LETO XIII.. ST. 44 - CENA 10 DIN PONEDELJEK, 11. APRILA 1960 AKTUALNO VPRAŠANJE ""S Koliko dni bomo praznovali? GlA S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO V Letos pade 1. maj na nedeljo. Ali bomo kljub temu imeli le dva dni praznovanja ali se praznovanje podaljša še za en dan? Tako vprašanje smo prejeli med pošto našemu uredništvu. Ker morda to vprašanje zanima več naših bralcev odgovarjamo javno preko časopisa. Za Praznik dela sta z zakonom določena dva dneva, in sicer 1. in 2. maj. Toda v primeru, če pade eden od teh dni na dela prosti dan, se praznovanje podaljša tako, da ostaneta vedno dva delovna dneva prosta. Tako bomo tudi letos zaradi nedelje, ki pade na 1. maj, lahko podaljšali praznovanje še na torek, 3. maja in bomo imeli torej skupno tri proste dneve. J Občni zbori kmetijskih zadrug .Letos moramo še posebej opozo-Tltl m pomen občnih zborov kmečkih zadrug. V zadružnem delu ln življenju, pa tudi v našem kmetstvu sploh, se je spremenilo špikaj, kar vzbuja in mora vzbujati zanimanje vseh zadružnikov. Predvsem zadruga ni več samo zdruienje zasebnikov, marveč irttžbena gospodarska orgamzaci-j? na vasi. Zadruge imajo že leto ni1 svoje samoupravne organe — ^družne svete. Odkar so se postile izključno kmetijski proiz-?***«' in prometu s pridelki, pri-,Va do odločilnih sprememb v ,'nstvu. Ne - kmetje odpadajo, t ^veda v drugi obliki, ker pa*$e spremenile razmere. Vemo . da ne gre več za splošno po-reievanje kmetijstva, marveč za L Vt!an'ie tržne proizvodnje na i .J11" obratih m v sodelovanju (f'<"». Je zadruga že pripravlie-*J oboje? Bo zares lahko pote i Hanom tudi pri obdelavi »u fn re>' sivine, ne pa samo Papirju. In kako se pripravlja V(. to> da bo lahko prevzela še b£l- *5?"^'i hkrati pa tudi kmeta ^ ličila v svojo ekonomijo in litnfa n,el zagotovila boljše iiv- Perečim: vprašanji je danes P0°VP tudi združevanje zadrug. k3t Pr'^a'a do pretiranih lo-^\st'čnih teženj, ko hočejo po 2j obdržati zadrugo, čeprav !)r " Pogojev za uspešno delo. j Kod pa $0 s,- zamislili združ.e-!(n,e preveč kampanjsko m ga P*treja *f zavirati. Združujemo it 1 letošnji plnn tr/.i- 0kr|tOV;ir'H> <<'Vljev -Peko- 7. a ^ 1 17 % večji od lanskega, so 10'} 0° Prv" »-ftrtlelje r/.pnlnili s s0'"' v prvem četrtletju letos ll^r^ali za 23 % več obutve kot 1 v istem obdobju. Ta uspeti toliko pomembnejši, ker «0 tieT, aos*Rlt s 3% manj delov-kator ' kol lani in ob selitvi ne-te. ^ 1 "ddelkov v nove prosto-sist„ sp,,,i pripisujejo posebno uVnJ U n;'!'.i'.ijev;m|a, ki so ^ lani. TUDI V „VERIGI" PRESEGLI PLAN iuu VIS0K0 Vor'«i.., kot V številnih ,f'Hki l»<"i.)eijiii, m> f.v > j.Kf ifH PABERKI PO SVETU ZA ALI PROTI Na zadnjem sestanku predsednika ZDA Eisenhowerja in predsednika britanske vlade Macmillana, so sprejeli sklep o začasni prekinitvi manjših podzemeljskih poizkusov z atomskim orožjem. S tem je bila dosežena soglasnost s Sovjetsko zvezo, kajti prav ta je moratorij — kot v diplomatskem jeziku pravijo prekinitvi — predlagala. Ker pa so v ZDA pred predsedniškimi volitvami, se je brž pojavilo vprašanje, če bo Eisen-howerjev naslednik dolžan prevzeti sedanjega predsednika obveznosti. Ce bo to sedanji podpredsednik Richard Nixon, potem bo obveze moral spoštovati, ker je bil prisoten pri razgovorih. Toda, kaj če bodo zmagali demokrati? In brž so se oglasili tudi demokrati. Odločno so izjavili, da bodo tudi oni v vsakem primeru spoštovali to obvezo sedanjega predsednika. Kaže, da je prekinitev jedrskih poizkusov močan argument za pridobivanje simpatij volivcev! TOBAK IN POLITIKA V britanskem spodnjem domu, je bila letošnja razprava o državnem proračunu zelo burna. Zlasti predlog o povišanju davkov, predvsem na tobačne izdelke, je povzročil kopico ugovorov ia negodovanja. Vodja opozicije Geitskell je med razpravo poudaril, da konzervativna vlada vedno pred volitvami znižuje davke, da bi jih potem še bolj povišala. Povedal je veliko resnico o tako opevani parlamentarni demokraciji. Ni pa povedal, kaj bi laburisti storili v tem položaju! OPOZORILO Več tisoč Dancev se je v soboto, 9. aprila, zbralo v središču Kjobenhavna — danskega glavnega mesta — in z dvominutnim molkom opozorilo na 20-letnico nacističnega vdora v Dansko. Zaradi te protinacistič-ne demonstracije je bil ustavljen v središču mesta ves promet Ljudje ne pozabljajo, še posebej danes, ko mnogo znakov govori o tem, da bivši nacisti epet dvigajo glave! ATENTAT V soboto, 9. aprila, je bil storjen atentat na južnoafriškega mi nis trškega predsednika Ver-woerdd. Ranjen je bil v glavo, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti. Atentator je bil neki belec, katerega identiteto pa oblasniki prikrivajo. Na predsednika je streljal, ko je le-ta prišel na otvoritev letošnjega veleeejma v Johannesburgu. Vsekakor opozorila južnoafriškim oblastnikom, da po njihovo ne gre več. Hkrati pa verjetno -vsaj začasno — povod za ponovno poslabšanje položaja v deželi IZ NAŠIH KRAJEV PONEDELJEK. 