno pjjčakala delavska godba ter jih spremila pred sedež Glavnega odbora ESZDN za ^Slovenijo. Vprašanje kemične industrije je vprašanje vsega našega delavstva, prav posebno pa še delavcev in nameščencev, ki so v tej stroki zaposleni. Organizirani' v sindikate: so skupaj z upravami podjetij spravili doslej v obratovanje že 90% najvažnejših in največjih kemičnih podjetij, ki delajo danes že s 75% polne kapacitete in izdelujejo tudi proizvode, katere je Jugoslavija vse doslej uvažala. Od razvoja in proizvodnje kemične industrije v nemajhni meri zavisi tekstilna, usnjarska in medicinska proizvodnja. Med proizvode kemične industrije spada proizvodnja mila, kleja, barv, umetnih gnojil, papirja, lanenega olja in fimeža, sveč, škroba, plima, električnih žarnic, stekla in še nešteto drugih predmetov, ki jih dnevno večkrat .vzamemo v roke, vse to izdela naša kemična industrija. Za celotno naše gospodarstvo je kemična industrija zelo važna in dobiva danes vse večji delovni razmah zato, ker ni več v rokah inozemskega in tuzemskega kapitala, ki je v kemični industriji zaposloval svoje strokovnjake, ki so imeli štirikrat več strojev kot pa naši državljani, in vodil nad važnejšimi kemič- * nimi procesi monopol. Tovarne nemških, avstrijskih in drugih inozemskih lastnikov so bile grajene nesistematično, razsejane so po Vsej državi, zato bo treba sedaj po vojni, ko v naši industriji ni več pohlepni!^ tujih vampirjev, ki so živeli na račun našega delavca, pristopiti k sistematičnemu urejevanju tovarn, ki bodo tako urejene lahko dvignile proizvodnjo na 100% kapaciteto. O delu, problemih in o vsem, kar je v zvezi s kemično industrijo in dobro organizirano strokovno organizacijo v obratu, so se delegati pogovorili na svojem I. kongresu, na katerega so poslali uslužbenci kemične industrije v Sloveniji 35 zastopnikov, Hrvatski 27, Srbiji 25, Bosni in Hercegovini 11, Makedoniji 2 in črni gori 2. Kongres se je začel 14. t m. v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani, ki je bila lepo okrašena z zelenjem, zastavami, sindikalnim emblemom in parolami. Otvoril ga je tovariš Vasilije Petrovič, ki je najprej pozdravil delegate in goste, nato pa so navzoči z enominutnim molkom počastili spomin padlih borcev. Kongres je pozdravil minister ze delo tovariš Tomo Brejc, ki je poleg ministrstva za delo LRS zastopal tudi zvezno ministrstvo za delo. V svojih izvajanjih je med ostalim poudaril, da mora biti kongres obračun in analiza doseženih uspehov ' in pomanjkljivosti, člani delavskega razreda se morajo vedno zavedati dragocenih pridobitev, ki nam jih je prinesla narodno osvobodilna borba. Med tem, ko smo mi danes dejansko gospodar naše usode in delamo načrte, kako bomo čim več in čim bolje proizvajali, so delavci v Ameriki in Kanadi v trdem boju za ohranitev pravic, ki so si jih bili pridobili že davno pred to vojno. Na današnji. dan hitijo naše misli tudi k tržaškemu delavstvu, ki se odločno bori za to, da bi živelo skupaj z delavci in nameščenci v novi Jugoslaviji. V nekaterih panogah naše industrije smo že prekoračili krizo in bo kmalu zadoščeno najnujnejšim potrebam ljudstva. V tem pogledu že prehajamo iz prvega najbolj kritičnega stanja na novo, višjo stopnjo, to pa pomeni, da moramo še bolj kot do sedaj skrbeti za to, da bodo naši izdelki res kvalitetni, da pocenimo našo proizvodnjo, ki mora biti dostopna najširšim ljudskim množicam. Naši sindikalni funkcionamji se tudi premalo zavedajo vzgojne naloge sindikatov, manjka udarnega prepričevanja. Naši aktivisti v sindikalnem pokretu se ne potrudijo, da bi svoje tovariše prepričali, da je v njihovem lastnem interesu, da se napravi čim več in čim bolje. V naših obratih se še vedno pojavlja nepravilni odnos sindikalnih organizacij do vodstva, delegatov in upravnikov obratov. Pravo tovariško in praktično sodelovanje med vodstvom podjetja in našimi sindikati bo pospešilo napredek naše industrije.« V nadaljnem izvajanju je tovariš Brejc omenil, da nekateri pravijo, da ima Jugoslavija premajhen kapital, »imamo kapital! Kpital, to so zlate roke naših delavcev in nameščencev, njihov delovni elan, njihova sposobnost in energija, to je garancija, da bomo v kratkem času uresničili to, za kar so padali naši najboljši sinovi, to je izgradnja in obnovitev naše domovine, ustvaritev lepšega življenja našim delavcem in nameščencem.« Tovariš Franc Leskošek, minister za industrijo in rudarstvo LRS je dejal, da je naša naloga v stari Jugoslaviji bila rušiti kapitalizem, danes pa je veličastna — graditi je treba nov svet. Situacija v naši industriji je težka, ker primanjkuje surovin, zato moramo danes še računati s težavami, da ne bo strojev, surovin, nadomestnih delov in da bo treba premostiti še velike težave. Naša industrija je zelo raztresena, in jo bo treba reorganizirati in centralizirati, da bo uspevala in pro-sperirala. Danes ne gradimo industrijo* starega kova, ampak socialistično industrijo in treba se je zavedati, da pojdemo v pravo socialistično gospodarstvo in da bo zato potrebno veliko dela in požrtvovalnosti. Tovariš Svetek, član GO ESZDN je na kratko očrtal pomen ustanovitve strokovnih organizacij pred enim letom v Beogradu, v katerih so delavci enotni in združeni z nameščenci, kar je bistvena razlika današnjih sindikatov od sindikatov v stari Jugoslaviji. % Zastopnik zveznega ministrstva za industrijo tov. inž. Mili ja Nenadovič je poudaril- važnost obnove kemične industrije, povečanje in pocenitve pro zvodov in potrebo preskrbe naše industrije z domačimi surovinami, ker bomo s tem dosegli ekonomsko neodvisnost. Kongres so pozdravili še član Glavnega odbora ESZDiNS tov. Martin Greif, zastopnik kemičnega oddelka ministrstva za industrijo LRS tov. Fakin Boris in član Saveza Centralne uprave kovinske industrije tov. Šturm Tone. Po pozdravih je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je v imenu kongresa poslalo pozdravne lyfzojavke maršalu Titu, QK KPJ, ministru za industrijo FLRJ An- driji Hebrangu in Glav. odboru ESZDNJ v Beogradu. Po referatu o današnjem stanju, potrebah in nalogah kemične industrije, ki ga je podal tovariš Branko Pavlovič, se je razvila živahna diskusija, v kateri so delegati obravnavali probleme sirovin, strojev in ostalih sredstev za proizvodnjo, vprašanja m azilnih olj, omejitve uvažanja sirovin in preskrbovanje kemične industrije z domačimi sirovinami. V tem pogledu smo bili vedno mnogo odvisni od uvoza iz inozemstva, ker naše sirovine niti zdaleka ne zadoščajo vsem potrebam kemične industrije. V tej zvezi so delegatje sklenili, da bodo zaktivizirali vse člane sindikalnih organizacij in množične organizacije, da se pokrene akcija za zbiranje raznh odpadkov, s katerimi se bo nadomestilo pomanjkanje kemičnih sirovin. V pogledu pogonskega, goriva beležimo že zelo lep uspeh, saj vrše takšno preskrbovanje v glavnem domači rudniki. Referent je tudi pojasnil, kako si on zamišlja razporeditev proizvodnje, ki mora priti na trg po najkrajši poti, ker bodo proizvodi na ta .načift cenejši in manj dostopni črnoborzijancem in špekulantom, ki skušajo še danes živeti na račun drugih. — Istočasno z velikimi nalogami, ki se stavljajo pred našo industrijo, se pojavlja tudi težak problem glede strokovno usposobljenega kadra. Zato je neobhodno potrebno in dolžnost sleherne sindikalne podružnice v obratu, da organizira strokovne tečaje, v katerih se bodo tečajniki strokovno usposobili in izpopolnili vrste kemičnih strokovnjakov, ki jih je tako zelo razredčila zadnja vojna. Tovariš Djordjevič iz Kraševca je v tej zvezi opozoril, da je pri izdelovanju učnega programa zelo paziti, da snov predavanja že v začetku ni pretežka, ker v nasprotnem primera tečaj ne pokaže pravega uspeha zato, ker je bilo osnovno znanje tečajnikov premalo obdelano. Da pa bodo imeli strokovni tečaji še večji uspeh, morajo naši izučeni delavci, mojstri in inženirji postati vzgojitelji in učitelji. Sindikati, v katerih so" organizirani vsi delavci in nameščenci kemične industrije, morajo v prvi vrsti skrbeti za strokovno usposobljenost naših delavcev. »Doseči čim višjo proizvodnjo, čim bolj zmanjšati stroške proizvodnje, izboljšati kvaliteto in s tem znižati ceno proizvodom, preskrbeti jugoslovansko ljudstvo toliko, da bomo mogli uvoz izravnati z izvozom!« to so daneš naši cilji. Da bomo to v naši industriji dosegli, nam garantirajo naše sindikalne podružnice, ki se globoko zavedajo svoje naloge v izgradnji in obnovi svoje delavsko-kmečke države. Tov. Petar Vukelič je opisal stanje organizacije sindikatov. Sindikati kemične industrije v državi imajo 13.852 rednih članov, delavcev in nameščencev, organiziranih v 48 krajevnih odborih in 143 podružnicah. Organizacija je zajela domala vse delavstvo, njen razvoj je šel predvsem v širino, manj pa v globino. Storjene so bile napake v tarifni politiki, pri sestavljanju kolektivnih pogodb, pri določanju norm in še drugod. Vse to pa je šola za sindikalne funkcionarje, ki morajo posvetiti več pažnje svoji izobrazbi in vzgoji novih kadrov. V ta namen je ustanovil Glavni odbor v Beogradu sindikalno šolo, napaka organizacij pa je bila, da niso skrbno izbrale tovarišev za to šolo, predvsem takšnih, ki so zreli za šolanje in ki imajo največ izgledov, da bodo sindikalnemu gibanju največ koristili. Sindikati niso bili dovolj preudarni pri predlaganju udarnikov za odlikovanja in nagrade. Zgodilo se je, da so izostali pri tem delavci, ki so s svojimi izumi dvignili proizvodnjo za 30, 50 in celo 100 odstotkov. »Nimamo dovolj strokovnjakov za steklarstvo, za kuhanje lakov, za industrijo mila in papirja,« je poročal referent. Naša država bo poslala na šolanje v češkoslovaško 3 inženjerje in 80 mojstrov, večinoma mlajših moči, vendar moramo tudi doma skrbeti za šolanje kadrov in strokovnjakov s tečaji in predavanji. Sindikat se naj bori proti vsem škodljivcem v podjetjih. Sindikat ne more z odredbami preprečiti izostajanj z dela, zamujanja, birokratizma, napak v administraciji, pač pa z vzgojo, s prepričevanjem in z vzgledom. Upravam podjetij pa naj sindikalisti pomagajo z nasveti, s tem, da opozarjajo na napake, na vse možnosti, kako bi se delo zboljšalo, kako bi se produkcija zvišala. Nadalje je kongres razpravljal o tarifni politiki svoje sindikalne organizacije. Sindikati so po svojih članih, delavcih in nameščencih sodelovali pri izvajanju uredbe o mezdah in plačah delavcev in nameščencev, kar je mnogo pripomoglo k izboljšanju gmotnega položaja. Sindikati so tudi razkrinkavali špekulante, ki so dajali večje plače kot jih je predpisovala uredba, ker so imeli priliko