Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos I. — Izdan in razposlan 10. dne januarja 1914.
Vsebina: (Št. 1—3.) 1. Ukaz zaradi izpremembe pogojev, po katerih se naj uradniške službe v pisarniški in manipulacijski stroki v ministrstvu za bogočastje in nauk in na vseučiliščih podeljujejo podčastnikom, ki imajo po zakonu z dne 19. aprila 1872. 1. pravico do njih. — 2. Dopustilnica za lokalno železnico od Litovela v Senice Velko z odcepkom h kamnolomom v Mlaču. — 3. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila izvršit-venega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. in pojasnil k carinski tarifi.
1.
Ukaz ministrstva za deželno bran v porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk in z vojnim ministrstvom z dne 31. decembra 1913. 1.
zaradi izpremembe pogojev, po katerih se naj uradniške službe v pisarniški in manipulacijski stroki v ministrstvu za bogočastje in nauk in na vseučiliščih podeljujejo podčastnikom, ki imajo po zakonu z dne 19. aprila 1872. I. (drž. zak. št. 60) pravico do njih.
,i	/	'	*	1
V porazumu z ministrstvom za bogočastje in nauk in z vojnim ministrstvom se določa, da se oddajajo uradniške službe v pisarniški in manipulacijski stroki v ministrstvu za bogočastje in nauk in na vseučiliščih daje prednost pred ostalimi soprosilci tistim certifikovanim podčastnikom, ki morejo podati dokaz, da so z zadostnim uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali realne gimnazije, ali izpričevalo, da so z zadostnim uspehom naredili preskušnjo o učni tvarini teh razredov, in so opravili šestmesečno zadovoljujočo prakso v pisarniški in mani-
pulacijski stroki, nadalje tudi takim certifikovanim podčastnikom, ki dokažejo, da so sicer dovršili samo tri razrede gimnazije ali realne gimnazije z zadostnim uspehom ali uspešno naredili preskušnjo o učni tvarini teh razredov, pa dokažejo šestmesečno s prav dobrim uspehom opravljeno poskusno prakso v ministrstvu za bogočastje in nauk, oziroma na vseučilišču.
Prosilci za službe vseučiliških pisarniških uradnikov, s katerimi je združeno oskrbovanje opravil kvesture, morajo vrhutega predložiti izpričevalo, da so z uspehom naredili državno preskušnjo iz državnega računoznanstva.
S sprednjimi določili se deloma izpreminja v porazumu z udeleženimi ministrstvi in središči izdani razglas ministrstva za deželno bran z dne 16. julija 1879. 1. (drž. zak. št. 100), kolikor se tiče prednostnega vpošlevanja upravičenih podčastnikov oddajaje uradniške službe v pisarniški in manipulacijski stroki v ministrstvu za bogočastje in nauk in na vseučiliščih ter .pogojev za dosego takih služb.
Georgi s. r.
(Sloveniâch.)
1
2.
Dopustilnica z dne 31. decembra 1913. 1.
za lokalno železnico od Litovela v Senice Velko z odcepkom h kamnolomom v Mlaču.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi županu Gašparju Gallasu v družbi s hišnim in zemljiškim posestnikom Ivanom Staroštfkom v Cliolini po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 23S) ter zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice s pravilnim tirom od postaje Litovel c. kr. državnih železnic čez Hano vice in Gholino k postaji Senice Velka c. kr. državnih železnic z odcepkom h kamnolomom v Mlaču.
§ 1-
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživata koncesijonarja y členih VI do XII zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonarja sta dolžna gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v enem letu, raČunaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter tudi vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roka za gradnjo ter da izvršita in opremita železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dasta koncesijonarja na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdelata dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarjema pravica razlastitve po določilih do-tičnili zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se podeli koncesijonarjema tudi zastran listih dovlačnic, ki se morda naredé in
o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih fiaprava v javni koristi.
§ 4.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po c. kr. ministrstvu za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic-z dne 14. septembra 1S54 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 1(1. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dadö morda v bodočo. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno c. kr. ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda c. kr. ministrstvo za železnice.
§ 5.
Vojaščina se mora prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo*v tem oziru ter gledč polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo vsakčas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
• Ta določila se uporabljajo tudi na deželno brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na tirolske deželne strelce ter na orožnike, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in kontrolne zbore.