11. APRILA lW Presenečenje v Ustvarjalci dveh filmov obi Kranj, 9. aprila Pred današnjo zadnjo predstavo v kinematografu ~Storžič*, pred premiero nemškega vohunskega filma DEKLE ROSE M A RIE ob 22. uri, je Kinemotograf-sko podjetje Kranj pripravilo obiskovalcem prijetno presenečenje: videli smo dva najboljša domača kratkometražna filma — TRIJE SPOMENIKI in NA SONČNI STRANI CESTE - potem pa so se nam predstavili realizatorji teh dveh del: Dušan POUH, režiser filma TRIJE SPOMENIKI, Matjaž KLOBĆIC, režiser filma NA SONČNI STRANI CESTE in France CERAR, snemalec filma NA SONČNI STRANI CESTE. Na nedavnem festivalu krat-kometražnega filma v Beogradu je barvni film TRIJE SPOMENIKI v proizvodnji Viba filma prejel prvo nagrado za režijo (Dušan Pouh) in prvo nagrado za tekst (Matej Bor - ki pa se premiere v Kranju ni mogel udeležiti), razen tega pa še prvo nagrado novinarjev. Crnobeli film NA SONČNI STRANI CESTE v proizvodnji Triglav filma pa je prejel drugo nagrado za režijo (Matjaž Klobčič) in drugo nagrado za kamero (France Ce-rar). Pobudo kranjskega Kinematografskega podjetja, da ljudem prikaže tudi kratkometražne fil- kinu „Storžič" kratkometražnih skali Kranj me, ki jih pri nas vse preveč zapostavljamo, in da obenem povabi na premiero tudi realizator-je, je treba samo pozdraviti. Za jesen predvidevajo celo celovečerni program najboljših jugoslovanskih kratkometražnih filmov, -t ZAKLJUČEK POLITIČNEGA TEČAJA Pred kratkim so na Jesenicah končali s 6-mesečnim tečajem Politične šole, ki je deloval v okviru Delavske univerze. Izmed 65 slušateljev, kolikor jih je obiskovalo ta tečaj, ga je uspešno zaključilo 45 tečajnikov. Obravnavali so gospodarska in politična vprašanja, govorili o programu razvoja jeseniške Železarne, družbenem načrtu in proračunu jeseniške občine itd. NAŠ RAZGOVOR Zgodovino, filozofija, zemljepis... Ker bodo letos prvič, namesto dosedanje mature, dijaki zadnjih letnikov šol druge stopnje že med šolskim letom izdelali domače naloge, za katero si bodo temo izbrali sami, smo v zvezi s tem prosili za razgovor dijaka 4. letnika škofjeloške gimnazije PAVLA CELIKA. Odgovoril nam je na nekaj vprašanj: »Zanima nas, kako ste sprejeli skep Sveta za šolstvo LRS o ukinitvi obvezne mature?« »Ta sklep sem sprejel z velikim veseljem, posebno zato, ker se bom posvetil tistim predmetom, ki so mi najbolj všeč. Z ukinitvijo obvezne mature nam je tako dana večja samostojnost.« »In katero temo ste za zaključni izpit izbrali vi?« »Izbral sem si temo DRŽAVA PREHODNEGA OBDOBJA kot se kaže v teoriji in praksi.« »Ali že vseskozi obiskujete gimnazijo v Skofji Loki?« »Osemletko sem končal v Poljanah, medtem ko gimnazijo v Skofji Loki obiskujem že četrto leto.« »Ali ste član Zveze komunistov Jugoslavije?« »V ZKJ sem bil sprejet 19. januarja 1959 v Skofji Loki.« »Ali aktivno delate v mladinski organizaciji?« »Sem član šolskega mladinskega komiteja in skrbim na šoli za politično ideološko delo.« »Povejte nam še, kaj menijo profesorji o ukinitvi obvezne mature?« »Menim, da so ta sklep sprejeli prav tako kot mi dijaki. Seveda so nam takoj svetovali, da ne bomo tega vzeli prelahko.« »Kateri predmeti so vam v gimnaziji najljubši?« »Zgodovina, filozofija, zemljepis in jeziki.« »In za kaj se boste odločili po končani gimnaziji?« »Vpisal se bom na pravao fakulteto.« -In za konec, kaj si trenutno v življenju najbolj želite?" »Vsekakor to, da bom končal uspešno zaključni izpit in da bom dobil štipendijo za študij na fakulteti.« M. Z. Trstenik je znan po složno-sti tamkajšnjih prebivalcev v raznih skupnih akcijah. Tako so več let delali za ureditev vodovoda. Staro in mlado je bilo v jarkih, vozili so pesek in les, zbirali denar itd. Vsi kot eden! Tako so si uredili že marsikaj. Sedaj je v teku nova akcija. To pot zbirajo denar za ozkometražni kinoprojektor. Tam nimajo še nobenih kinematografskih predstav. Najbližja kino dvorana je na 4 kilometre oddaljenem Golniku, ki pa je namenjena za tamkajšnje okrevance. Mlajši včasih hodijo v kino kar v Kranj, čeprav je 9 km daleč. Zato ni čudno, če je tam več starejših ljudi, ki filmskih predstav še sploh niso videli. Zato je odziv pri sedanji akciji nadvse dober. Zbrali so že 33 smrek, kot prispevek posameznih kmetov. Hkrati bodo organizirali prispevke šc med zaposlenimi delavci. Kinoprojektor bodo uporabljali za posebne predstave na šoli kakor tudi za predstave v edini dvorani, ki jo imajo v vasi. -1. c. Hlev na Kmetijskem posestvo na Suhi enega NOV USLUŽNOSTNI OBRAT Letos bodo zgradili še Škofja Loka Razen servisne pralnice na Spodnjem trgu v Skofji Loki bo v kratkem začela poslovati tudi kemična čistilnica. V ta namen so že dobili dva stroja iz Bologne v vrednosti 2,5 milijona dinarjev. Čistilni stroj, ki bo stal v preurejenih prostorih, bo ob polni zasedbi lahko v 8 urah očistil 40 oblek. Odslej bodo dostavljali na dom ne le oprano, temveč tudi zlikano perilo. LJUDSKA TEHNIKA V »STANDARDU« Kranj Člani Društva Ljudske tehnike v tovarni Standard v Kranju so v zadnjem času dosegli lep napredek. Pred kratkim so organizirali tečaj za polkvalificirane delavce — strojarje. Za tečaj se je prijavilo 42 delavcev. Pripravljajo tudi tečaj za kvalificirane delavce, za katerega je med kolektivom precejšnje zanimanje. Člani