drago prodajati svoje produkte na črni borzi, istočasno so pa tudi* hujskali delavce proti sindikalni organizaciji, češ, mi vam plače z veseljem povišamo, zahvalite se sindikatom, ki ne dovolijo višjih plač. Sindikalne organizacije tudi skrbijo, da se vse odredbe ljudske oblasti v pogledu materialnega položaja delavcev pravilno izvajajo. V kratkem času je treba pristopiti k akordnemu sistemu dela in utrjevanju pravilno postavljenih norm. Zgodi se pogostokrat,1 da se. postavijo previsoke norme, dočim se pa še pogosteje pojavi primer, da so norme prenizke. Pri postavljanju norm je treba zelo paziti, ker zahteva mnogo natančnosti, napornega dela in trdnega strokovnega znanja, za to se je treba lotiti tega posla temeljito in načrtno. Diskusija po referatu o kulturno-pro-svetnem delu je pokazala, da je bilo na tem sektorju dela do sedaj zelo dosti pomanjkljivosti, ker naše sindikalne organizacije niso posvečale temu vprašanju dovolj pažnje. Takoj je treba pristopiti k načrtnemu prosvetnemu delu in posvetiti več pažnje politični izgradnji delavcev. Treba je tudi poskrbeti, da naši delavci in nameščenci redno berejo dnevno časopisje in tekočo literaturo, preko katerih se bodo seznanili s problemi naših sindikalnih organizacij na polju obnove in izgradnje. Zelo ostro je kongres tudi grajal razne neumestne, nenačrtne in plehke prireditve, ki jih često naštudirajo sindikalne podružnice ali prosvetni referenti. Kongres je tudi ugotovil, da je samo kontrola sindikalnih organizacij in njiho. vega članstva nad delom našega enotnega zavarovanja garancija, da bo to delo vedno usmerjeno v korist najširših ljudskih množic in da bo omogočena preskrba in pomoč našim delavcem, izločenim iz procesa proizvodnje v primeru bolezni ali starosti. Kongres je ob zaključku sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da so sindikalne organizacije • zajele vse delavstvo in nameščestvo kemične industrije v Jugoslaviji, treba pa je organizacijo še izgraditi in poglobiti. Izvesti je treba najtesnejše sodelovanje vseh sindikalnih forumov in posvetiti vso pažnjo strokovni in politični vzgoji članstva. Kongres je sklenil. naj' sindikalne organizacije pomagajo kolikor le morejo ljudskim oblastem pri ureditvi načrtnega gospodarstva in industrializacije. Naša industrija naj se zalaga1 čim več z domačimi sirovinami. Eden izmed načinov, kako priti do teh sirovin je zbiranje odpadkov. Okrepitev proizvodnje kemične industrije bo pomenila okrepitev vse ostale industrije. Resolucija je v splošnem naložila vsem sindikalnim organizacijam in članstvu, da se loti ustanavljanja menz, domov, okrevališč itd., da okrepi borbo proti špekulantom in drugim škodljivcem, da skrbi za uveljavljanje zakonov in uredb in pomaga pri ugotavljanju pravilnih delovnih norm. Kongres je ob koncu sprejel tudi sklep, da se sedež Centralne uprave Zveze preseli v Ljubljano. Prvi plenum zveze brivske-lasuljarskih delavcev Dne 14. aprila se je' vršil 'prvi plenum brivskih in lasuljarskih delavcev, ki so se ga udeležili delegati iz vse Slovenije. Tovariš predsednik je poudaril važnost tega prvega svobodnega plenuma, orisal neugoden položaj brivcev v predaprilski Jugoslaviji in opomnil na napake, ki jih je treba odpraviti, da se bodo brivci vzgojili v vzorne sindikaliste, ki se bodo bolj z veseljem udejstvovali na kulturno-pro-svetnem in političnem polju kot je bilo to doslej. Ker imajo brivci mnogo stikov z •ljudmi ,morajo biti politično in vsestransko izobraženi ,da lahko ljudem to ali ono pojasnijo, če je potrebno. Tovariš predsednik je pri tem opomnil na enotnost in požrtvovalnost naših še nesvobodnih Primorcev. Minister za delo LRS tov. Tomo Brejc je naglasil skrb naše oblasti do vseh strok, da je vsem dana možnost šolanja in izobraževanja. To je važno predvsem za člane sindikatov, ki morajo biti učitelji ljudskih množic. Tudi brjvci se morajo zavedati, da so važen člen naroda, zato morajo prirejati kulturne prireditve, ker se tako najlaže povežejo z množicami. Vzgled naj jim bo Sovjetska zveza, ki je v tako kratkem času dvignila in izoblikovala zaostale množice, da jo danes -občuduje ves svet. Referent za prosveto je naglasil, da mora biti prosvetno delo še posebno živo V krajih, ki so še ogroženi od reakcionarjev. " Pri razpravljanju o zadružništvu so brivci izrazili željo, da bi čim prej prešli iz privatnega v državni sektor, ker bodo tako najbolj zavarovani pred izkoriščanjem. V državnih delavnicah bodo delali strokovno in politično zgrajeni delavci. — V diskusiji so se pogovorili o svojem nadaljnem delu, ki bo vsestransko, da brivci ne bodo zaostajali za drugimi delavci. Vsaka podružnica bo imela na teden vsaj eno politično uro za svoje člane, posvetili bodo več pažnje čitanju časopisov, priporočili bodo predvsem čitanje delavskega strokovnega glasila. »Delavske enotnosti«, na katero moča biti naročen vsak dan. Odobrili so ustanovitev lokalnega fonda, za katerega bodo plačevali pomočniki 5, vajenci pa 3 din na mesec. S tem denarjem bodo plačali zveznega tajnika, ki je nujno potreben. Nadalje so se obvezali, da bodo še nadalje hodili na prostovoljno delo, da se čim bolj povežejo z ostalimi delavci in kmeti. Sporazumeli so se glede odpiranja in zapiranja brivsko - česalnih delavnic in izvolili delegate za kongres, ki se bo vršil 19. maja v Beogradu. Brivci so obljubili, da bodo dostojno proslavili 27. april, obletnico ustanovitve Komunistične partije, kakor tudi največji praznik vsega delovnega ljudstva, 1. maj. Ob zaključku plenuma so poslali pozdravne brzojavke predsedniku NVS tovarišu Borisu Kidriču, Savezu brivsko.lasuljarskih delavcev v Beograd in Primorcem. Zvečer so si pa ogledali dramo M. Gorkega »Na dnu«, ki jo je uprizorila Ljudska prosveta pri Glavnem odbora ESZDN za Slovenijo. Ali ste že poravnali račune za koledarček Vse- one podružnice, ki še -niso poravnale računov za poslane koledarčke, prosimo, da to storijo takoj, da bomo lahko krili stroške tiskarne in knjigoveznice. Z naročilom koledarčkov ste se obvezali kriti tudi stroške poštnine, vendar je to obveznost izpolnilo le nekaj podružnic. Z ozirom na to bomo odposlali te dni vsem prizadetim podružnicam položnice Glavnega odbora z naznačenim zneskom na hrbtu položnice. Ponovno opozarjamo, da račune za naročene koledarčke poravnate potom položnic Glavnega odbora, odnosno, če vplačate znesek potom položnice »Delavske enotnosti«, da na hrbtu položnice napišete, na kaj se nanaša vplačilo, da se na ta način prepreči nepotrebno pisarjenje. Podružnice, zavedajte se svojih dolžnosti in poravnajte račune za naročene koledarčke! Naročnina za Delavsko enotnost znaša: četrtletno . . . Din 26.— polletno .... Din 52.— celoletno , . . Din 104.— V prvomajskem tekmovanju ... Dobova v prvomajskem tekmovanju Med vojno je bil porušen viadukt, ki je predstavljal za okupatorja največjo prometno oviro pri njegovih vojaških akcijah proti NOV. To je .razvidno iz tega, ker se je polotil naprave približno 2.5 km dolge obvozne proge namesto obnove viadukta, za katerega je vedel, da mu ne bo dolgo služil, če ga obnovi, pa tudi predvidena gradbena doba je bila predolga. Po osvoboditvi je imela Dolenjska 3. junija vzpostavljeno železniško zvezo preko Sevnice z Ljubljano. Po podaljšanju proge do Stične se je vršil promet z autobusi do Grosuplja. Pri nadaljnjem napredovanju del na usposobi j en ju proge proti Grosuplju je železniška uprava sklenila na mestu porušenega viadukta napraviti prestopni oder, da se na ta način omogoči promet s prestopanjem; istočasno so pričeli z delom na dokončni obnovi viadukta. Dne 3. septembra lanskega leta so se na kupih ruševin, ki so bile še za* trpane s cisternami, pojavili prvi delavci. Kurilniški delavci so delali na izvlečenju cistern, kar je v začetku slabo napredovalo, nato pa se je pojavil traktor, ki je čiščenje izredno pospešil. Takoj nato so zapeli pesem krampi in lopate, ki so jih vihteli pridni delavci, lzgledalo je, da so ruševine prevelike, da bi jih zmogli odstraniti, toda čvrsta volja je premagala vse težave. Ruševine so se stalno manjšale in po enem mesecu dela je že pričela prihajati v izkopane stavbne jame betonska mešanica. . Vzporedno s čiščenjem so delali potreben lesen oder za prestop. Sedaj, ko je oder postavljen izgleda mogočno in enostavno. Toda pomisliti je treba, koliko dela je vloženega v njem, saj je 18 m visok in 150 m dolg. Za napravo je bilo potrebnih 380 kub. m lesa, katerega dobava je povzročala največje težave. Tesarji so sproti obdelali, kar je prispelo na stavbišče, na ta način so prispevali mnogo k čimprejšnji dobavi in izvršitvi. Potrebnih je bilo mnogo različnih železnih spojnih elementov, za katerih napravo je manjkalo potrebnega orodja. Le iznajdljivosti in pridnosti delavcev ki so bili pri tem zaposleni, se je zahvaliti za tolik uspeh. Ker je oder visok in razmeroma ozek, dolina pa odprta, je bilo potrebno nekaj ukreniti proti pritisku vetra, da ne bi postavljeni oder prevrnil. Ruševine so bile vse v dolini, ma-i te rial pa je bil potreben za dokončno obnovo in to večinoma mnogo višje kot je ležal. Zato so^pripeljali žerjav, ki dviga kamenje, gramoz ali beton na potrebno višino, istočasno pa ga razvaža v smeri mostu na potrebno delovno mesto. Ta žerjav je vso dobo okupacije ležal v skladišču, zato ga je bilo težko spraviti v pokret, toda krepka volja in izajdljivost premagajo vse težkoče. Tudi prevoz na viadukt in od tu v dolino, kjer se sedaj nahaja, je bil težak. Predno se je moglo pričeti z obnovo, je bilo potrebno očistiti ca 6000 kub. m ruševin, jih odvažati na določeno mesto, kjer jih je drobilec drobil in pripravljal za ponovno uporabo. Nato je bilo treba izkopati potrebne stavbne jame za fun-damente v različnih globinah in sicer so pri petih stebrih fundamenti globoki 4 do 5 m, pri ostalih pa 1.20 do 2 metra. V večjih globinah se je' pojavila podtalna voda, ki jo je bilo potrebno črpati; delavci pa so morali v zimi čistiti dno. Čeprav so delali v težkih okolnostih niso klonili, ker se zavedajo važnosti obnove mostu. Nato je bilo potrebno porušiti preostali del ca 3000 kub. m, ker je bil zgrajen iz roman cementa, ki ni vremensko obstojen. Tako bo ves most novo zgrajen. Vse to ogromno delo je bilo opravljeno^ v dobrih treh mesecih pri povprečni zaposlitvi 70 delavcev dnevno. Že številke same povedo^ kako ogromno delo so opravili in če še ugotovimo, da je bilo zaposlenih na teh delih eno tretjino delavk, vidimo kako požrtvovalno so delali. V decembru so pričeli rasti stebri iz zemlje in to zelo hitro — dnevno povprečno za dva metra v višino