Koncesijonarja sta dolžna pristopili k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opremnih reči za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganjh z osebjem in z vozili za večje vojaške prevoze, nadalje pristopiti k vsakčas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojne tor k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal s 1. dnem junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakčas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, potem vsakčas veljajoči predpisi o
železništvu za čas vojne zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, katerega se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö šele po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé zà koncesijonarja veljavnost tedaj, čim se jima naznanijo uradno.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo toliko, kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na sekundarni značaj železniške proge in na olajšila, podeljena vsled tega glede naprave, opreme in vrste obrata.
Koncesijonarja sta dolžna oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz c. in kr. vojske, c. in kr. vojne mornarice in c. kr. deželne brambe.
§ 6.
Za prevažanje civilnih strašnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj slično veljajo znižani tarifni postavki, veljajoči za vojaške prevoze.
§ 7.
Koncesijonarja nimata pravice oddajati obrat dopuščene železnice tretjim osebam; razen če c. kr. državna uprava to izrečno dovoli.
C. kr. državni upravi se pridržuje pravica, kadarkoli prevzeti obrat dopuščene železnice in ga v potem še ostali dopustilni Hobi voditi za račun koncesijonarjev.
V	tem primeru morala koncesijonarja stroške, ki res nastanejo vsled tega obratovanja, povrniti c. kr. državni upravi.
V	ostalem je pogoje tega obratovanja 'uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene s koncesijo-narjema.
§ »•
Koncesijonarja sta dolžna skrbeti za oskrbo svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in za Oskrbo njihovih družin in v ta namen pristopiti k pokojninskemu zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj
enakimi dolžnostmi za koncesijonarja kakor pri imenovanem pokojninskem zavodu.
To oskrbo je izvršiti tako, da morata koncesijonarja ali podjetje, ki stopi na njuno mesto, zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor strojevodje, kurjači, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici.
Pravila pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njihova izprememba potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
§ 9-
Koncesijonarja imata dolžnost po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XXV zakona z dne
8.	avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149), vsakčas dopuščati c. kr. državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se šele napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela c. kr. državna uprava pravico, prosto do-ločevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih delnih kosih.
§ 10.
Koncesionarjema se daje pravica, da s posebnim dovoljenjem c. kr. državne uprave in s pogoji, ki jih postavi, naredita delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Družbena pravila ter obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
Besedilo dolžne listine, ki se izdd za najem „ železniško-knjižno zagotovljenega, ne v delne zadolžnice razloženega posojila, potrebuje odobrenja c. kr tlržavne uprave.
Znesek resnične 1er nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri lem veljaj to načelo, dn se ne sinejo razen stroškov, ki so res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo v ožil, ter za dotacijo glavnične reserve, ki jo določi c. kr. državna uprava, in se prav izkažejo, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med gra-
jenjem in, kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne uredbe, se smejo dctični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih uredb in se stroški prav izkažejo.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem načrtu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
§ 11.
G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsakčas po naslopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imelo železniško podjetje v poslednjih sedmih letih pred odkupom ; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
2.	Ako se železnica odkupi pred pretekom časne davčne prostosti, ustanovljene v § 1, je za ostalo dobo davčne prostosti tako najdeni poprečni čisti donos teh petih let odkupna renta, ki se izplača davka prosto. Za čas po preteku davčne prostosti je hkratu ovedeti odkupno rento tako, da se od donosov, privzetih v poprečni preračun, izračuni davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let in se odbije od donosov. K ostanku se z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je odslej plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) zakona z dne
. 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteje pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
3.	Če bi se pa železnica odkupila po preteku časne davčne prostosti, določene v § 1, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obranimi stroški.
če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni preračun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a) za-kona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke tega čistega donosa.