društva so se lotili zelo koristne in vzpodbudne naloge. Izdelati nameravajo prototip stroja za sušenje dlake, kar bo za ves kolektiv velikega pomena. Vendar bodo morali povečati število svojega članstva, saj je v društvo včlanjenih le 16 delavcev in 4 tehniki. Če pa bodo hoteli to doseči, bodo morali delo LT prilagoditi željam članstva in celotnega kolektiva in se odločiti tudi za druge panoge dejavnosti Ljudske tehnike. ČETRTLETNI PLAN SO PRESEGLI BRITOF V tovarni olja »Oljarica« v Britofu so v prvem tromeseč-ju letos zabeležili izreden uspeh. Četrtletni plan so presegli za 28 odstotkov. K uspehu, kakršnega v tako kratkem obdobju še niso dosegli, sta v precejšnji meri pripomogla dobra organizacija dela in sistem nagrajevanja po enoti proizvoda. LJUDJE IN PIROVA DOGODKI ZMAGA Po 35 dneh vladne krize v Italiji, so v petek, 8. aprila, končno vendarle v poslanski skupščini ustoličili »uradniško« krščansko demokratsko vlado Eer-nanda Tambronija. Za vlado je glasovalo 300 poslancev, proti njej pa 297. S tremi glasovi večine, je torej Italija dobila novo »glavo«, ki se jo danes sramujejo eelo njeni predlagatelji. Zato ■a široko govore, da pač ni bilo nobene druge možnosti, da bi ■ašli trajen izhod iz vladine krize, da je sedanja Tambronijcva vlada samo izhod sili, »nujna rešitev«, da bi sprejeli proračun (nekdo ga res mora sprejeti!) in tudi zato, da bi bila Italija lahko zastopana na mednarodnih kon ferencah. Nova vlada je lahko dobila v parlamentu večino le ob podpori neofašistov. Podpori fašistov pa se je krščansko demokratska stranka na vsak n.u in hotela izogniti. Zategadelj je Segni pred dobrim mesecem tudi odstopil, čeprav bi se ob podpori neolušistov lahko obdržal na vladi. Tisto kar je torej B0| ni pred 35 dnevi odklonil, je tokrat Tambroni sprejel! Toda. Bajti je sprejel to rešitev tudi samo kot nujno zlo, je s tem naredil svoji stranki dokaj ll« bo uslugo. Krščanski demokrati, ki jim v 597 članskem parlamen tu manjka 26 glasov do večine, so sicer dobili 24 fašističnih glasov in 4 glasove neodvisnih, so pa pri tem notranje razdvojili stranko tako močno, da mnogi poJitični opazovalci resno CU pravljajo o razcepu med levo sindikalno strujo in desnimi elc-iii* nti v stranki. Brž ko sta zvedela, da so vlado v poslanski skupščini podprli neofašisli, sta izstopila iz vi ule krščansko demokratski sindikalni prvak, minister za razvoj juga, (iiulio Patore in državni podsekretar Biagi. Poudarila g| Izdaja CP »Gorenjski tiik« -Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih iredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. sta. da odstopata zato. ker je obstoj vlade odvisen od glasov socialnega gibanja, ki pomeni »naravno nadaljevanje fašizma-. Politični opazovalci predvide*, a-jo, da bosta izstopila iz vlade še dva ministra, in sicer minister brez. listnice del Bo in mi-nister za promet Sullo. Vse kaže, da Tambronijcva vlada ne bo delala starosti, saj je že ob začetku poslovanja močno okrnjena. Položaj sedanje vlade In dogodki v parlamentu ob razpravi o njeni politiki, kažejo, da Italija slej ko prej preživlja težko politično krizo. V sedanji situaciji ne more krščansko demokratska stranka v nobenem primeru zagotoviti trdne vlade, ne da bi se naslonila na stranke levega centra in temu ustrezno prilagodila tudi svoj program. Ze pred glasovanjem v parlamentu se je sestala krščansko demokratska skupina in razpravljala o usodi vlade. Levo krilo je tedaj predlagalo resolueijo, ki zahteva, naj lii se krščansko * I«-mokratska stranka javno odivU la fašističnih glasov, čeprav bi to pomenilo ostavko vlade. Tranbonijcvi pristaši so tedaj predložili drugo resol uri jo, ki izraža popolno zaupanje vladi. Tram bo ni je v razpravi odbil, da bi povedal, kaj meni vlada o podpori neofašistov. Kljub temu je bila ta resolucija sprejeta in se je le 31 poslancev vzdržalo glasovanja. Kljub razlikam, ki so se pokazale že pred glasovanjem v parlamentu, so vsi krščansko demokratski poslanci glasovali za vlado. Vprašanje pa je, doklej je mogoče z golo strankino di-sciplino prikrivali resna nasprotja v stranki. Dnevi Trambonijcvi vladi so šteli. Kaže, da bo morala nova vlada, če ho hotela uživati vet jo podporo parlamenta in ljudi sploh, mnogo jasneje dolo« iti /iiii.tnjo politiko, s samostojnejšim kur/oni, ki naj bi prispeval k mednarodni pomiritvi. Nadalje bo morala jasneje izrazili s\o je notranjepolitične koneeprije, predvsem opredelili svoje slali see do monopolov, deželne avtonomije in gospodarskega ra/.vo ja juga. V vsakem primeru bo moral to biti naprednejši program od sedanjih. Ldino, kar bo morda sedanja kriza resila, ji- položaj v krsran sko demokratski stranki sami. Mi.mka bo namreč nujno um rala za ceno enotnosti sprejeti nekoliko radikalnejši program, ali pa za ceno starega programa tvegati razcep v lastnih vrstah. ABC MOST NA JAVORNIKU Z začetnimi deli za gradnjo novega mostu čez Savo na Ja-vorniku bodo pričeli že letos. Sedaj morajo prebivalci na obeh bregovih Save od Potok do Stare Save in od Dobrave do Pod-mežakle hoditi po začasni leseni brvi, ki jo že 30 let