tako, da danes stojijo že vsi in merijo v višino povprečno po 13 m. Nanje so naslonili oblikovnike za betoniranje obokov. Tako most dobiva že dokončno obliko. Nad petimi odprtinami se še bočijo oboki, ki bodo prevzeli prometno obremenitev. Ko bo most gotov, bo porabljenih približno 6000 kub. metrov betopa. Delavci, ki obnavljajo ta viadukt se zavedajo kako važno je delati hitro, ker prevoz po daljši poti povečuje transportne stroške, zato vlagajo vse svoje sile v čim prejšnjo obovo in so določili kot skrajni rok dovršitve konec maja letos. V prvomajsko tekmovanje niso vključena samo mesta, kjer je organiziranje lažje, ampak tudi naše podeželje z velikim poletom dela in tekmuje, da se bo 1. maj praznoval v znamenju uspehov. Naši Dofoovčani so letos izredno iniciativni in delavni, kakor da hočejo nadoknaditi štiriletno prisilno odtegnitev od dela na domači zemlji. Na polju je pomladansko delo v polnem razmahu; tam orjejo, vlačijo, sejejo, sadijo in pesem se spaja s hropenjem traktorjev, ki orjejo zapuščena polja, bohovski kmetje so očistili nad 200 ha zanemarjenih travnikov, po vaseh so z več tisočurnim prostovoljnim delom porušili bunkerje, zasuli tankovske jarke in odstranili bodečo žico. Ob-naljajo opustošene domačije, očistili in pobelili so 500 sadnih dreves. Tud{ železničarji ne zaostajajo za. poljedelskimi delavci. S' prostovoljnim delom so LIVARNA V ZENICI PRISPEVA K HITRI OBNOVI OPUSTOŠENE DOMOVINE V livarni železa v Zenici se povečava proizvodnja že v običajnem osemurnem delu. V načrtu prvomajskega tekmovanja so se delavci obvezali, da bodo povišali storilnost proizvodnje za 22%, pri stiskalnici pa za 40%. Po zaslugi požrtvovalnega dela vseh delavcev iri nameščencev jim je uspelo dvigniti storilnost proizvodnje za 48.5%. Tako so tudi prekoračili vse svoje obveze. * RUDARJI RUDNIKA TREBČE IZPOLNJUJEJO DELOVNE OBVEZE V prvi polovici meseca marca so rudarji izpolnili 60 % obvez, ki so si jih zadali za mesec marec. Zidarski oddelek je izpolnil 60 % obvez. Zadal si je tudi > nalogo, da preuredi delavske domove. Marinško - ključavničarska in električna delavnica so dokončale v istem roku 75 %, mizarska pa 80% dela, ki je bilo določeno v celokupnem načrtu. ★ DELOVNE EKIPE IZ RUDNIKOV KO. STOLAŠKEGA BAZENA POMAGAJO KMETOM Vsi trije rudniki tega bazena so prekoračili proizvodne naloge, ki jih je dalo ministrstvo za rudarstvo, in to: Novi Kostela ca 5%, Klenovnik za 22%, a Stari Kostolac za 26%. Ti rudniki so dali skupno 10.500 nadur. Izkupiček so poslali Odboru za izgradnjo nove bolnišnice, ki se gradi v Požarevcu. Poleg tega so delavci Novega Kostolca dali še 2000 prostovoljnih nadur. Rudniki so poslali po vaseh delovne ekipe, ki so kmetom zavarile in zakrpale 750 kosov raznih posod in 222 ko. sov različnega poljedelskega orodja. Material za delo so kupili delavci na lastne stroške, delali pa so zastonj. ★ REZULTATI PRVOMAJSKEGA TEKMO. VANJA V RUDNIKIH OBILIC, SOKO IN BOR V rudniku Obiliču je bil delovni načrt presežen za 47.2%, v rudniku Soko znaša 'presežek 27.5% ,dočim so bili v borskem rudniku, ki je naš največji kovinski rud- podrli bunkarje- na privatni posesti, obnovili 120 m proge, popravili 60 vagonov, (krajšati čas nakladanja in razkladanja vlakov ter vsem organizacijam napravili plošče za Sten čas. V zadnjih 14 dneh so napravili 580 prostovoljnih ur, zlasti pa se je izkazala mladina, ki je samo v dveh nedeljah naredila 2520 delovnih ur. Vas Rigonce je z lastnimi stroški in delom napeljala 3 km dolg električni vod v petih, namesto v šestih mesecih, kakor je bilo predvideno. Olepševalni odbor je že popravil spomenike padtim žrtvam, vzpodbudil tekmovanje na vrtovih in javnih nasad h, kjer so namestili 10 klopi. Ljudski knjižnica je kupila 25 knjig, orkester ,je naštudiral tri nove komade, vsi odbori in organizacije se skrbno pripravljajo za proslavo 27. aprila in 1. maja. Kežman nik, doseženi naslednji uspehi: rudnik je prekoračil delovne obveze za 9%, oddelek za izpiranje rude ‘ je izpolnil 18.39% obvez, topilnica pa 2%. ★ POMOČ SPLITSKIH DELAVCEV TOVARIŠEM V TRSTU Da bi pomagali delavcem borbenega Trsta, kjer . se bori delavski razred za svoje pravice in izraža svojo voljo za priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji, so delavci v ladjedelnici in javnih skladiščih DASP.a delali en dan za nje. Denar, ki so ga tega dne zaslužili, so poslali tržaškemu delavstvu. ★ DELOVNE BRIGADE SARAJEVSKE MLADINE TEKMUJEJO Sarajevska mladina je organizirana v 9 delovnih brigadah. Do sedaj so dosegle naslednje uspehe: Brigada I. ženske realne gimnazije je dala 11.000 prostovoljnih delovnih ur, brigada D. ženske realne gimnazije 9000 delovnih ur. brigada I. moške gimnazije 13.000 ur, brigada učiteljišča 9000 ur, brigada vseh srednjih šol 10.000 delovnih ur, brigada trgovske akademije 4500 del. ur, brigada partizanske gimnazije pa 9000 delovnih ur. ★ MLADINCI IN MLADINKE IZ ZENICE SO IZPOLNILI SVOJE OBVEZE ZA PREDKONGRESNO TEKMOVANJE Pred (tvemi meseci je delavska mladina iz Zenice napovedala tromesečno tekmovanje vsej delavski mladini Jugoslavije. Delo, za katerega so računali tri mesece, so dovršili mladinci Zenice v dveh me-secih. Iz tega je razvidno, kako pravilno je delavska mladina razumela svoje naloge. ? VELIKI USPEHI DELAVCEV V ŽELEZNIŠKI KURILNICI V DUBROVNIKU Takoj po osvoboditvi so v dubrovniški železniški kurilnici začeti s popravilom poškodovani! lokomotiv, ki so bile nato v najkrajšem času usposobljene za promet. Poleg tega so ustanovili tudi delavnice za popravilo vagonov. Do sedaj so v kuril- nici popravili 16 lokomotiv. Delavci v kurilnici so »v teku prvomajskega tekmovanja presegli delovno normo za 20%. V času prvih šestih tednov so dali 2540 prostovoljnih nadur. Delavci imajo tudi namen napraviti odvodni kanal do morja. Izkopali so že 9 vagonov peska. V načrtu imajo še izgradnjo kopališča s toplo in mrzlo vodo. * IZGRADNJA HIDROCENTRALE ' PRI SARAJEVU Pri izgradnji hidrocentrale v Bogatiču pri Sarajevu je bil dosežen nov uspeh. Ker so napravili pomožne rove, je bilo omogočeno istočasno vrtati tunele na 12 krajih. Pokrajinsko gradbeno podjetje je zaposlilo pri teh delih preko 700 delavcev. Cele vrste objektov, ki jih je treba zgraditi, kakor jezove, tunel, cevi v dolžini 700 m, odvodni kanal iz poslopja, predstavljajo vsak za sebe poseben problem. Pri teh delih bodo uporabili 5000 ton cementa, 15.000 m3 peska in veliko količino ostalega gradbenega materiala. Zelo težko nalogo predstavlja tunel, ki bo 2400 m dolg. * IZGRADNJA OBALE NA OTOKU HVARU Ljudstvo in mladina iz Odinja na otoku Hvaru dela pri izgradnji obale v Pokri-veniku, ki bo služila kot pristanišče za parnike. Dela so se pričela v začetku meseca marca na pobudo prebivalcev iz Odinje. Kmetje in mladina so dali do sedaj 387 dni. Mladina je pripeljala 6 in pol vagonov kamenja, ki bo neobhodno potrebno pri gradnji pomola. ★ TEČAJ ZA TEKSTILNE MOJSTRE V SKOPLJU V. tekstilni tovarni »Armagan« v Skop-lju je pričel tečaj za tekstilne mojstre in njihove pomočnike. Namen tečaja je usposobiti naše tekstilne mojstre in pomočnike. Tako bodo ti zamenjali strokovnjake, ki so odšli iz naše dežele in bodo istočasno pospešili razvoj naše tekstilne industrije. PREDKONGRESNO TEKMOVANJE MLADINE KRATOVA Mladina Kratova je dala v predkongresnem tekmovanju 620 delovnih dni. Zgradila je vaški most, zasadila 7200 sadnih dreves, posekala je 1200 debel za gradnjo poti, popravljena vaška pot in zgrajena hiša neki siromašni družini. Mladinci so ustanovili poleg tega 3 knjižnice, organizirali 9 čitalnih skupin, otvorili zdravniški tečaj in osnovali 4 pionirske štabe. ★ j RAB SE PRIPRAVLJA NA BLIŽNJO TURISTIČNO SEZONO Slovito mednarodno letovišče na otoku, ki se je za časa okupacije pretvorilo v taborišče smrti mnogih zavednih tisoeev Jugoslovanov, se obnavlja. Fašizem je na tem otoku neusmiljeno uničil vse javne objekte. Prebivalstvo Raba, zlasti se neumorno trudi, da zaceli rane, ki so jih povzročili krvovesi našega ljudstva. Takoj po osvoboditvi so pričeli urejati svoje mesto, da ga spremene iz ruševin v vabečo tujsko-pro-metno postojanko. Sedaj popravlja mladina, ki medsebojno tekmuje, dva velika hotela, ki bosta sprejemala v bližajoči se sezoni veliko število gostov iz češkoslovaške in Poljske. * MOST NA REKI TAMIŠU SE OBNAVLJA Na poti, ki veže žitorodni Banat s Srbijo, poleg lesenega mostu pri Pančevu, se obnavlja železni cestni most, ki je bil za časa okupacije dvakrat porušen. Z delom so pričeli meseca januarja letos. Delavci in inženirji so se lotili te naloge z udarniškim zanosom. Uspeh je očiten, kajti v kratkem bo most izročen prometu. ★ PRVOMAJSKO TEKMOVANJE V OKRAJU BAR Meseca maja je mladina barskega okraja dala 10.881 delovnih ur pri raznih delih. Zasadila je 10.562 raznih sadnih dreves, okopala 42.023 trsnr.h sadik. Naložila 8000 vozov hlevskega gnoja, nasekala drva za apnenico ter za družine tistih, ki so padli v vojni, pomagala je pri čiščenju mest in razkladanju živil, ki so prispela v zadrugo. Pil delu se je prav posebno izkazala mladina iz Mrkovljiviča. Mestni sindikalni svet, ki ima 22 podružnic, je dal 16.770 nadur. Popravili so cesto iz tovarne olivnega olja do velikega mostu v Baru in drugo, ki veže Topljico z Burtajiso. Delavci so napeljali električno razsvetljavo v de-lavnico državnih železnic. Delavci iz Bara so obiskali okoliške vasi in pomagali kmetom pri delu na polju. Delali pa so tudi na železniški progi Vir—Pazar—Bar. Pri teh delih so dali 1700 nadur. Pridelovalci tobaka so dali 1800 prostovoljnih ur in so po intenzivnem delu prekopali 330 m.2 zemlje, ki jo bodo posadili s tobakom. Konec marca so povečali število tobačnih nasadov za 25.000 sadik. Podružnica finančnih uslužbencev in cari-narne je dala 1360 nadur in je .poklicala na tekmovanje ostale podružnice okraja. Letošnjo pomlad bodo zasejali vso še razpoložljivo zemljo s žitom, industrijskimi rastlinami in zelenjavo, že so pričeli delovati traktorji in plugi. Delo je v polnem razmahu. ★ PRVOMAJSKO TEKMOVANJE SLAVONSKIH ŽENA Žene iz Vukovarja so organizirale nabiralno akcijo za študente, prevzele so pokroviteljstvo nad dijaškim domom, zbrale 18.000 din za potrebe internata, zbirale darove za dom onemoglih in za dečji dom-Za časa tekmovanj se je vpisalo v Ljudsko fronto 1048 žena. Poleg tega se je povečalo število naročnikov za časopis »žena v borbi«, organizirale so štiri analfabetske tečaje in prostovoljno pomagale pri obnovi, žene iz daruvarskega okrožja so v času prvomajskega tekmovanja obiskale dečje in invalidske domove, organizirale 20 prireditev v okviru