4.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti.donesek je potem koncesijonarjema kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
5.	Ako bi se pa železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po spre-daj stoječih določilih v odstavkih 1 do 3 najdeni poprečni čisti donos brez pribitka, navedenega v odstavkih 2 in 3, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom c. kr. državne uprave v založbo vštevnih napravnih stroškov najetega, že-lezniško-knjižno zagotovljenega posojila, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestp-vanje in razdolžbo po c. kr. državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država plačuje spredaj navedeno letnino v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne koncesijonarjema rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
6.	Državi se pridržuje pravica prevzeti, da kadarkoli namesto koncesionarjev sama plača posojila, najeta v dobavo novcev za dopuščeno železnico, v znesku, ki v času odkupa še ni poplačan po odobrenem razdolžnem načrtu ; v tem primeru je odkupno rento, ki jo je plačati, znižati za potrebščino za obrestovanje in razdolžbo oznamenjene glavnice posojila ter, ako pride triko, za tej potrebščini primerno kvoto pribitka, ki ga je v zmislu določil odstavkov 2 in 3 prišteti, poprečnemu donosu.
7.	Državi se nadalje pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati koncesijonarjema, plačati glavnico, ki je enaka glav-niČni diskontovaui viednosti tega plačila, po štiri in pol od sto na leto, računaje obresti od obresti — seveda odbivši pribitek, obsežen morda v zmislu določil odstavkov 2 in 3 v teh plačilih.
Ako se država odloči plačati to glavnico, plačaj jo v go.tovini ali v državnih zadolžnicah,
kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
8.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 7, brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še nepoplačanimi ostanki z odo-brilom c. kr. državne uprave najetih posojil obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi rečmi, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so eventualno last koncesionarjev, in postranska opravila ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno porabljene z odo-brilom c. kr. državne uprave.
9.	Sklep c. kr. državne uprave o izvrševanju državne odkupne pravice, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposrednje zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se odkupi železnica;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki naj, bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja, bodisi v poplačilo terjatev države ali iz drugih pravnih naslovov preidejo na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju, eventualno s pridržkom poznejše poprave odkupne cene (št. 1 do 7), ki jo je ovedeti začasno, z navedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
10.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, vročivši odkupno izjavo postaviti hkratu posebnega komisarja, ki naj pazi na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obremembn nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve tega posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo Čez mejo rednega opravilnega obrala ali povzročajo trajno obremenitev.
11.	Koncesionarja sta dolžna poskrbeti za to, da bo mogla c. kr. državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarja ne izpolnila te dolžnosti, ima c. kr. državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora tudi samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do gorenjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
12.	G. kr. državna uprava si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 9) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarja sta dolžna, c. kr. državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago dati pravne listine, katere bi bile morda še potrebne z njune strani.
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 16, izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka.
§ 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila, zaloge gradiva in blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so eventualno last koncesijonarjev, in postranska opravila, ter iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, kolikor niso bile že določilu primerno uporabljene z odobrilom c. kr. državne uprave.
§ U.
Ko mine to dopustilo, kakor tudi, ko se odkupi železnica (§ 11), obdržita koncesijonarja last reserv-nega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa podjetja, in pa kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne iinovine, katera sta si koncesijonarja sezidala ali pridobila sama po pooblastilu c. kr. državne uprave z izrečnim pristavkom,- da te reči niso pritiklina železnice.
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico prepričati se, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
C. kr. državna uprava ima tudi pravico po odposlanem organu pregledovati gospodarstvo in posebno po nadzornih organih, pošiljanih ob stroških koncesionarjev, kakorkoli se ji zdi primerno, pregledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška' družba, ima komisar, ki ga postavi c. kr. državna uprava, tudi pravico, kolikorkral se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, ki bo veljal za predstojništvo družbe, ter na občne zbore, in tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne morda zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma kvarne javnim koristim; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi takoj odločbo c. kr. ministrstva za železnice, ki jo je dati brez odloga in ki veže družbo.
g 16.
C. kr. državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustiluici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilnc dobe. Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred potekom dopuslilne dobe, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v § 2 ustanovljene o dovršit vi gradnje in o začetku obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu g 11, lit. &) zakona o dopuščanju železnic.
Förster s. r.
3.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 8. januarja 1914.1.,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila iz-vršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906.1. (drž. zak. št. 22) in pojasnil k carinski tarifi.