popravljajo. Novi most ne bo le velika pridobitev za prebivalce omenjenih naselij, pač pa bo istočasno lahko mnogo prispeval k razvoju turizma. Z njim bo omogočena krajša zveza Jesenic z Bledom, saj Cufarjeva cesta za sodoben promet nikakor ne ustreza. DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA Ziri Občinski sindikalni svet Ziri je v preteklih dneh izvedel anketo o delavskem upravljanju v industriji in obrti. Nadalje je imel konferenco z vsemi predsedniki in tajniki podružnic in predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov glede volitev v DS in UO ter proslave — 10. obletnice delavskega upravljanja. V ta namen bodo v Alpini pripravili osrednjo proslavo in svečano sejo delavskega sveta, na katero bodo povabljeni vsi člani kolektiva. Sindikalne podružnice bodo pripravile kandidatne liste za izvolitev novih DS na podlagi najširšega sodelovanja kolektivov. OCENJEVALNA VOŽNJA Člani Avto-moto društva se že pripravljajo na praznovanje delavskega praznika 1. maj. V počastitev tega dne bodo med drugim organizirali veliko propagandno vožnjo. Niso se še odločili, katere kraje bodo obiskali. PRED V. KONGRESOM SZDL JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani) da so še premalo seznanjeni s problemi delavskega upravljanja, da o kulturnem izživljanju teh ljudi sploh ne govorim. Predvsem mislim tu na slaba stanovanja, prehrano, pomanjkljivo zaščito pri delu itd. Marsikje so ti ljudje prepuščeni sami sebi in pa okolju, v katerem živijo. Potrebno je torej, da tudi lom problemom v prihodnje posvetimo več pozornosti in skrbi tako, da bo sleherni res zainteresiran za vsa dogajanja in delo na terenu, na katerem živi in ustvarja. Te naloge stojijo pred organizacijami SZDL, da se bo državljan kot volivec zavedal vloge in dolžnosti, ki mu jo družba daje. Skratka iz vsega tega sledi, da morajo vse politične organizacije vzgajati delovne ljudi v zavestne graditelje socializma, da se bodo kot proizvajalci v podjetjih in kot upravljala, ali pa kot državljani zavedali svojih dolžnosti in pravic ter s tem dosegli tisto, kar jim pripada.« S SEJE PLENUM A ObSS KRANJ (Nadaljevanje s 1. strani) tudi svečana otvoritev Sindikalnega doma. Nadalje so razpravljali tudi o proslavi 1. maja, ki bo letos še posebej slovesna. V počastitev tega praznika in 10 letnice delavskega upravljanja bodo odprli posebno razstavo, na kateri bodo prikazali desetletne uspehe na tem področju. Centralna proslava bo 29. aprila v Sindikalnem domu. Sindikalne podružnice pn bodo pripravile tudi interne proslave za svoje članstvo. Nekatera kranjska podjetja bodo sodelovala tudi na Prvomajski paradi v LJubljani. Člani delovnih kolektivov bodo ob prvomajskih praznikih odšli na razne izlete v znameniti? Zgodovinske kraje. Podmladek Po vseh naših krajih ustaj18^ ljajo pionirji svoje zadruge >n tam učijo sodobnega načina 0 delovanja zemlje, vsaj kol'* jim to dopuščajo razmere, ^k"-* pa, kar je še važnejše, se t3^ naši otroci že v šoli u< i.i" . pripravljajo za bodoče upr»vlj8 ce v proizvodnji, se uče ko le tivnega gospodarjenja in tlrU benega življenja. Vse to imajo pred očmi nO nizatorji pionirskih zadruS Ky naših podeželskih šolah. ^ to so hoteli doseči tudi V Tlf j. niku, ko so na tamkajšnji * ustanovili pionirsko zadrugo. veda je t^ zadruga maloštevi' kajti tamkajšnja vasica Je na. Toda otroci so bili veseli- l\ vorili so, kako bodo zasadil' J bez, kako ga bodo obdeloval' koliko ga bodo pridelali. Pr0fr li . . N Otroški računi so bil' liki in lepi. Seveda so za Pr^ pomoč zaprosili tamkajšnjo tijsko zadrugo /•» znesek 5' din. Zadruga bo vsestransko P£ magala mladim zadružnikom' ■od)* pridejo do najnujnejšega o"-0* in sadik. Tako so mislili P'°n 10 in prav tako so bili v to priis' >'! fet kaj'.' 1'otiosniki morajo scil", ....lil,.. ..I...!.. .1.. ___(lil i, velike skale, da pridejo d* ha, velik kup kamenja P* (J|p, morali se enkrat P'r,,1,'pri' (morda ga bodo takrat n* ej|t> mernejše mesto), ker •»« . J« pia\ fotovo t»i(|i v prihodi« morala služIli prometu. O PROMETNIH ZN xK a «i- »o Pionirji tistem k< '; ,)i> ■menili, da bodo organi«*1* sebno kolesarsko vo/"i" x ^jl' ob kateri se bodo piak<'<"° (v spoznavali prometni' 7ni*'\* , J*' sta ima v ce klancev . kar • ((,u lo vožnji hkrati še posrbe" movalnl značaj. 1823 PONEDELJEK, 11. APRILA 1960 Lani so v Parizu razstavili knjižne redkosti in med njimi tudi pred sto leti v Londonu tiskano sveto pismo, ki je zbudilo ve-"feo pozornost zaradi svoje izredno majhne oblike. Knjiga je nam-reč le 30 mm visoka in nekaj nad 20mm široka. To je bral tudi uslužbenec Jo-\an Jovanović iz Niša in sporoči javnosti, da hrani on še manj-i0 knjigo. To je v stari turščini tokan TASFIR, nekakšna razlaga korana, stara najmanj sto let. Ima več kot tisoč strani in je natisnje-na na zelo tankem papirju, črke Paso tako majhne, da jih je mo-|0ce brati le s povečevalnim stekam. Ta knjižica je tudi 30 mm Vl*oka, široka pa nekaj manj kot 2?mm. Na podlagi tega je pisec c^nka v Kmečkem glasu 1959, n- 48 sklepal, da imamo v Jugo-s'«vj;i najmanjšo knjigo na svetu. pa se je oglasil B. K. v