dečjih in drugih domov. V Djurdjevcu so žene v okviru tekmovanja za 8 marec dale 3480 brezplačnih ur. _i Iz velenjske elektrarne Vojna vihra, ki je rušila povsod, tudi našemu rudniku in elektrarni ni prizanesla. Zato smo takoj po odhodu okupatorja pristopili k obnovi elektrarne, katero je okupator v letih okupacije izkoriščal, do skrajne zmogljivosti, ne da bi redno čistil kotle, turbinske kondenzatorje in nujna popravila na ostalih napravah. V takih pogojih se ni smelo še naprej obratovati. Na eni strani je bilo treba obvarovati elektrarno popolne obrabe, na drugi strani pa dvigniti celotni gospodarski faktor obratovanja, ki je bil zelo nizek. S čiščenjem in popravilom kotlov turbogeneratorjev in vseh ostalih naprav smo do danes že dosegli znižanje potrošnje premoga za približno 50 odstotkov. Za dosego tega uspeha smo delali brez prestanka v treh izmenah in že po prvih 14 dneh smo spravili v obrat prvi generator. Z obnovitvenimi deli smo nadaljevali tudi na ostalih turboagregatih in meseca oktobra smo že obratovali z vsemi tremi stroji. Temeljito smo popravili tudi veliki in mali parni kotel ter očistili kondenzatorje. Pri vseh teh popravilih smo ihorali premagovati velike težave radi pomanjkanja primernega obratnega in rezervnega materiala. Mnogokrat smo bili primorani to ali ono popravilo improvizirati in uporabiti tisti material, ki smo ga imeli na razpolago. Kljub vsemu pa smo koncem preteklega leta elektrarno že toliko obnovili, da smo dosegli predvojno zmogljivost. Mesečno proizvodnjo električne energije bi že danes mogli še zvišati na predvojni nivo, vendar moramo v soglasju z ostalimi predvsem vodnimi centralami, našo proizvodnjo tako prilagoditi, kakor to zahtevajo splošni gospodarski vidiki vseh central. Razumljivo je namreč, da morajo biti v času zadostne količine vode na proizvodnji električne energije predvsem udeležene, vodne centrale (Fala, Dravograd), sicer jim voda odteče neizrabljena preko jeza. Vendar mora tudi v tem primeru v dnevnem času konic tudi naša elektrarna oddajati del energije, ki je vodne centrale ne zmorejo. V poletnem in zimskem času, ko bo vode primanjkovalo, bo naša elektrarna pripravljena prevzeti stoodstotno zmogljivost. Vendar se pri teh lepih uspehih' ne ustavljamo* Stremimo za tem, kako bi še izboljšali obratovanje. V tekmovalnem načrtu smo si zadali najvažnejše naloge, ki vplivajo na gospodarski faktor naše elektrarne: toplotna izraba premoga, izparivost kotlov, kondenzacija, in smotrna organizacija dela. Naša kovinarska sindikalna podružnica združuje 100 odstotno vse delavce in nameščence elektrarne in v stalnem stiku z vodstvom elektrarne pravilno zastopa interese uslužbencev in skrbi, da vsak posameznik vestno izvršuje svojo dolžnost. Vsak od članov naše podružnice daje po eno mezdo mesečno za obnovo. Tudi prostovoljnega dela se pridno udeležujemo. 11. t. m. smo pospravili opeko iz raz-vodnih prostorov in popravili vodovod za odplavljanje pepela. Tudi na kulturno-prosvetnem polju se udejstvujemo in sodelujemo z uslužbenci rudnika. Imamo pevski zbor, godbo in dramatski odsek, ki pridno dela. Želimo, da bi na kultumo-pro-svetnem polju z nami tesno sodelovali tudi kmetje in železničarji iz okolice Velenja. Jenko Ivan. Nedeljsko delo v požgani vasi Golo Pod vasjo popravljajo Rakovničani cesto ' Pred odhodom se zahvaljuje pridnim delavcem zastopnik krajevnega . ..._odbora . . .... ________ Tako tekmujejo po vsej Jugoslaviji Stran 5 IZ S O Cl ALN E ZAKONODAJE S SREDSTVI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA POMAGAJMO V OBNOVI Za boljše in uspešnejše delovanje poštne službe Konferenca poštnih uslužbencev Slovenije Gospodarski svet je dodelil Predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije 120 milijonov dinarjev iz fonda za obnovo. Ta kredit se mora uporabiti za obnovo podeželja, okrožnih, okrajnih in manjših cest ter cestnih objektov, stanovanjskih hiš, podeželskih šol itd. i. Toda rezultati prizadevanja za obnovo s temi finančnimi sredstvi bi bili majhni, kolikor bi z njimi plačevali ves material in delovno silo, vloženo v proces obnove. Gospodarsko-finančni položaj naše države predstavlja v primeri z drugimi kapitalističnimi državami izjemni primer. Kot se je organizirala v narodo osvobodilni vojni borba iz nič, tako se je moralo pod istimi pogoji začeti delati tudi na gospodarskem sektorju in zato je bila tudi gospodarska potreba, sprožiti in razviti z akcijo Ljudske fronte vse ustvarjalne sile ljudskih množic. Prav zato želi Gospodarski svet, da tudi v Sloveniji s pomočjo dodeljenega kredita dosežemo v obnovi veliko več. Gospodarski svet hoče, da se v obnovitvenem delu postavi razmerje med vrednostjo plačanega dela in materiala na eni ter vrednostjo prostovoljnega dela in iz lokalnih virov pridobljenega materiala na drugi strani 1:4. Gornje razmerje se postavlja po izkušnjah tekmovanja v obnovi v Ljudski republiki Hrvatski. Tam je ljudsko prostovoljno delo štirikrat povišalo v gotovini vloženo vrednost. To prostovoljno ljudsko delo pa ne sme ostati nezavarovano. Ljudsko prostovoljno delo v obnovi mora uživati najmanj iste ugodnosti, ki jih daje socialno zavarovanje onim, ki so v rednem delovnem odnosu zaposleni. Ne moremo izključevati v množičnem prostovoljnem delu pri obnovi nesreč in - zato ne smemo dopustiti, da bi za ponesrečenca pri takem delu ne bilo preskrbljeno in za takega invalida ne bila preskrba urejena. Jasno je, da naj uživa vse ugodnosti socialnega zavoravanja tudi za prostovoljno delo v obnovi oni, ki je po svojem poklicnem delu zavarovan. Četudi je izven svojega rednega dela v prostovoljnem delu obnove zaposlen, naj ima tak delavec tudi za nezgodo, ki bi jo morda utrpel pri. tem prostovoljnem delu, pravico dobiti za posledice nezgode določeno odškodnino. Za vse one pa, ki niso zavarovani, ki torej po svojem poklicnem ali glavnem delu.ne uživajo pravice socialnega zavarovanja, pa naj socialno zavarovanje nudi v nezgodi in za posledice nezgode primerno preskrbo. Že v prvih osnutkih uredbe o socialnem zavarovanju je bilo določeno, da se priznajo vsem, ki so kot prostovoljni delavci zaposleni pri delu za obnovo naše porušene domovine, v nezgodi enake pravice in pod enakimi pogoji, kakor oim, ki so po svojem glavnem delu zavarovani. V osnutku je bila tudi že urejena mera za odškodnino. Od dnevnega zaslužka din 80 naj bi se določale vse dajatve in bi po prvih osnutkih znašala polna nezgodna renta din 2400 mesečno, ki bi se seveda znižala po odstotku manjše ali večje dclane-zmožnosti, povzročene z nezgodo pri prostovoljnem delu. Tudi sindikalne organizacije so sedaj opozorile na nujno rešitev obravnavanega problema in z zavestjo polne varnosti more iti zato vsakdo na prostovoljno delo. Če smo ponovno poudarjali potrebo štednje v socialnem zavarovanju, moremo tudi ob tej priliki opaziti m doumeti tesno povezanost socialnega zavarovanja, ki je kot del našega družbenega ustroja vedno v službi celote in za celoto. St. Likar. Tako del a/o v Sovietski zvezi Zopet v domači tovarni >Ko mo bo končale vodna, m jnaj v svoj oddelek. < Nemci so biti pod Stalingradom razbiti, toda da bi se naši zapet vrnili v Moskvo, je bilo treba prehoditi še dolgo 4n težko pot. Tudi Carev je šel po tej poti, polni bojev. Cez Rostov, Stalino, Nikolajev, po romunskih cestah, preko bolgarskih, madžarskih, avstrijskih in češkoslovaških mest. čim delj je šel Carev od Moskve, tem bližja je bila zanj. Red Rdeče zvezde, red Domovinske vojne in sedem odlikovanj je sprejel zaslužni borec na bojnih poljih. Sedaj se je sen Alekseja Jegoroviča Ca-reva uresničil -—- spet je v svojem oddelku, v domači tovarni, mojster v svojem oddelku, kakor pred vojno. Tovariši gledajo nanj in pravijo: »Ti si se pomladil rta fronti, Aleksej Jegorovič!« Poveljnik topništva je postal spet načelnik proizvodnje. Kakor je vedel v borbi najti vedno pravo rešitev, hitro oceniti položaj, tvegati, kadar je potrebno, zahtevati od podrejenih brezpogojno izpolnitev nalog, tako tudi danes v tovarni, v dobi mirnega dela, vodi proizvodnjo. »Vsak dan sprejema tovarna več in več novih naročil — prati. Carev. — Moramo pridno delati. Prav sedaj premišljujem, kaj bi lahko še napravili, da bi povečali in dvignili produkcijo.« Hodili smo po oddelkih. Na velikih tablah so objavljeni rezultati dnevnega dela, za vsako brigado in za vsakega delavca posebej. Vidimo številke: 250... 270... 300 ... odstotkov proizvodnje. Te številke so rezultat ogromnega političnega dviga, ki so ga po oddelkih pospešile besede tovariša Stalina, katere je govoril na pred-volivnem zborovanju volivcev Stalinovega volivnega okrožja v Moskvi. V vsakem oddelku, v vsakem odredu srečujemo desetine ljudi, ki so z orožjem v rokah branili domovino na frontah v času Domovinske vojne. Seda.j' se ti borci neprestano trudijo, da bi v času mirnega dela še bolj dvignili moč in silo sovjetske domovine. V. Sisojev Uprizoritev Maksima Gorkega: Nla dnu Pretekli petek 12. t. m. se je v našem sindikalnem prosvetnem življenju pripetil važen dogodek, ki je nekakšen mejnik za sindikalno prosvetno delo sploh. Igralski odsek Ljudske prosvete pri Glavnem odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije v Ljubljani je namreč uprizoril kot svojo prvo umetniško ustvaritev v svobodni domovini Maksima Gorkega dramo »Na dnu« v novem prevodu Pavla Golje, upravnika Slovem skega narodnega gledališča. Ni slučaj, Poiskali smo Aleksandra Vladimiroviča Djačkova v opoldanskem odmoru. Sedel je, obdan od svojih tovarišev iz brigade, kateri so pazljivo poslušali njegovo pripovedovanje. In Djačkovu ne zmanjka snovi Za pripovedovanje! Leta 1942. je Aleksander Vladimirovič, kakor mnogi drugi delavci iz tovarne »Stankdlit«, vstopil v Rdečo armado. Bojna .pot ga je privedla poti Staro Rusijo, V kraljestvo močvirij in megle. Tukaj so bile srdite borbe. Oddelek, v katerem je služil Djačkov, se je boril proti »Sinji diviziji«, ki jo je sestavil Franco iz zločincev Madrida, Barcelone in Valence. Ni se takoj seznanil Alksander Djačkov z vojaško umetnostjo. Toda v tej dobi, ko se je začelo zmagovito prodiranje Rdeče armade na vsej fronti, je Djačkov bil že preizkušen, ojeklenel vojak. V Moskvo so prihajala njegova pisma. Iz teh pisem so prijatelji izvedeli, da je Aleksander bil v bojih za Vitebsk, prehodil vso Belorusijo, š6l skozi Litvo, nato preko' Njemena in;.; j^ajpadal Konigsberg. V pozni jeseni prejšnjega leta se je Aleksander Djačkov vrnil v Moskvo. Pet državnih odlikovanj, ki so bolj zgovorna od vsake besede, 'je govorilo tovarišem Aleksandra Vladimiroviča o