Naslednja določila izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 22) in po členu V zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) z razglasom z dne 13. junija 1906. 1. (drž. zak. št. 115) izdanih pojasnil k carinski tarifi se dopolnjujejo, oziroma izpreminjajo tako:
I. K izvršitvenemu predpisu.
V	odstavku 7 § 8 izvršitvenega predpisa je po
drugem stavku („Uvoznik............list.“) vstaviti
naslednji stavek:
Kar se
tiče navedbe cene v fakturi, se je ob ovedbi carine od vrednosti ozirati na rabat, ki se je morda odbil od vsote v fakturi, ako je to v veletrgovini običajna redukcija cene, ne pa na eventualen blagajniški skonto.
II. K pojasnilom.
V	prip. k št. 153 je po Četrtem odstavku vzpre-jeti naslednji novi odstavek:
Kakor z naravno kafro je ravnati tudi z umetno kafro In. pr. iz terpentinovega olja).
V	odstavku 5 istih pripomenj jc črtati v prvi in drugi vrsti besede „künstlicher Kampfer (z. R. aus Terpentinöl) und“.
Po odstavku 2 obč. prip. k štev. 255 do 260 je vriniti naslednje:
V	dvournih primerili je kakor s cel,svilenim blagom ravnati s tkaninami s svilenim suutkoin in svilenim vot-kom in ploskimi, ne rebrastimi efekti iz. drugih prediv-nih gradiv tedaj, kadar imajo očlvidno manj nego 10% drugih tvarin. Ako stranka ni zadovoljna s tem izvidom, mora blago poproskusiti glavni carinski urad dunajski; pri toni je dognati, ali znaša delež drugih prediv nego svile po teži več nego 5%. V tem primeru gaje ocariniti kakor polusvileno blago, ako je pa delež teže 5% ati manj drugih prediv, pa kakor celosvlleno blago.
Tkanine iz svilenega snutka in svilenega votka, pri katerih so vdelane posamezne, večinoma debelejše niti ali skupine niti iz drugih predivnih tvarin, da se povzročijo rebrni efekti (boyaux), spadajo poleni med celosvileno blago, ako imajo na tkaninsko širino 10 cm (merjeno na vsakem poljubnem mestu) ali v snutkovi ali votkoVi smeri ali v obe smeri skupaj 10 takih efektnih pramov največ. Ako je več nego 10 takih efektnih pramov na navedeno širino tkanine, je dognati razmerje skupne širine vseh efektnih pramov v enem raportu k celi raportni širini, ako znaša skupna širina efektnih pramov k večjemu eno desetinko raportne širine, gre za celosvileno blago, ako znaša več, za polusvileno blago. Efektne prame, ki so ne-posrednje drug poleg drugega, toda so z vezjo ločeni drug od drugega, je vračunjati za posebne prame. Stranki pa je dano na voljo zahtevali popreskušnjo po glavnem carinskem uradu dunajskem in v tem primeru velja 10" „ni težni delež drugih prediv za mejo za uvrstitev med celosvileno blago. Ako znašajo druga prediva več nego 10" „ teže blaga, ga je treba ocariniti kakor polusvileno blago.
Pred odstavkom 3 prip. k št. 259 („Ilips-
artig......... einzutreten.“) je vriniti naslednji novi
odstavek :
Kakor trakove za klobuke št. 259 c 1 je obravnavati samo v votkovem ripsu tkane polusvilene trakove v di-mensijah in barvah, navedenih v besedilu tarife, take polusvilene trakove v snutkovem ripsu pa je tarifovati po št. 259 c 2.
V	prip. 1, odstavek I k šl. 439 se mora glasiti predzadnji stavek:
Cevi iz kovne litine (tudi dodatno izvaljane), valovite cevi (večinoma za kotle porabljane cevi večjega premera) in votlo jeklo za narejanje žlebaslih svedrov.
V	prip. k št. 453 je novo vriniti kakor predzadnji odstavek:
Žlebasti svedri (svedri za kamenje iz votlega jekla), št. 400.
V	prip. 1, odstavek 2 k št. 458 je po besedi „ubgepaßte* vriniti besede „ , linealnoravno umerjene in utrjene*.
V	predzadnji vrsti tega odstavka je črtati besede „Blatter aus grau eingesetzten Blecben“.