Dolenj-^fnt listu 1959, št. 51 in sporo-vr ^a ^rđm Študijska knjižnica v Novem mestu še manjšo knjigo. f° je koran v arabščini. Knjižico )t mogoče brati le z lupo. Velika '.f 25 mm in široka 15 mm, strani ima 521. Ta knjižica, kije torej res manjša od J ovanovičeve, bi }Ja menda najmanjša znana knji-ZlCa v Jugoslaviji. Vendar tudi ta mikroskopsko Majhna knjižica ni najmanjša na iVetu- Za najmanjšo velja knjiži- ca, tiskana v Padovi 1896, ki obsega Calilejevo pismo gospe Kristini de Lorena iz leta 1615. Velika je 16 mm, široka 11 mm. Tudi študijska knjižnica v Kranju ima v svojem knjižnem skladu nekaj posebno majhnih knjižic. To je pet knjižic, ki vsebujejo nemška klasična dela Scbillerja, Uhlanda, Gerharta, Heineja in Goetheja. Knjižice so vse enako velike, visoke 47 mm, široke 33 milimetrov, debele 7 do 9 mm, število strani od 400 do 500. Tiskane so na finem papirju, a tisk se še da brati s' prostim očesom. Čeprav naše miniaturne knjižice niso ne najmanjše na svetu in ne v Jugoslaviji ali v Sloveniji, so vendar najmanjše v Kranju in poučen primer tiskarske umetnosti iz začetka našega stoletja. Stanko Bunc KRUTOST IZ LJUBEZNI VVilliam Carling, 46 letni bančni uradnik iz Londona, je tako ljubil svojega psa volčjaka Kima, da se od njega ni mogel ločiti niti takrat, ko je odhajal na delo v banko. Našel mu je mesto pod svojo mizo, kjer je Kim prebil 8 ur dnevno, ne da bi se ganil. Nekega dne je Carlingov šef odkril to ljubezen, ki je že prešla v krutost. Ker je tudi sam ljubitelj psov, je dovolil Carlin-gu obdržati psa pri sebi, vendar ne več skritega pod mizo. TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Batista 127. Popoldne je Boštjan ležal v zasedi na grebenu pod Orlovo steno. Pod njim se je cepila steza: ena je vodila na Sleme, druga pa k lovski koči. »Vrag jih vzemi, kdo ve po kateri bodo krenili.-« Bil je nestrpen in jedek dvom ga je razdvajal. »Ubij ga,« se mu je vtihotapljala misel. »Ne, le slabiči streljajo iz zasede.-« Zaželel si je, da bi se srečala oko ▼ oka in se zgrabila. Sonce še ni bilo t zenitu, ko jih je zagledal daleč spodaj. Bili so trije. Počasi so se pomikali preko strmih snežišč. 12«. Prišli so pod njega. Prvi je šel Jozelj, za njim je stopicala Minka, za njo pa se je vzpenjal tuji gospod. Boštjana je zagrnil ob pogledu nanjo val hrepenenja, sovraštva in ljubosumja. Prilepil se je ob skalo in puška mu je samogibno zlezla k licu. Pod njim se je trojica previdno lovila na spolzkem skledastem snegu. »Ubij ga in ne odlašaj, življenje ni naklonjeno bojazljivcem. Ne streljaj, premisli! Zlo se povraća z zlom, dobro z dobrim.« »Tudi tvojega očeta so ubili!« Pomeril je. »Pritisni!« 129. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Herman pod njim je zakričal in zdrsnil na snegu. Padel je, se kotaljal in se ustavil na dnu kotanje. Boštjan je odložil puško in zaničljivo povesil ustnice. »Ščene gosposko, kaj le reva išče v gorah.« Nekaj se je prelomilo v Boštjanu. »Takole revo, da bi ubil, ali plašil. Naj ga ima, če ga ima rada. Ce ga pa nima, bo slej ali prej konec komedije.« Pljunil je v prepad. Oni spodaj se je pobral in je po vseh štirih, nerodno kot žaba, lezel v strmino. rive fašističnega nasilja v Južnoafriški uniji ob nedavnem pokolu v Shervillu konec marca letos Velika Britanija ne bo več otok jj^or vee kaže, bodo do leta ^5 Verjetno zgradili predor, ki .. P°d morjem povezoval Fran-in Veliko Britanijo. Ideja o jj gradnji jo že precej stara. * uresničitve ni nikoli prišlo, <4dv.s,.ni [z [Kilitirnih razlogov. JVi Projekt je izdelal francoski ■^ir Mathdeu že Leta 1802. To r** je bilo ugodno za projekt: v ^iensu je bil sklenjen mir med ■Bcijo, Veliko Britanijo, Ho-Uo in Španijo. ^•Poleon, takrat prvi konzul, j irr>el nie proti, colo soglašal Pj. Projektom ing. Mathiouja. pj^'i- naj hi bil tlakovan, vsa .Pod vodo pa osvetljena (s oj^J modernimi svetilkami na ^\ Toda vojna Je načrt po-. arM;\ i,.,;, iho:{ sta olx> vladi, jj, S,y žo začeli z. razgovori, pre-„ W s pogajanji o predoru, ker J* Re z.,,-,.1, vojskovati. •and Kar se ni zgodilo pod Napoleonom I., se je skoraj uresničilo pod Napoleonom III. Zahvaljujoč njemu, a tudi kraljici Viktoriji — njej pravijo zato, ker se je bala morske bolezni in ker je bila prepričana, da je bolje potovati po trdnih tleh, pa čeprav pod vodo, kakor po nemirnih valovih. Novi projekt je izdelal zopet Francoz, Tommes de Gammons. Tokrat so se dela že začela. Vso skupaj je nato pokvaril tisk. ki je. kot kaže, prisluhnil tihim sugestijam pomorskih družb in projekt je romal ad aeta. Nato je trajalo več kot 60 let, da bi projekl zopet postal aktualen. Toda, na seji Spodnjega doma, leta 19.'10, jo projekt propadel — s sedmimi glasovi razlike: za kopanje prodora 172 (mod njimi W. Churchill), proti — 179. Nato Je minilo te trideset Let... do leta 1960. Toda, kot sedaj trdijo, gre tokrat zares: med mestoma Dover in Calais bodo skopali predor. Poročajo pa tudi, da še ni znano, če bo to prav med tema mestoma na obeh obalah Rokav-skoga preliva, kor proučujejo tudi drugi dvo trasi. Proučujejo pa tudi to, ali naj bi predor