njegovih vojaških zaslugah. Po kratkem oddihu je šel Djačkov na delo v domačo tovarno. Med tem, ko je bil odsoten, se je tu mnogo izpremenilo. Prišlo je mnogo novih delavcev, mnogo mladeničev in deklet, ki so pred vojno bili ne. kakršnem koli drugem delu in so sedaj tvorili delovne brigade, postali mojstri. Djačkova je v prvem oddelku nadomestila delavka Budina. Djačkov je pazljivo poslušal o delu brigade in je sklenil stopiti na svoje prejšnje mesto. Budina je dobro Izpolnjevala svoje naloge, Aleksander Vla- dimirovič je sklenil, da se bo razgledal po oddelku, da se ponovno nauči, koliko je pozabil in je začel delati v tej brigadi. Kolektiv Budine lahko z vso pravico imenujemo najboljšega v oddelku. Normo izpolnjuje za 220 do 230 odstotkov dnevno. V čast proslave Rdeče armade se je dvignila produkcija na 250 odstotkov m pri' tem ima ne majhno zaslugo Aleksander- Djačkov, ki je prinesel s sabo v proizvodnjo navade, ki se jih je navzel v Rdeči armadi: točnost in discipliniranost, — lastnosti, ki so v vojski in pri delu enako potrebne. Mojster desetega odreda Aleksej Jegorovič Carev je začel delati v tovarni leta 1933., ko so tovarno gradili. Priljubil se mu je livarski poklic in je ostal v tovarni. Mesec za mesecem se je Aleksej Jegorovič z zanimanjem gradil ob delu starih delavcev. Kmalu je uprava opazila, da je mladi delavec sposoben, energičen človek, odličen organizator; postal je mojster. T-u je delal, ko je izbruhnila vojna. Odšel je v odred že prvi dan, ko je Hitlerjeva armada napadla Sovjetsko zvezo. Carev je- služil v protiletalski artileriji, branil prestolnico pred napadi fašistične avi-acije. Nato je bil imenovan za poveljnika topništva. Jesen leta 1942. je preživel bivši mojster pod Stalingradom. Bili so težki boji. Na bregovih Volge se je odločevala usoda domovine. V teh napetih časih Carev ni prenehal misliti na svojo tovarno, na svoj oddelek. Rdeča zarja požarov, ki se je dvigala nad gorskimi vasmi ob Volgi, ga je spominjala na blesket raz taljene kovine, ki Uje v korita. Bil se je za Stalingrad, a niti za eno minuto ni pozabil Moskve. V kratkih minutah, ko je zavladala tišina, je Carev izmenjal misli s tovariši: _ __ ____ da se je Ljudska" prosveta odločila prav za to dramo, saj je bil igralcem bivšega Delavskega odra v stari Jugoslaviji prav Maksim Gorkij, pisatelj ubogih, iskalec novih poti, klicar k delu in uporu, _ njihov veliki vzor, ki so ga s tem hoteli še prav posebej počastiti kakor ga časti ves proletariat vsega sveta. S svojo^ uprizoritvijo pa so pokazali še nekaj več, namreč, v katero smer naj gre odersko delovanje sindikalnih odrov, kaj naj jim bo za cilj in kako brez hrupa polagoma, a zanesljivo dosegamo svoj visoki namen, ustvariti novo, res ljudsko kulturo. Delo je imelo na odru lep uspeh, ki se je še prav posebno dvignil pri reprizi. Igro je režiral tov. Bruno Leban, zaigrali pa so med najboljšimi močmi ljubljanskih. sindikalnih podružnic tudi. stari igralci Delavskega odra, nekdanji igralski tovariši sedanjega režiserja. O uprizoritvi sami, o režiji in igri bomo govorili drugič, za danes naj dodamo le še to, da nas je ta kulturni dogodek še poglobil v občutju sreče ob naši zmagi nad protiljudskimi režimi, ker nam je dokazal, da se sindikalni kulturniki zavedajo svoje zgodovinske funkcije pri ustvarjanju novega sveta. * 1 2 3 4 * 6 KONFERENCA Zveze delavcev in nameše-čncev občinskih podjetij in ustanov se bo vršila dne 5. in 6. maja ob 9 zjutraj v sejni dvorani MLO v Ljubljani (Magistrat) s naslednjim dnevnim redom: 1. Politični pregled. 2. Poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora. 3. Poročilo o prvomajskem tekmovanju. 4. Predpriprava za kongres. 5.. Volitve novega odbora. 6. Slučajnosti, Zveza poštnih uslužbencev Slovenije je sklicala v nedeljo svojo delovno konferenco, katere so se udeležili delegati iz 23 podružnic in so zastopali 2904 organizirane tovariše. Konference so se udeležili tudi pomočnik .ministra za delo tov. Leon Kovačič, direktor PTT tovariš Šenk, zastopnik poštni uslužbencev Hrvatske tovariš Milenkovič in zastopniki' poštne direkcije iz Reke, Po uvodnih pozdravih so navzoči sprejeli in odposlali pozdravne brzojavke maršalu Titu, zveznemu ministru za pošto, telegraf in telefon ter Glavnemu odboru ESZDN za Jugoslavijo. Sledila so poročila odbornikov za preteklo dobo o organizacijskem delu, o gospodarsko in tarifno proizvodnem sektorju, o kulturno-prosvetnem delu, o socialnem skrbstvu, o mladinskem delu in poročilo blagajnika. Konferenca je Imela namen prikazati dosedanje delo strokovne organizacije poštnih uslužbencev, izvoliti nov odbor in postaviti smernice in naloge bodočega dela. Za glavno nalogo si je prejšnji odbor zastavil utrditev nove sindikalne organizacije na podlagi temeljnih sprememb našega družbenega in političnega življenja. Predvsem je bilo treba odpraviti stara pojmovanja in organizacijska načela . predvojnih strokovnih udruženj. Prvi večji uspehi so bili v vključitvi večine de- -lavcev in nameščencev v novo zvezo. Do sedaj je organiziranih 2904 tovarišev, to je 95»/o vseh poštnih uslužbencev v Sloveniji. Od 24 podružnic, ki jih združuje zveza, se nekatere raztezajo na eno samo ustanovo aii urad, druge pa obsegajo več manjših okoliških poštnih uradov. Pri teh manjših podružnicah se zaradi razpršenosti članstva razvija delo pod mnogo težjimi pogoji. Delo po osvoboditvi Delo pri nadaljevanju poštnega prometa je bilo spočetka prepuščeno slučajnemu razvoju in iniciativi posameznika ali upravne edinice. V sindikalnih podružnicah pa so se. pozneje osnovale posebne proizvodne komisije, ki so velike važnosti za poštna gospodarska podjetja, kot telefonske sekcije, delavnice, garaže in tiskarna. Pri izvrševanju sistematičnega dela so bile v začetku največje ovire v po-manjkaniu kreditov, osnovnega gradbenega materiala, orodja ter prevoznih sredstev. Zavednost in požrtvovalna marljivost poštnih uslužbencev pa je vse to premostila in že nekaj dni po osvoboditvi so pričeli poslovati prenovljeni uradi, urejena je bila poštna služba, delno tudi av-, tcmobilski promet, večji centri so bili . hitro povezani s telefonskimi linijami. Uslužbenci so si sami podaljšali svoj delovni čas, tehniki so na terenu, kjer so bile potrebe največje, delali po 4 ali še več ur preko določenega delovnega časa. V rednih delovnih urah pa so z intenzivnim delom povečali delovne norme za 10 do 25<>/o- Tako so s pomočjo vojaških enot v nekaj dneh vzpostavili na skoraj popolnoma porušeni trasi telefonsko zvezo Ljubljana—Novo mesto, v štirih dneh so zgradili dve direktni telefonski liniji z aZagreb odnosno Beograd in telefonsko linijo preko Novega mesta do Brežic. Tudi vsa druga popravila, kot instalacija viso-ko-frekven6nih naprav, popravilo : mednarodnega telefonskega kabla itd., so veliki uspehi poštnih' uslužbencev, saj so pred vojno ta dela izvrševali le strokovnjaki iz tujine. V začetku so bile največje ovire pri postavitvi rednega avtomobilskega prometa, v Zadnjem času pa je že tudi to zadovoljivo urejeno in s tem v zvezi poštna dostavila služba, razne avtobusne relacije in vožnja za tehnično gradbeno službo. Za hitro dostavo dnevnih časopisov v razne centre so priskočile na pomoč časopisne uprave. S kombiniranjem. prevoznih sredstev prihajajo sedaj časopisi v Celje in Maribor najmanj tri ure prej, v Ptuj pa celo šest ur prej. Uspešno se razvija produkcija poštnih delavnic in garaž. Od skromnih popravil v začetku so prišli na izdelavo novih oprem za poštne in telegrafske urade, centrale itd. Kljub vsem težavam je sedaj v splošnem že doseženo predvojno stanje v PTT službi, števtilo uradov se je celo povečalo. Za izboljšanje PTT službe so sindikalni odbori skupno z upravo sodelovali pri sestavi navodil, predpčsov, tolmačenj in prevajanj pravilnikov za notranjo in blagajniško službo. V zavesti, da je potrebno za dosego večje proizvodnje in hitrejše obnove dvigniti tudi strokovno, politično in kulturno izobrazbo članstva, so sindikati tudi v tem pogledu mnogo pripomogli. Za prvomajsko tekmovanje si je vsaka podružnica izdelala svoj načrt in sestavila svojo komisijo, pri tajništvu zveze pa je posebna tekmovalna komisija, ki zbira uspehe posameznih podružnic in jih pošilja centralni upravi v Beograd. Dosedanji uspehi so najboljši pri dviganju delovnih norm, v zboljšanju načina dela, v izvrševanju prostovoljnega dela in v zboljšanju delovne discipline. Kultumo-prosvetno delo je zlasti v večjih podružnicah močno razvito, člani manjših in raztresenih podružnic pa so povezani v drugih krajevnih organizacij j ali. V Ljubljanfe imajo poštni uslužbenci svoje umetniško društvo s številnimi krožki, nadalje svoje športno društvo, čitalnico in knjižnico. Tudi v Mariboru je kultumo-prosvetno delo razgibano v krožkih. Za strokovno izobrazbo so priredili v okviru sindikatov za poštno direkcijo in posamezne pošte v Ljubljani, Mariboru in Celju 24 tečajev za nameščence, tehtfike, urailfiike in telefonistke. Imeli so tudi redna tedenska predavanja o političnih in drugih aktualnih vprašanjih. V vseh podružnicah je ' bilo 580 sestankov s predavanji in se jih je udeležilo 17.500 tovarišev. 'Uspele kulturno - prosvetne prireditve poštnih uslužbericev so bile v Ljubljani, Mariboru in Celju. Precej je razširjen med člani sindikalni tisk. Slabše je organizirano dopisništvo, zlasti za liste, medtem k;o stenčasi precej redno izhajajo. Najmanj zanimanja pa je za telesno vzgojo. Delo socialnega skrbstva je bilo omejeno na materialno podpiranje članov in na sodelovanje z organi ljudske oblasti pri izvrševanju socialnih nalog. Za člane so podružnice nabavile različno blago za obleke, perilo, čevlje itd. V nabiralnih akcijah za sirote in vdove, za pomoč opustošenim krajem so nabrali po podružnicah 150.905 din in mnogo drugega materiala: oblačila, pohištvo, orodje, živila, knjige i. dr. V delovnih akcijah so člani pomagali prebivalstvu uničenih krajev. V obširni diskusiji, ki se je razvila po poročilih, so delegati iznašali težave svojih podružnic predvsem organizacijskega in tehničnega značaja, obenem pa predlagali zboljšanja, da se bo delo uspešneje razvijalo. Predvsem bo treba posvetiti mnogo psžnje. politični, Strokovni in kulturni Izobrazbi članstva. Dosedanji strokovni tečaji so se izkazali zelo uspešni. Nekateri delegati so predlagali, da bi se priznali poštnim uslužbencem tudi tisti strokovni tečaji, ki so jih dokončali že v predvojni Jugoslaviji. Sklepi, ki jih je rodila diskusija, se nanašajo predvsem na vzgojo članstva, na krepitev delovne zavesti, za pravilno usmerjanje tekmovanja. Vse to bodo odbori sindikalnih podružnic mogli izvršjti, če bo med njimi, upravami ter članstvom pravilen odnos in obenem dobra povezava z nadrejenimi odbori. V novi odbor, ki so ga izvolili delegati, je prišel za predsednika tov. Šturm, za tajnika tov. Baš Mara, za blagajnika tov. Kumer Jože. S tem odborom bo Zveza poštnih uslužbencev Slovenije nadaljevala dobro začeto delo. VSEM FORUMOM ESZDN SLOVENIJE! Glavni odbor ESZDN Jugoslavije opozarja forume Enotnih strokovnih zvez. ki imajo zaposlene moči bodisi kot nameščence ali druge osebe, ki so za svoje delo plačane, da iste obvezno, kakor to predvideva zakon tudi prijavite Federalnemu zavodu za socialno zavarovanje. ESZDNJ — Glavni odbor za Slovenijo VSEM ODBOROM PODRUŽNIC, KRAJEVNIM ODBOROM ZVEZ in KMS! Ugotovljeno je, da se v zadnjem času dogajajo v večji meri male nezgode v obratih. Ker je to v škodo delavcev, kakor splošnega gospodarskega razvoja, opozarjamo vse zgoraj navedene odbore na to, da na sestankih in sejah razpravljajo o vzrokih in po ugotovitvah teh je treba storiti vse, da se male pa tudi večje nezgode, katerih primerov je sicer manj, odstranijo kolikor je to mogoče. ESZDNJ — Glavni odbor za Slovenijo kulturni drobiž »In tako tudi bo!