Po odstavku 2 le pripomnje je vzprejeti naslednji novi odstavek:
Omenjeno linealnoravno umerjenost listov žage je spoznati s tem, da se več kosov, položenih drug na drugega, dotika popolnoma ravno drug na drugem; pri posameznih kosili se lahko spozna ta lastnost s tem, da se postavi ravnilo z robom nanj; pri tem se mora rob v vsaki smeri natančno krili s površino listov žage. Kriterij za razlikovanje nezobčanih žaginih listov od drugih pločevinskih pramov je tudi, da se listi za žago (ter žage v okviru in žage na vodi) muzajo večinoma v zabojih, obojih ali drugih embalažah zamotano, druge
sirovine pa se pošiljajo odprte ali samo z žico, ozir. ploščatim železom povezane.
Na koncu prip. 2 k št. 458 je namesto pike postaviti nadpičje in pristavili:
prav tako se morejo utrjeni, odmerjeni jekleni listi odpravljali po carinskem postavku za nezobate liste za žage samo tedaj, ako stranka verojetno dokaže, da se dejansko podelujejo na žagah.
V	prip. 1, odstavek 4 k št. 460 je po sklepni besedi „Kanonenbohrer“ postaviti vejico in dostaviti:
prav tako žlebasti svedri (svedri za kamenje iz votlega jekla).
V	obč. prip. 2. odstavek 2 k št. 481 in 483 je v 11. vrsti od spodaj črtati besede „Segmente der Haktnsse (Gasometerteile)*.
V	prip. 1 (4) k št. 530 je v predzadnji vrsti črtati besede „Nr. 553 wie Automobile* in namesto njih vzprejeti „po določilih prip. 1 k št. 553“.
V	prip. 1 (5) k št. 530 je v šesti vrsti besede „als Automobilmotor der Nr. 554* nadomestiti z besedami „po določilih prip. 1 k št. 554“.
Prip. I k šl. 553 je črtati in nadomestiti z naslednjimi določili :
Pripomnje. 1. Avtomobili vštevši motorna kolesa (motorna vozila, motorne vozove) so — brez ozira na težo kosa — brez šin (t. j. ne po šinah) tekoča cestna vozila, ki služijo za prevažanje oseb ali tovorov in ki dobivajo svojo pogonsko silo z motorji, ki so vdelani v nje in posebno konstruirani. Motorji se pri tem gonijo s tekočim gorivom (špiritom, bencinom itd.), plinom, paro ali elektriko.
Pri trak lorj ili (vlažilnih strojih), opremljenih s takimi motorji, ki niso urejeni za neposrednje vzpreje-manje oseb ali tovorov, je ravnati z motorjem posebej po določilih prip. 1 k št. 554, z ostalim delom pa kakor s strojem št. 538.
Cestne lokomotive ne spadajo semkaj in oeu-rinjevati jih je, kakršna je vrsta motorjev, ki se uporabljajo za njihovo premikanje, po št. 527, 528, ozir. 539; take lokomotive z vdelanimi avtomobilskimi motorji so podvržene režimu traktorjev.
Kakor avtomobile je ocarinjevati tudi aeroplane; pri tem je z aeroplanom, uvoženim brez motorja, ravnati kakor s chasisom.
Z delovnimi stroji v zvezi z avtomobili ali avtomobilskimi motorji, n. pr. avtomobilnimi briz-galnicami, cestnimi škropilnimi vozovi, vrtilnimi lestvami, žrjavi, sesalkami, žagami, premičnimi razsvetilnimi napravami (pri katerih goni motor hkratu razsvetilne diname), motornimi plugi, motornimi cestnimi valjarji i. dr. je ravnati po naslednjih načelih :
Vozno stojalo z motorjem vred je ocariniti kakor avtomobil št. 553 in na njem montirani stroj po natančnejši kakovosti (razr. XL ali XL1) tedaj, ako ostane, ko se sname stroj, še vozno stojalo z motorjem, kakor n. pr. pri avtomobilnih brizgalnicah i. dr.; ako poslednji pogoj ni izpolnjen, je odpraviti zgolj motor, kakor motor, vozno stojalo s strojem, montiranim na njem, pa po carinskem postavku stroja (vštevši v njegovo težo kosa), kakor n. pr. pri motornih cestnih valjarjih, pri kmetijskih motornih plugih itd.