sko-pali ali pa — ■»potopili« na morsko dno. Daljo: pravijo, da bi to lahko bil predor ali pa — most. Medtem pa so stvari že napredovalo, načrti so že izdelani in. kaže, da je rešitev že izbrana: to bo izkopani predor ali bolje: dva vzporedna predora in to železniška. Vlaki bodo drvoLi po obeh z ene in druge strani Ro-kavskoga preliva, natovorjeni z blagom in avtomobili. Pot od Londona do Pariza bo trajala le 4 uro in pol. V vasici Stup, 20 km od Peči, je vojna. Neusmiljena vojna. Do iztrebljenja moških glav, kakor je izjavil eden izmed »vojskujočih« novinarjev. Ta vojna se je začela leta 1942, ko je vso Mc-tohijo zajel požar in so se drobne nestrpnosti razplamtele v mržnjo. Ta vojna se ni končala niti do danes, ko je zrasla že cela generacija, ki ne pozna govorice topov. Kmetje iz Stupa vedo za me-rinizacijo ovac, umetna gnojila in kombajne. Prihajajo v Peč na trg in vidijo, kako rastejo iz tal kot gobe po dežju večnadstropne hiše, hkrati z njimi pa nastaja moderno mesto. Pošiljajo otroke v gimnazijo in volijo odbornike. Vas Stup živi danes in ne v prejšnjem stoletju ali pred 20 leti. In vendar vojna v Stupu ne preneha. Dve šiptarski rodbini Rapaji in Demaji, nočeta odložiti orožja. Drugi drugim strežejo po življenju, zalezujejo se okrog zidov in si grozijo vsevprek. Z mrakom se spusti na zemljo tudi strah in preti iz vsakega grma in gozdička. Vas molči, šepeče, čaka . . . Nuo Rapaj pravi: »Petkrat so streljali name. Sedaj pravijo, da sem jih napadel. . .« Zeč Damaj trdi: »Naj svet ve, kakšna je moja robija. Hujša kot v Mitrovici. Saj ne smem iz hiše, ker nisem varen življenja . . . Za svojo rodbino trdi stari De-maj, da živi že tri leta v »obsednem« stanju, ▼ napetosti na meji izdržljivosti. Samo njihovi otroci hodijo v šolo. V družini Rapaj je bil najuglednejši med njimi, Zef. ubit pred tremi leti. Dva prijatelja Demajev sta bila zaprta zaradi poskusa uboja Nua Rapaja . . . Ali oblasti ne morejo posredovati? Tako so vprašali novinarji, ki so obiskali vas. »Oblast spoštujemo . . .« Tako se je glasil odgovor. »Toda oblast je eno, običaji pa drugo . . .« In zato so turobne hiše Rapajev in Demajev. Nezaupljive, obsedene ... Podoba je, da se nekaj ne ujema — v izjavah Rapajev in Demajev. Resnica je lahko drugačna zaradi drugačnih gledišč, toda govori se samo z enim jezikom. Vaščani pravijo, da bi se obe rodbini lahko pomirili, če bi imeli toliko volje. Tu je že težko ugotoviti, kdo koga preganja, kdo se pred kom skriva, kdo je kriv in kdo ne. Vas pa čaka novih dogodkov. Pasji časnik Neki naš list je pred dnevi objavil sliko britanskega bokser-ja Butcha, ko gleda svojo sliko v časniku »Pasji list«. Butch je slaven, ker je prvi pes na svetu, ki se je zdravil na pasji psi-hiatrijski kliniki. Tja so ga odvedli njegovi gospodarji zato, ker je grizel svoje tovariše pri igri. Doktor je dal diagnozo: — Butch trpi spričo kompleksa napadalnosti, ker ga je, ko je bil še majhen, ugriznil neki veliki pes. Pa naj še kdo reče, da je na svetu dolgčas... Jastreb napadel otroka skozi zaprto okno Minulo zimo se je dogodil v naselju Hranje pri Lepoglavi neobičajen primer. Lačni jastreb na lovu za plenom, je opazil v sobi pri oknu vabljiv predmet rdeče barve. V letu je močno udaril ob okno, prebil obe šipi in se znašel na glavi enoletnega otroka Štefana Hranje, ki je imel rdečo kapico. Domačini so ropa-rico premagali še preden je lahko poškodovala malčka. Sodijo, da je jastreba privabila malčkova rdeča kapica. Zadnje vesti I DOMA. .. KOPER, 10. aprila - Koprska tovarna motornih koles »Tjmos« je prodala Švedski 5.0*0 Mopedov v približni vrednosti 400.000 dolarjev. To je prvi večji izvoz izdelkov te tovarne, manjše količine Mopedov pa je »Tomos« že v začetku tega leta dobavil Turčiji in Siriji. LJUBLJANA, 10. aprila -Na današnji letni skupščini Počitniške zveze Slovenije so ugotovili, da ima ta organizacija še vedno vse preveč srednješolski pomen in da pridobiva premalo članstva med kmečko in delavsko mladino. ... IN PO SVETU SOFIJA, 10. aprila - Predsednik indonezijske vlade dr. Ahmed Sukamo bo jutri prišel iz Bolgarije na večdnevni prijateljski obisk v Romunijo v okviru svojega dvomesečnega potovanja dobre volje po afriških, azijskih, evropskih in južnoameriških državah. j !io Da setino,« jc nadaljeval Urh, »kar mirno odrajta.) na grad: Va . 1 Z|,»a vee, kakor si doslej dajal farovžu! Ilennanova zahtevaj',' krivi, i,;, i vnj primer pa ni osamljen. Tudi drugod se do-ti sv,./'1 '"'"'kov odstopi desetino kaki graščini, diode Meger pa tv,,j(i "''"'n. da sani nikdar ne priznal, da so koga drugega kakor kt)( _ 0 bo žito zrelo pa glej, da to fajmoštor no prehiti! Tako ko ti jo izpred nosu speljal Zaliko v klošlor.« da| "ril,ilr j,- položil Lrhu roko na ramo in ga hvaležno pogle-()l:»jšal si mi dušo.« jo rokol. »Hvala ti za dobro besedo!« r|C| zahvalo,- so jo branil Urh in vstal. Stopil jo k zidni orna t>°kr,.W'' '/ Butaro 'n J" Ponudil Hribarju. »Na, to to I V,'k;i l>,;''0, ki»Jti takle obisk, kakršnega si li danes naredil, člo- Ffekleto zdela. • je dejal in so nasmehnil, d* „4°, 1 P« so jo udaril z dlanjo po visokom čoln in skoraj-M,;k'' k omarici. •Holh i°r* n" pozabil,- jo kakor v opravičilo rokol in po- r*barju kos /vitega platna. »Na, pa za spomin shrani!