« Slovensko narodno gledališče v Ljubljani je te dni uprizorilo igro v treh dejanjih, ki jo je z naslovom »In tako tudi bo!« spisal sovjetski pisatelj K. Simonov. Bil je že odlikovan z literarno nagrado. Spada med mlajše pisatelje in je napisal že več del, kakor igre »Navadna zgodba«, »Fant iz našega mesta«, ki je bila tudi filmana in smo jo že videli v Ljubljani, »Ruski ljudje«, »čakaj me!«, *Pod praškimi kostanji« itd. Igra »,In tako tudi bo!« nam pripoveduje, kako pride na doi>ust sovjetski oficir Saveljev, ki je bil v mirnem času inženir, pride s fronte, na katero je odšel tik po tem, ko mu je okupator ubil ženo in otroka, vrne se torej v svoje stanovanje, toda v njem stanuje Profesor arhitekture Voroncov s svojo sestro in hčerko in tako njegovo življenje nenadoma zavalovl, spomini prihajajo in se stope z resničnim življenjem — lirične, tople scene se vrste druga za drugo, vse Pa preveva silen optimizem, ljubezen do domovine in strastna želja po čim lepši bodočnosti. In ko se na koncu vrača spet nazaj v borbo za svobodo domovine, pravi njegova tovarišica, da se bodo vrnili vsi nazaj v mimo, delavno življenje, »in tako tudi bo!« se zaključi igra. Igra je imela velik uspeh, pred vsem zaradi odlične Lipah ove ustvaritve in Potokarjevega lika. Tudi Jan, Mežanova in Kraljeva in drugi 60 postavili tople osebe in tako je pred-®tava res izzvenela prisrčno. Režija O. Se. ®ta je bila dobra, čeprav se je zdelo, da je tu in tam malce prepovršna in premalo poglobljena. Prisrčen dokument. Za prvotnajsko tekmovanje so se naši pisatelji razkropili po svoji svobodni domovini in so priredili 2e nekaj literarnih večerov. In tako so bili v Celju. Večer je bil prisrčen in so pisatelje res toplo sprejeli. Po predstavi pa so doživeli nekaj, kar jim je še povečalo voljo do ustvarjanja in gradnje. Izročeno jim je bilo namreč pismo z gimnazije v Žalcu, ki se je glasilo takole: »Dragi slovenski književniki: Igo Gruden, Juš Kozak, Bor Matej, Vladimir Bartol, Cene Vipotnik Jože Kranjc! Učenci-učenke 4. a in b razreda drž. nižje gimnazije v Žalcu najtopleje pozdravljamo vas — oblikovalne naše lepe besede in glasnike svobode človekovega duha. Težko nam je, ker se ne moremo zaradi prometnih in drugih težav udeležiti današnjega literarnega večera v Celju. Toda naše misli so pri vas, dragi slovenski književniki! Dobro vemo, da utirate s svojo besedo pot novi dobi in nas tako v naših dneh opozarjate na delo v poštenosti in pravičnosti ter na globoko spoštovanje resnične svobode, ki naj zajame ves kulturni svet! Dragi literarni vodniki! Ponovno pozdravljeni iz veselih grci« — Večjega veselja in priznanja pač niso pisatelji mogli doživeti, kajti za tako mladino je sreča delati in živeti. Taras Ševčenko. V marcu je minilo 85 let od smrti velikega ukrajinskega pesnika Tarasa Grigorijeviča Ševčenka, ki se je fodil 9. marca 1814 in jc umrl 10. marca 1861. Njegovo življenje je bilo, kakor življenje njegove domovine -— kmetsko suženjstvo, beda, ječa in borba. Kot sinu siromašnega kmeta mu ni bilo dano, da bi študiral, temveč je spočetka delal na polju, pozneje pa je bil sluga nekega petro-grajekega posestnika in se je z vso silo vrgel na risanje in pisanje in tako je res že 1. 1840. izdal prvo zbirko svojih pesmi, ki opisujejo ukrajinsko življenje, zgodovino Ukrajine in so polne narodnih mo- tivov. Ko se je pozneje preselil v Kijev, kjer se je z vso silo vrgel v delo, je bil aretiran in poslan v Kirgiške stepe, poleg tega pa mu je bilo prepovedano književno delovanje, česar seveda kljub temu ni opustil. Ko se je naposled le vrnil v Petrograd, se je seznanil z vodilnimi ruskimi literati in z revolucionarci Cerniševskim in Dobroljubovim ter se tako povezal z ruskim narodom in rusko literaturo. Posebno so nanj vpliv ah Puškin, Gogolj in Lermontov. V svojem testamentu, ki ga je spisal v verzih, je zaželel, da bi bil pokopan v svoji domovini. In res so ga spra- • vili k večnemu počitku na obalo Dnepra pri Kamenu. Velik pa je postal šele po revoluciji, kajti carska cenzura je prepovedala njegove spise. Sovjetska zveza pa je takoj objavila celotna njegova dela v milijonih izvodih in v mnogo jezikih sovjetskih narodov. Ob 125 letnici njegovega rojstva leta 1939. so se na njegovem grobu zbrali predstavniki vseh narodov SZ. Za časa nemške okupacije so nemški fašisti podrli njegov spomenik, danes pa mu je ukrajinski narod postavil novega v dokaz, kako spoštuje njegov nepremagljivi borbeni duh, silo njegovega genija in njegovo ljubezen do svobode — stvarem, ki jim je Ševčenko daroval vse svoje življenje in katere so svetle vodnice vsega sovjetskega življenja. Nova kulturna ustanova. Minister za prosveto v vladi Ljudske republike Slovenije je podpisal odlok o ustanovitvi gospodarske fakultete na univerzi v Ljubljani. Ta ustanovitev pa nam sedaj dokazuje dvoje: prvič, da naša ljudska oblast stori vse, kar je potrebno za kulturni razvoj našega naroda, in drugič, da se bo naše gospodarsko življenje oplojalo z novimi ljudmi, ki jih bo leto za letom pošiljala naša ’ univerza v naša gospodarska podjetja. Ob tej priliki se lahko tudi spomnimo vseh borb za našo univerzo tekom desetletij, vseh težav in nasprotovanj — pa bomo tudi s te strani ugotovili, kaj vse smo si pridobili s svojo narodno osvobodilno borbo. Dve novi igri. »Mladi oder« pri »Mladinski knjigi« je izdal dve novi igri, ki sta i po svoji vsebini i po svoji izdelavi naravnost vredne, da jih uprizarjajo naši prosvetni aktivi. Prva je mladinska igra Antona Ingoliča »Mladi aktivisti«, v kateri obdeluje snov iz življenja dijakinj neke gimnazije med dobo italijanske okupacije, druga pa od sovjetskega pisatelja Borisa Gorbatova »Mladost, očetov«, ki pred nami razgrinja življenje komsomolcev, ki se na koncu sklene s prozo, v kateri pravi polkovnik Rjabinin mladim komsomolcem: »Morate biti še boljši! Znate mnogo več, kakor smo znali mi v vaših letih. Poleg tega ste vi zaživeli v socializmu, mi smo pa — šele sanjali o njem.« Igra bo imela popoln uspeh tako zaradi polnosti življenja, ki je v njej, kakor tudi radi ideje; ki te poganja v optimizem, poleg tega pa še zaradi svoje prešerne prsirčnosti. O izboljšanju kvalitete pouka. Konferenca prosvetnih delavcev Srbije je prinesla obilo materiala, ki se mora obdelati. Med mnogimi problemi je najvažnejši problem izboljšanje pouka v srednjih in ljudskih šolah. Treba bo storiti vse, da se kvaliteta pouka dvigne tako, da bo odgovarjala prosvetnim idealom naše republike. Seveda bo dolga pot. Najprej je treba odpraviti vse tisto, kar smo podedovali slabega. O tem podrobno piše »Borba« št. 64 o dletos, še posebej pa opozarjamo na »Narodno prosveto«, ki jo izdaja ministrstvo prosvete ljudske republike Hrvatske in na našo revijo »Popotnik«, ki tudi obravnavata pedagoške probleme. »Kako je nastalo življenje na zemlji?« Izšla je knjiga, ki jo je napisal z omenjenim naslovom sovjetski znanstvenik B. A. Keller. Razprava, ki tvori vsebino te knjige, te vodi od spočetka naše zemlje do prvih pojavov življenja in do nastanka človeka, vodi v življenje nevidnih bitij in ti s preprostimi, razumljivimi besedami pojasnjuje vzroke nastanka življenja in človeka, vse pa pojasnjujejo slike, ki nazorno dopolnjujejo snov. Knjiga se konča z besedami: »Ker razpolagamo z največjimi pridobitvami svetovne znanosti in tehnike, bomo mi, sovjetski ljudje, še smeleje razvijali obe vedi, da si docela podvržemo prirodne sile ter zgradimo tako pod zastavo Marxa-Engelsa.Lenina-Stalina v naši veliki državi srečno komunistično občestvo.« Oton Župančič v hrvaščini. Pravkar je izšla 3. številka »Republike«, hrvatskega časopisa za književnost in umetnost, ki ima poleg ostalega bogatega gradiva tudi sedem pesmi našega Otona Župančiča v prevodu Gustava Krkleca, ki je o Župančiču med beležkami napisal kratko informativno študijo. Mladim komunistom je naslov knjižice. Iti jo je izdala »Mladinska knjiga« v Ljubljani. Obsega J. Mihailova: »Vprašanja po. litično-vzgojnega dela med mladino«, V. Kolosove: »Beseda mladim komunistom« in razpravico »O naši partijski himni«, v kateri pravi, da je Internacionala zamenjana z novo državno himno »Nerazrešljiva zveza svobodnih republik«, ki po svoji vsebini odgovarja duhu in bistvu sovjetskega reda, ostala pa je kot himna Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Ona .izraža slavne tradicije Partije in zvestobo svoji bojni zastavi. Zgodovinska zveza »Internacionale« in nove državne himne je preprosto izražena v naslednjih globokih vrsticah: »Skoz vihre so žarki svobode sijali in veliki Lenin je kazal nam pot, zvestobe do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod.« Že iz naslovov vseh treh razprav lahko vsakdo spozna, da je potrebno to knjižico proučiti in jo podoživeti. J. K, Glas naših delavcev in nameščencev LJnMpsia na ddai V nedeljo je bila Ljubljana zopet na delu. Ulice so na vse zgodaj oživele. Lepo pomladansko jutro je vabilo vedre Ljubljančane. Ko ima Galjevica delovno nedeljo, se kmalu za petelinom oglasi domači trobentač. Ta tovariš si je kar sam nadel to vlogo, da nam zaigra budnico vsakokrat, ko se prebivalstvo tega terena pripravlja na prostovoljno delo. Na kolesu preleti Dolenjsko in Ižansko cesto, ter s svojo trobento budi prebivalce jz prijetnega jutranjega spanja. Vežna vrata se prično odpirati in sveže jutro pozdravlja prostovoljce dela. Galjevica je šla na Golovec sadit smrekce. Sedem tisoč sadik je bilo vsajenih. Ko bodo šli naši zanamci čez petdeset let skozi ta gozdiček, ki zaradi svoje golosti sedaj po vsej pravici nosi to ime, se bodo takrat lahko sprehajali po košatem in temnem gozdu, ki bo krasil in bogatel ta predel našega predmestja. Čeprav spadam k temu terenu, to nedeljo nisem šel z njimi. Šel sem s svojo sindikalno podružnico, katera se je zbrala v Tivoliju, da s svojim delom priskoči na pomoč mestni vrtnariji. Na vseh ulicah, od Galjevice do Tivolija, je bilo ob sedmih zjutraj že vse živo. Na Starem trgu sta stg.la dva kamiona polna prostovoljcev dela.