Pri strojili, montiranih za vprego (n. pr. brizgalnicah itd.) z vdelanimi avtomobilnimi motorji, ki služijo samo za njihovo obratovanje in ne hkratu za premikanje, je seveda samo z avtomobilnim motorjem îavnati ločeno po št. 554, z voznim stojalom s stroji vred pa v zmislu obč. prip. 4 k št. 547 do 549 po razr. XL (ozir XLI).
V	prip. 2 k tej številki je kakor drugi odstavek dostaviti naslednje:
Sestavine chasisov je ocarinjevati po stavku za dogotovljene chasise, čim so so poplemenitili tako da sega čez plavžarsko obdelovanje. K plavžarskemu obdelovanju spada tudi še odbijanje robov na kovanih stiskanih kosih in obstruganje robov pri pločevinskili stiskanih delih ter njih krivljenje.
Kardanske okrove je vedno ocarinjevati kakor chasisove dele, čim so več nego samo oproščeni robov in osnaženi; s kardanskimi členki pa je ravnati vedno kakor z motorjevo sestavino.
V	zadnjem stavku prip. 4, odstavek 1, tam je črtati besede „und C.hassis — ausgenommen die Motoren (Nr. 554) —
Prip. 6 k št. 553 odpade.
Odstavek 1 prip. 1 k št. 554 je nadomestiti z naslednjimi določili:
Pripomnje. 1. Avtomobilni motorji so brez ozira na tvarino in na silo, ki se uporablja (vplinjevanje tekočih goriv, plin, para, elektrika), gonilni stroji, ki se porabljajo za avtomobile. Značilno za te motorje je, da so tesno zgrajeni, da imajo relativno majhne dimensije, nadalje — posebno pri eksplozijskih motorjih stoječe nizke cilindre, ki so praviloma opremljeni s hladilnim plaščem iz tekočine, ki ne sega popolnoma do vznožja cilindra in iz k o j ih razvrstitve se dâ spoznati, da se hladilna tekočina s hladilnikom zopet ohlaja. Na avtomobil-nih motorjih ni temeljnih ploč, pač pa so vedno za montiranje na chasis potrebne obešalne, ozir. podporne priprave.
V	teži kosa avtomobilnih motorjev niso zapopadeni samo pogonski stroji, temveč tudi ves premikalni mehanizem, ki sega do avtomobilovih koles, kijih je premikati (kardanski členki, kolesa na verige itd.).
Z električnimi avtomobilnimi motorji eventualno uvažane, za njihovo obratovanje služeče akumulatorske baterije se ocarinjujejo posebej.
Za zadnji odstavek prip. 1 je dostaviti naslednje :
Motorje za ladjice je ocarinjevati enako kakor avtomobilne motorje, toda samo motor sam brez vsakega dodatnega dela, obračalnega gonila (aparati za krmilenje) itd.; prav tako je ravnati z motorji za aeroplane.
Prip. 2 k št. 554 naj se glasi takole:
2. Za carinsko ravnanje s posebej uvažanimi sestavinami k avtomobilnim motorjem je zmislu primerno uporabljati v prip. 2, odstavek 2 k št. 553 za sestavine chasisov dana določila — kolikor se dadô v zmislu op. k št. 554 po svoji konstrukciji brezdvomno spoznavati za take sestavine.
Prip. 3 k tej številki odpade.
V	prip. 10 k št. 599 je izpremeniti naslednje:
V	odstavku 15 je v vrsti 3 namesto „25 cmJ‘ postaviti „34 cm3“ in v vrsti 7 namesto „60»/0“ „75»/0\
V	odstavku 16 je besede „die für die Essigprüfung vorhandene Pipette“ nadomestiti z „merski cilinder“.
Odstavek 18 iste prip. naj se glasi:
Ako preskušnja ne podaje brezdvomnega rezultata ali ako zahteva stranka kljub višji vsebini vinskega cveta carine prosto odpravo, je ukreniti — in sicer v poslednjem primeru na stroške stranke — preiskavo po c. kr. kmetijski kemijski poskusni postaji na Dunaju.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Schuster s. r.	Zeuker s. r.
Engel s. r.