« t>čj .WeJO Je spil sedel. Dobrohotno >o mežikale njegovo rjavo 0 Jp Prijatelj odvijal poslikano platno. •n nani' nkil!' '' ' 1 a dahnil Hribar, se sklonil nizko nad sliko i^'1" s»a kanili dve debeli sol/i. . ^ s<" jo umiril, je vprašal I t ha: ..Kje si dobil to?« •t Prj ° S< 1,1 z'vol se kot skolar v Padovi,•• je pojasnil trli, ••sem ^»rj,.(j"' uior.tiM priučil (udi nekaj to umetnosti, (iloj mojo "Jn 'H <0'" Jo pokazal na sliko, ki jo visela nad kaminom. »Tudi \nas'ikal. Zadnji hip som šo ujel njen obraz na mrtva- ■ "uru... b*r-V|(ii Jll/ Jo "»""'»Um v svoji čumnati,« je tiho rokol Ilri-s»" roko Urhu in so poslovil. IV. V dolini in po brogoh so zacvetele češnje. Graiski so so odpravili na lov na divjega petelina. Pravzaprav sta šla le Herman in grajska hči Fraja. Spremljal ju je lovec Frio s tovornim konjičkom. Herman jo jezdil svojega ljubega vranca, ki ga jo znal krotiti samo on. Fra.ja pa krotko rjavo kobilico. Izpod čopiče iz zelenega žameta ji je silil šop rdečih las; po obrazu jo bila podobna očetu in človek bi ji mogel prisoditi colo nokaj lepote, če bi ji obličje ne bilo posuto s pegami. Njeno tanko ustno so izdajale prej okrutnost kakor dekliško milino. Po naporni ježi po slrmih in kamenitih klancih, so se končno povzpeli na vrtačasto planoto, nato pa prešli rodok gozd in dospeli do vznožja velike poseko. -Koča. koča!« je veselo vzkliknila Franja. »Pomagaj mi iz sedla! Vso kosti me bole!-- jo zaklicala Fricu. Pa ga jo prehitel Herman in dvorljivo pomagal grofični s konja. I ric pa je pohitel v kočo, da pripravi večerjo. Ko sta stopila v kočo Herman in Fraja, se je širila od ognjišča že prijetna toplota, kajti večer jo bil vetroven in hladan. Ko jo popila zavreto in s strdjo oslajono ter z žbicami odi-šavljono vino, jo Fraja zaspala. Herman si je nalil iz putriha poln vrč vina, prav tako Fric; tako sta zalila oblini prigrizek. Proden sta legla, jo Herman naročil Fricu: »Ti stopiš jutri šo prod dnom na ono stran,« pokazal jo z. roko proti vzhodu, »kjor ima lovce Simon pri debeli skali zaslišanega starega petelina, midva v Franjo pa odrineva k debeli bukvi. Dobro pomeri! Ves. /a vsak slučaj!« »Bom!« se je zasmejal že nekoliko okajeni Frac in so zlekuil po pogradu. Noč jo rodila mrko, sivo jutro. Močan votor jo udaril Hermanu in Franji v obraz, ko sta 5c v temi stopila iz koce. Oskrbnik jo zaklel in s plaščem zaščitil lošeerbo, da ni ugasnila v vetru. Tiho sta se napotila proti cilju. I raja je bila slabe volje. Njene lepe sanje o zlatem jutru, o petelinu, ki poje v škrlatno zarjo, so bilo v tem hipu ubile. Tesno so je zavila v jahalni plašč. Tu pa tam se jc spodtaknila ob kamen, da jo zapelo. Oskrbnik so je ozrl: »Pst!« Preden sta prišla do rastišča, sta upihnila luč. Počakala sta, da so je začelo daniti. »Ga slišiš?« je pošepetal Fraji oskrbnik. »Pravkar je odbru- sil.« »Ničesar nisem slišala,« je tiho odvrnila Fraja, »jc prehud veter.« Skozi šumenje vetra jo spet udarilo slabotno klepanje: te-loep, te-loep, te-loep. Ko je petelin brusil, je Herman prijel Frajo za roko in jo potegnil za seboj. Tako sta tekla nokaj korakov. Pozno se je zdanilo. V kritju drevja sta naskakovala črnega pevca in se mu že približala na streljaj. Petelin je stal na veji mogočne bukve in se priklanjal, po-vešal poroti, delal pahljačo in klopal, klepal. Fraja je trepetala od razburjenja. »Pomiri se! Ko bo spet brusil, takrat!« ji je šepnil Herman. Petelin jo spol zaklepal: te-loep, te-loep, te-loep, te-loep! Tetiva je zabrnola, strelica jc švistnila in se zapičila v deblo. Petelin je utihnil. Fraja je razočarana pogledala Hermana. Ta jo je trdo prijel za zapestje. Petelin sc jc počasi umiril in začel novo kitico. Fraja je pomerila. Tudi Herman je napel svoj samostrel. Drink! in strelica je zletela — v prazno! Vsa besna je Fraja vrgla samostrel od sebe. Petelin sc jc prestopil po veji. Tedaj pa je zabrnel Hermanov samostrel in v zraku je zaplesalo temno, z belimi pikami na škrobljeno repno pero. Lov jc bil končan. »Kaj zijaš v prazno vejo?!« se je togotno zadrla Fraja. Da, Herman je zijal! On, ki se je imel za najboljšega strelca, je sedaj pred očmi tega dekleta zgrešil cilj! KA 3586 4 i^iifšfttiBE PONEDELJEK, 11. APRILA tf® TELESNA KtfLTOtA m a I i oglasi Ali hočete 10.000 din. Nič drugega ni treba storiti kakor pozanimati se kdo odstopi enosobno stanovanje (sobico in kuhinjo) starejšima zakoncema brez otrok, ves dan službeno odsotna. Stanovanje je lahko tudi do 4 km iz Kranja. Lastnik stanovanja dobi poleg tega še 40.000 din nagrade. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Zelo nujno-«. 1245 Prodam ali dam v najem posestvo vseh kultur z gospodarskim poslopjem. Sušnik Neža, Slatna 11, Begunje na Gorenjskem. 1276 Prodam 6 kub. metrov lesa za ostrešje — dolžina 9 m. Kokrica št. 118. 1280 Prodam po zelo ugodni ceni »Vespo«. Naslov v oglasnem oddelku. 