-Eden je bil določen za domačine tega terena, a na drugem so se tlačili kovinarji, marljive in že poznane^ podružnice št. 7 št. Jakob. Ti so šli z aparati in orodjem, z zastavo in harmoniko popravljat kmečko orodje domačinom v Višnjo goro. Tudi druge ljubljanske ulice so bile ob tej uri že polne življenja- V Stritarjevi ulici je stala skupina mladincev opremljenih s krampi in lopatami. Saj je postalo to orodje skoraj že del naše opreme. Mlad dijak navdušeno dokazuje, da take lopate kot je njegova, nihče ne premore. Tam na pločniku stoji mlada tovarišica ter drži v rokah ogromen bat, ^kakršnega je nekoč vihtel Martin Krpan. Pred Narodnim domom je mladež med vriščem in petjem oblegala šest orjaških kamionov. Kamor bo zasadila svoje krampe ta zdrava in življenja polna slovenska mladina, tam bodo zginile razvaline, žalostni a svarilni spomini komaj minule dobe. Središče današnjega dela je bil Tivoli. Na klopcah, kamor so se ob zgodnjih nedeljskih jutrih često zatekali prekrokani ponočnjaki, so se danes zbrali ljubljanski prebivalci, ki so čili in vedri prihiteli, da s svojim' prostovoljnim delom prispevajo k okrasitvi našega prekrasnega mestnega parka. Kmalu nato je Tivoli oživel od vrtnih gred pa tja gor do Podrožnika. Med prebujajočo se naravo je na stotine delovnih rok grabilo listje, ter tako pripravljalo mehko ležišče konjem mestne pristave, da tudi tem olajša naporno življenje pri sedanjem delu za obnovo. Če bi se danes zbudil Cankar ter šel na svoj običajni jutranji izprehod na Rožnik, bi ostrmel nad prizori, ki bi jih videl. Ponosen in srečen bi bil, ko bi spoznal, da je tudi on znatno pripomogel k temu, da je nastala v našem ljudstvu v tako kratkem času takšna izprememba. Bitežnik Bogomil. Mladina na prostovoljnem delu za obnovo proge Stična—Višnja gora BOVL E S V prostih urah so delali orodje za kmete Skupina ključavničarjev, kovačev, tesarjev in mizarjev iz Trbovelj, k; je štela 21 mož, je prispela na Polšnik okrog Pol 9. ure zjutraj in takoj pričela z delom. Na razvaline hiš so tovariši zasadili jugoslovansko zastavo in zastavo Sovjetske zveze, ki sta plapolali v lahnem vetru, pod njima pa so peli udarci kladiv. Delo je teklo nepietrgoma do šestih zvečer. Podkovanih je bilo 10 konj, zakrpan.h 40 loncev, .popravljen 1 plug, 1 brana, 15 komadov že starih in neuporabnih =ekir počenimi ušesi, dalje 10 motik, 8 kopač, 10 krampov, o cepinov, 1 kotel. Okovalo se je 1 kolo za voz in 4 kolesa za pluge, popolnoma so poplavili 1 voz na vzmeteh, ki služi za prevažanje bolnikov. Mizarji so napravil; 4 klopi. 1 mizo, 1 okvir za okno, 1 nosilec za voz, tesarji so obtesali 4 hlode, dolge po 9 m. Ob štirih popoldne se je na sestanku, katerega se je udeležilo okrog 100 ljudi razdelilo kmet cm orodje, ki so ga v 212 prostovoljnih urah naredili delavci v delavnicah. Bilo je 28 sekir, 5 velikih pločevinastih loncev, 30 prale, 12 podkev, 6 lesenih grebel, 6 loparjev, 4 kozice, 3 železne grablje, 2 burklji, 4 cepini, 1 železen lopar, 10 motik, 2 brani, 10 vijakov, 10 sekunov, 12 nožev (kuhinjskih) 5 železnih grabelj, sklede, vedro za,tyodo. 1 škaf, 1 kuhanje perila ter 2 zajemalki za 4 lonec za gnojnico. Dular Delavci iz rudnika za spomladansko setev V nedeljo 31. marca smo se že ob 5. url zjutraj zbirali na zbirališču pred rudniško delavnico na Senovem, kjer so nas čakali okrašeni avtomobili, naloženi s potrebnim materialom in orodjem. Zbralo se nas je 28, od kovačev, ključavničarjev, mizarjev, kleparjev do obratovodje tov. Cudermana In ing. Korošca. V Planino smo prišli ob pol osmih. Na trgu smo razložili svoje orodje ter takoj pričeli z delom. Po vojni težko prizadeti kmetje so z veseljem znašali na kup razno pokvarjeno gospodarsko orodje in tudi najrazličnejše predmete v popravilo. Pridno smo delali in uapeh ni izostal.. Predelali in obnovili smo 9 plugov, popravili 5 lemežev, oskoibljalj deske in pripravili 22 kvadratnih metrov poda, vstavili smo 26 okenskih šip, popravili eno peč na lesni plin, 1 stroj za rezanje repe, 36 novih motik, 107 star;h motik, 306 komadov kuhinjske porode. 36 sekir, 42 kosom različnega poljedelskega orodja smo nasadili nove ročaje, nabrusili 28 žag, popravili 40 gnojnih vil, 6 verig, 2 osj za vozove, napravili 35 tednikih spojk, popravili 4 trebežnice, 4 ključavnice, 4 cepine, 2 kopača za gnoj, 1 podstavek za šivalni stroj, 2 sesaljki za pitno vodo m 1 izlivainik s cevmi za odpadno vodo. Pomagali rvoboriteljem, ki so pred petimi leti pričeli borbo proti okupatorju, obenem pa izrazili odločno voljo, posvetiti vse svoje sile za močno in trdno Jugoslavijo in njeno lepšo bodočnost. BALKANSKE IGRE V LETU 1916. Prvenstvo v streljanju bo v Sofiji 8. in 9. junija. V istih dneh bo tudi prvenstvo v telovadbi za moške in ženske. Vsaka država bo poslala po 8 tekmovalcev. Za moške je spored sledeč: Vaje na bradli, drogu, krogih, lesenem konju z ročaji, skoki čez konja in proste vaje. Za ženske pa bo spored sledeč: dvovišinska bradla, vodoravna gred, krogi, skoki čez konja' in talna telovadba. Balkansko prvenstvo v plavanju in wat-terpolu bo od 31. avgusta do 1. septembra v Splitu. Moštva sestoje iz' 16 plavalcev in 12 plavalk, 2'skakalcev in dveh skakalk, ter devet igralcev watterpola. Vsako moštvo ima 2 voditelja in 2 sodnika. Balkansko prvenstvo v šahu bo v Beogradu od 28. do 30. avgusta. Moštvo sestavlja 8 igralcev in .2 rezervi. Igralo se bo po Bergovem sistemu. Tempo igranja je 16 potez na uro, za prvi dve uti in pol pa 40 potez. Prvenstvo v košarki in odbojki bo od 21. do 23. septembra v Bukarešti za ženske in za moške. Moštvo za košarko šteje 10 igralcev, za odbojko pa 8 igralcev. Vsaka reprezentanca privede 2 sodnika. Za moške bo trajala igra 2 krat po 20 minut, za ženske pa dvakrat po 15 minut. Od 6. do 13. oktobra bodo balkanske igre v Tirani in sicer v lahki atletiki in nogometu. Spored za moške je: teki na 100 m 200 ni, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 metrov, 10.000 m, štafete 4 X 100 m, 4-krat 400 m in 800 X 400 X 200 x 109 (balkanska štafeta). Maratonski tek bo letos iz tehničnih razlogov odpadel. Tekmovalo se bo tudi v metu kopja, krogle, diska in kladiva in kot posebnost bo »Partizanski marš«. LJUBLJ ANA Uslužbenci gradbene industrije za obnovo in Tiskovni sklad Delavstvo in nameščenstvo, zaposleno v gradbeni stroki se resno zaveda svoje dolžnosti pri obnovi porušene domovine. Podružnice so si. zadale nalogo, katera izmed njih bo napravila največ prostovoljnih ur, da bi se na ta način dvignil uspeh dela. Prvi rezultati so pokazali zadovoljive uspehe: delavstvo opekarne Vič je napravilo 696 prostovoljnih ur. Zaslužek je namenjen za tiskovni sklad Primonske, Koroške, naših izseljencev in KP. Podružnica ing. Dedek je napravila 106 prostovoljnih ur, Alpsko 158 delovnih ur in denar poklonila Tiskovnemu skladu. Delavci drž. podjetja »Gradis« so napravili 195 prostovoljnih ur v znesku 4980 din v korist državne blagajne, v podjetju ing. Pietner pa so naredili 335 prostovoljnih ur in zaslužek poklonili za obnovo vasi Rašica; v obratu glinastih peči tvrdke Kahn us jn Ogorelec v Ljubljani so nabrali za Tiskovni sklad 425 din, za KP pa 857.50 din. Tudi delavci in nameščenci podjetja ing, Šramel v Borovnici so napravili za obnovo 1318 prostovoljnih ur, za Tiskovni sklad so darovali 1845 din in za KP 417.50 din. Prav tako so uslužbenci podjetja »Gradis« v Vevčah napravili 384 prostovoljnih ur. Od tega so poklonili 2555 din za Tiskovni sklad, 2712 pa za KP, Tekmovanje pri ministrstvu za notranje zadeve , Obveze, ki smo si jih zadali člani sindikalne podružnice v prvomajskem tekmovanju se v celoti izponjujejo. Z ozirom na poseben značaj dela našega ministrstva smo tekmovanje odločili po posameznih oddelkih in odsekih, ki so si naložili posebne naloge. Celotna ustanova pa tekmuje po sektorjih, ki so med seboj povezani. Po preteku enega meseca so se že pokazali vidni uspehi našega tekmovanja. Delo v času uradnih ur je zelo smotrno razdeljeno, in čas je racionalno do popolnosti izrabljen. Uslužbenci, ki so v svojih odsekih manj zaposleni, so priskočili na pomoč personalnemu oddelku pr; reševanju in odpravi poko,jninskih odločb. V štirinajstih dneh ,ie bilo rešenih in orpravljenih _ 840 pokojnin bivših orožnikov, dočim je bilo v prvi Polovici rpeseca marca rešenih le 760 pokoj- Računovodiki oddelek se je obvezal, da bo do prvega maja uredil in izdelal celotno kartoteko uslužbencev notranje uprave. To delto so uslužbenci opravili v prostovoljnih nadurah že v prvi polovici tekmovalne dobe, to je do 1. aprila. Iz pregleda ekonomskega odseka o uspehu tekmovanja v štednji pisarniškega papirja je razvidno, da smo v mesecu marcu porabili za 25 % manj pisarniškega materiala ko-t v mesecu februarju. Federalni odbor za organizacijo prekopov posmrtnih ostankov padlih borcev je prejel 3400 prošenj za prekop padlih borcev na državne stroške. V prostovoljnih urah je uslužbenstvo naše ustanove uredilo vse te prošnje po okrajih ter naredilo sezname skupnih in posameznih grobov padlih borcev in talcev tudi po okrajih. Pri tem delu se je posebno izkazala tov. Nada, ki je v mesecu marcu opravila 62 nadur prostovoljnega dela. Ako pogledamo stevalo brezplačnih ur, nam naše tekmovanje, pokaže naslednji rezultat: 78 delavcev in nameščencev nase ustanove je napravilo v mesecu marcu 4264 brezlačnih delovnih ur v vrednosti 85.427 din. S svojim delom hočemo_ nameščenci notranje uprave pomagati k čim prejšnji obnovi naše dežele in s tem tudi prikazati lik uradnikov nove dobe. ki se ne boje dela izven uradnih ur, ker se zavedamo, da s svojim delom koristimo skupnosti. istih porabili za obnovo porušenih zgradb. Pozneje smo zvišali na 8 ur in od septembra 1945 do konca marca 1946 napravili 6344 prostovoljnih nadur, kar da 83.013.50 dinarjev. Od tega zneska smo dali za popravilo gimnazije in socialno pomoč 24.800 dinarjev, za obnovo »Kulturnega doma« pa 54.823.50 din. V žireh smo čevljarji organizirani in se ne bojimo truda in žrtev; pridno delamo, da bomo nekoč lahko s ponosom rekli: to je naše delo in naš uspeh, tudi mi smo doprinesli svoj delež k izgraditvi skupnega doma. Balnar. TREBNJE Hočemo doseči uspeh V Trebnjem se je iz prvotnega poverjeništva osnovala podružnica Zveze finančnih uslužbencev. Kmalu po ustanovitvi ato na sestanku podružnice sklenili, da bomo delali po šest nadur dnevno za dosego cilja — da se uredi in spravi v tekoče stanje posle pri finančnem odseku v Trebnjem. Do danes so člani že napravili 1439 naur ter izvršili mnogo dela v korist ljudstva in države. Tudi ob nedeljah so se člani podružnice pridno udeleževali dela pri pospravljanju ruševin v Mokronogu in pri pogozdovanju oziroma sajenju smrekovih sadik. Pri tem delu so napravili 136 prostovoljnih ur. Da se stopi čim bol) v stik z ljudstvom, bodo člani naše podružnice na množičnih s ec,tankih pri KLO tolmačili novo finančno zakonodajo. Iz poročil, ki jih pošiljajo člani naše podružnice s terena je razvidno, da se prj posameznih davkoplačevalcih opaža veliko razumevanje za skupnost in obnovo naše domovine ker "brez obotavljanja šemi od sfebe radi dajo državi svoj obolus. Leskovec R A J H E N B U R G Tudi elektrarne tekmujejo Čeprav se delavci in nameščenci elektrarne Rajhenburg le redko oglašamo iz našega Posavja, vendar budno sledimo prvomajske-mu tekmovanju. Ker naša elektrarna ni tovarna ali rudnik, ni mogoče dvigniti proizvodnje z udarnim delom, ker je produkcija odvisna od potrebe toka. Naše tekmovanje je predvsem delo za obnovo. Pomagamo prj delu za sindikalno šolo, pri gradnji proge Brčka—Tuzla in povsod, kjer je potrebno. V okviru prvomajskega tekmovanja bomo delali pet nedelj in sicer štiri v obratu, eno nedeljo pa bomo popravljali cesto v Rajhenburgu, ki je popravila nujno potrebna. Pobudo za to delo jev,d.ala ljudska prosveta, kateri smo se pridružili in se povezali tudi z ostalimi organizacijami, da bo delo izvršeno res smotrno. Za popravoroe-ste je dal kamnolom tovariša Miklavčiča brezplačno na razpolago 90 kub. m gramoza, plačal delavcem en dan, da bodo delali^ na cesti, en dan pa bodo delali brezplačno. Mehanična delavnica naše elektrarne bo poslala v najbolj prizadete kraje delavce, da bodo od vojne prizadetim krn^0«1 P°Pr3' vili orodje in da se bo še bolj utrdila enotnost med delavci in kmeti, ki so nastopali skupno že med osvobodilno borbo. Izven tekmovalnega programa zoiramo staro železo ki leži raztreseno na vseh koncih to krajih in dela samo oviro. Vse priznanje gre našim va jencem, ki so zelo požrtvovalni tn dajejo vzgled tudi drugi mladini to vsem tistim nergačem, ki jm je vsaka ura prostovoljnega dela odveč. M A R E N B E R G I Čevljarji so združeni v produktivni zadrugi čevljarji v Žireh, kateri so se združili v produktivni zadrugi pod imenom »čevljarna Žiri«, so že 9. septembra 1945 ustanovili svojo sindikalno podružnico, v katero se je takoj vključilo 56 delavcev. Obrat se je večal in napredoval, večala se je tudi strokovna organizacija, ki ima danes že 104 organizirane delavce in nameščence v podjetju. Da se podružnica ni omejevala Izključno na notranje organizacijsko delo, temveč da je zgledno delala tudi na obnovi v vojni uničenega in razrušenega gospodarstva, nam dokazujejo naslednji rezultati dela: takoj po ustanovitvi podružnice ESZDN v žireh smo sklenili, da bomo v čevljarni delali tedensko po štiri nadure in zaslužek Prva prostovoljna delovna nedelja Na vabilo OF odbora se je ljudstvo Ma-renberga v velikem številu udeležilo nedeljskega dela 31. marca. Treba je bilo očistiti marenberško polje in vrtove, odstraniti razbite avtomobile, topove, tanke in drugo. Treba je bilo zasuti tudi jarke. že pred določeno uro zjutraj so se zbirali člani OF, sindikalne podružnice in AFŽ pred zgradbo KLO. Kmetje so prihajali z vozovi, podjetja s traktorji in avtomobili, člani sindikalne podružnice poljedelskih delavcev so se pripeljali s harmoniko in pesmijo. Grupa vojakov KNOJ.a je na zborno mesto strumno prikorakala in prepevala. Mladine ni bilo, ker je že eno uro pred nami odšla na delo. Nekaj Marenberžanov, ki ne verujejo v skupno moč, so skeptično gledali na naše delo in se tudi našemu klicu niso odzvali. Zavedni delavci in kmetje pa so zavihali rokave in prijeli za delo. NI še bila ura poldne, ko je bilo na zbirališče pripeljanih 12 razbitih avtomobilov in okoli 10 ton železa. Samo ena grupa poljedelskih delavčev je natovorila 7 avtomobilov. Erjavšek. D delu naših psiražnle Ljubljana. —, Delavci in nameščenci Zveze delavčev in nameščencev živilske industrije, podružnica, |t. 4 v Ljubljana, so od zaslužka prostovoljnih delovnih ur, poklonili znesek 4684 din za obnovo, din 4553 pa za KPS. Ljubljana. Delavci in nameščenci tovarne testenin A. Volk na Resljevi cesti eo zbrali ob priliki, ko sta se razobesili v tovarniških prostorih umetniški sliki tov. Tita in Lenina, katere je daroval podjetju Franc Novak, znesek 660 din ter ga poklonili partizanskim sirotam; za partizanske ranjence pa so darovali zaslužek nedeljskega dela dne 24. marca. Sv. Jurij pod Kumom. Krajevni ljudski odbor se v imenu vsega prebivalstva krajevnega okoliša najlepše zahvaljuje trboveljskim rudarjem za material, ki so ga izročili 1. marca tukajšnjim re-patriirancem in za prostovoljno nedeljsko delo, s katerim nam je bilo mnogo poma-gano. Za KLO: predsednik čop. Škofja Loka. Delavstvo tovarne »Š e š i r«, organizirano v strokovni organizaciji, se skupaj z vodstvom tovarne že ves čas od osvoboditve bori za sirovine. Več kakor tri mesece smo predelovali 'zajčje kože in pripravljali surovine za produktivno delo. 1. aprila smo spet pognali stroje v pogon in poskrbeli bomo z vsemi silami, da bodo naši proizvodi kar najboljši. Stane Konic. Rogaška Slatina. V nedeljo dne 7. aprila so vsi delavci steklarne delali prostovoljno za novo progo Brčko—Tuzla ter napravili 2000 prostovoljnih ur v znesku 25.000 din. B. J. Cestni železničarji se živahno udejstvujemo na kulturno-prosvetnem polju. V remizi smo predvajali sovjetski fis-kultumi film »Praznik mladosti« in uprizorili eno veseloigro. Šahisti so odigrali tri turnirje. Manjka nam še teoretskega znanja, ki ga bomo pridobili z resnim študijem. Pripominjamo, da je šah med vsemi uslužbenci zelo priljubljen. Imamo tudi pevski in nogometni odsek, od katerega se je 6 tovarišev udeležilo teka čez drn in strn. Sošo. Zidani most. Podružnica stavbne industrije je poklonila Komunistični partiji 3000 din. Pirc. Živjlci na prostovoljnem delu. Dne 31. marca in 14. aprila so člani podružnice živilske industrije »Center« odšli s krampi in lopatami in drugim potrebnim orodjem na novj predel ceste, ki vodi na, Toško Celo. Ob 7.30 smo se zbrali pred gostilno Zibert na Troti pri St. Vidu ter s ba:momi,ko na čelu odšli prekc reber in gozdov na mesto, kjer nas je čakalo delo. Nova cesta bo tekla sedaj v ravnici in bo .vključena na glasno cesto Dobrova—Št. Vid. Nova cesta bo vsekakor velika olajšava za kmetovalce v tem predelu, ker jim pri prevozu težkih tovorov ne bo več treba uporabljati priprege, kot so to morali delati na stari cesti. Vsakokrat se je udeležilo dela 55 članov in cmo napravili 440 ur prostovoljnega dela. Najbolj se je izkazala pri tem delu prva skupina, ki je opravljala, delo vestno in z veliko požrtvovalnostjo. Št. Vid pri Stični. — Sindikalne podružnice tekstilne stroke v pletilnem podjetju F. Krašovec So v okviru prvomajskega tekmovanja naredile 100 prostovoljnih nadur; zaslužek v znesku 1000 di-n so poklonili hiralnici v Št. Vidu pri Stični. Ponikve. — V nedeljo 14. aprila rmo se nameščenci ministrstva za socialno skrbstvo odpeljali preko Barja in Turjaka v Ponikve. Z navdušenjem emo se lotili trdega dela — kopanja jarkov za cevovod v skalnatem terenu. V petih urah smo izkopal,; 37.2 kub. m zemlje in skal. Navdali smo 8 velikih skal in jih razstrelili. Prepeljali smo 4000 kg cevi iz postaje Videm-Doforo polje v Mladinski dom, ki bo dobil vodovod. S tem ds-lom smo prihranili 2908 din. Pomagali so nam tudi pionirji in mladinci...iz Pomikov. Popoldne smo imeli skupaj g; pionirji kulturno prosvetni miting, na katerem je sodeloval tudi naš mešani pevski zbor. Na povratku smo si ogledali razvaline ponosnega Turjaka, ki stoji kot davna priča za vedno pokopanih tlačanskih dni. Trebnje na Dolenjskem. — V prvomajskem tekmovanju se kosajo med seboj skupine železničarskih delavcev jn uslužbencev proge Trebnje in proge Tržišče. Tako so skupine desetarjev Čepona, Goljufa, Smrekarja. Kramarja to Wolfa naredile že 1069 prostovoljnih ur. Čeponcvva skupina je postavila kretnico na postajališču Mo-kronog-Biitrica, Smrekarjeva pa si prizadeva, da bi uredila odsek proge Mirna— Trebnje za normalno vožnjo. Goljuf se je s svojo skupino spravil nad regulacijo kretnic jn tirov na postaji Trebnje, skupina desetarja Wolfa pa ureja svoj odsek na progi Št. Lovrenc—Radohova vas. Dssetar Kramar se trudi, da bi s svojo skupino v kamnolomu napravil čim več gramoza za progo. Vsi člani sindikalne podružnice Trebnje so darovali vsak po eno dnevnico ter nabrali skupno 9952 din. Od tega so darovali KPS din 4000 vojnim invalidom din 2976 in za internirance din12976. Mišo B. Ruše. — V okviru prvomajskega tekmovanja smo med drugim popravljali tudi ceste, ki so v zelo slabem stanju. Prostovoljnega dela so se udeležili člani 3 sindikalnih podružnic v polnem številu. Iz tovarne dušika Ruše, lesne industrije Kaudek in železarne Pogačnik so prišli z vpregami in avtomobili. Pri tem delu so nam pomagali tudi dijaki iz nižje gimnazije, člani množičnih organizacij _OF in tovariša iz vojske. V gramoznih jamah smo pripraviti 65 ‘kub. m gramoza in ga zvozili na ceste. Takšno prostovoljno delo nas združuje v tesno povezanost vseh delavcev, kmetov in delovne inteligence in jamči za procvit in napredek našega gospodarstva. Ljudskj tožilci mesta Ljubljane! Ker mnogi ljudski tožilci, zlasti oni v sindikalnih podružnicah, med poslovnimi urami ne morejo zapustiti svojega dela, uvaja javni tožilec mesta Ljubljane stalne popoldanske dežurne ure za posvete z IjudskirA tožilci, in sicer vsak ponedeljek, Sredo in petek od tile do 18 popoldne v prostorih oddelka Splošnega nadzora na Bregu št. 67II. Telet 44-47. Ker večina ustanov ne posluje v popoldanskih urah. je s tem vsem ljudskim tožilcem omogočen razgovor z javnim tožilcem. Zupan Anton. Javni tožilec za mesto Ljubljana: Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava; Ljubljana, Miklošičeva 22-H., tel. št. 45-38. Odgovorna urednica; Bašin Boža. - Tiskarna »Slovenskega poročevalca«#