1297 Prodam zazidljivo parcelo v bližnji okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 2299 Prodam italijansko motorno kolo NSV Viktoria 50 ccm, dobro ohranjeno. Ogled samo popoldan. Orehovlje 2, Predoslje pri Kranju. 1302 Kuharico, samostojno in kuhinjsko pomočnico za bufet sprejme takoj »Delikatesa«. 1324 TVD Partizan Stražišče sprejme hišnika. Pogoj: zamenjava stanovanja. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov: TVD »Partizan«, Stražišče. 1326 Šivilja gre šivat na dom v popoldanskih urah. Naslov v ogl. oddelku. 1329 Iščem fanta in dekle za pomoč na kmetiji. Ostalo po dogovoru. Šenčur 239. 1330 Iščem žensko, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Stanovanje v hiši. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 1331 Kuhinjsko opravo, rabljeno, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1338 Prodam več vrst novih kopit po 100 din. Rišpeta les za škornje. Nove škornje št. 39 — boks in čevljarsko orodje. Cena nizka. Markelj, Ljubno 35, Padnart. 1295 Slamo prodam po ugodni ceni. Velesovo 14. 1358 Prodam hišo 5 minut od postaje Žirovnica. Poizve se Kosmač Vinko, Zgoša 32, Begunje. 1359 Prodam športno Rogovo žensko kolo. Naslov v ogl. odd. 13(50 Prodam elektromotor Simens 6.5 KM, 3 krat 380 W, 900 obratov, dobro ohranjen. Petrič Tinka, Orehovlje 1, Kranj. 1361 Prodam motorno kolo Tomos Puch 175 ccm. Savska Loka 9, Kranj. 1362 Uslužbenka išče prazno sobo v Kranju proti dobremu plačilu. Za uslugo bi poučevala osnovnošolskega otroka 2 uri dnevno. — Ponudbe pod »Solidna« oddati v oglasni oddelek. 1363 Lepo opremljeno sobo v bližini Kranja in hrano nudim pridni delavki. Naslov v oglasnem oddelku. 1364 Iščemf 2 upokojenki na malo posestvo — takoj. Zvirče 9, Križe. 1117 Prodam stavbno parcelo na Ko-krici. Naslov v oglasnem oddelku. 1366 Ugodno prodam špindel za cir-kularko. Naslov v oglasnem oddelku. 1367 Izgubil sem usnjeno rokavico 6. 4. 1960. Poštenega najditelja naprošam naj proti nagradi vrne k Bučarju v slaščičarno v Kranju ZAHVALA! Državnemu zavarovalnemu zavodu Radovljica se prav lepo zahvaljujem za izplačano zavarovalnino 108.000 din za posledice padca z motorjem dne 15. februarja 1959 in tovrstno zavarovanje vsakomur priporočam. Tavčar Stane, »Oprema«, Kranj. 1365 kino Bled: 12. do 14. aprila italijanski film »ZAPELJIVEC« - predstava v torek in četrtek ob 20. uri, v sredo pa ob 17. in 20. uri. Radovljica: 11. aprila ob 20. uri premiera franc. barv. vistav. filma »NJENO ŽIVLJENJE«. Kranj »STORZlC«: 11. aprila ob 18. in 20. uri ter 12. aprila ob 16.. 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja nemškega filma »DEKLE ROSEMARIE«; 11. apr. ob 10. in 16. uri pa amer. cinem. film »DAVEK ZA KRUTOST«. Primskovo »TRIGLAV«: 12. aprila ob 19.30 uri premiera jugoslovanskega filma »TE NOCl«. Skofja Loka »SORA«: 12. in 13. aprila ital. film »ŽELEZNIČAR«. Duplica pri Kamniku: 13. in 14. aprila ob 20. uri jugosl.-češki barvni film »ZVEZDA POTUJE NA JUG«. Kamnik »DOM«: 12. in 13. apr. ob 20. uri jugosl. film »DOBRI STARI PIANINO«. ZAHVALA Kot naročniku Glasu Gorenjske mi je bila v zvezi z nezgodo dne 25. avgusta 1959 izplačana zdravniško priznana 15-odstotna trajna invalidnost v- znesku 6000 din, za katero se DOZ najtop-leje zahvaljujem. Naročnik Glasu Gorenjske sem od začetka njegovega izhajanja in nameravam ostati naročnik tudi v prihodnje, saj je poleg zanimive vsebine naš najbolj razširjen časopis na Gorenjskem. Za prejeti znesek še enkrat prav lepa hvala naslovljenemu zavodu, kakor tudi upravi Glasu Gorenjske. — Jože Cerkovnik tržni pregled V KRANJU Fižol 60 do 80, ajdova moka 70, koruzni zdrob, koruzna moka. krma za kokoši in koruza 40, ješprenj 70, kaša 70 do 80, proso 35 do 40, oves 25, krhlji 45 do 50, čebulček 150 do 230, šalotka 30 db 60, orehi 80 do 100, mleko »PLANIKA« — Industrija obutve v Kranju razpisuje prosti delovni mesti: 1. ORODJARJA s 5-lctno prakso 2. VODOINSTALATER.!.* s 5-letno prakso Poleg tega sprejme večje število učencev v gospodarstvu ta strojno ključavničarsko, mizarsko in električarsko stroko. Nastop možen takoj. Plače po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo podjetja. »Stanovanjska skupnost Primskovo - Klane. Kranj, razpisuje delovno mesto UPRAVNICE OTROŠKEGA VRTCA na Primskovem Pogoj: dokončana Srednja vzgojiteljska šola ali dokončana osemletka in veselje do dela z otroki. Plača po dogovoru. Nastop službe 1. maja 1900. Ponudbe poslati na naslov: Erbežnik Tone, Kranj, ,Ie-lenčeva ulica. Planinci in ostali ljubitelji planin preživite del letošnjega dopusta v lepem Planinskem domu na Kališču pod Storžičcm (1540 m). Dom bo redno obratoval od 30. 4. 1960 dalje. Sprejem prnsionskih gostov omejen Rezervacije in informacije v pisarni Planinskega društva Kranj 30 in smetana 250 din liter; korenček 40 do 50, čebula 40 do 50, krompir 15 do 20, kislo zelje 40 do 60, pesa 60, repa 8, repa, kisla 30„ redkev 30, jabolka 50 do 110, sir-skuta 100 in surovo maslo 520 do 560 din za kilogram. — Jajca 18 do 20 din kos. kokoši 500 din, česen 5 do 10 din glavica, regrat 25, motovileč in radič pa 25 do 30 din merica, klobase 100 din, por. zelena in peteršilj 10 din šopek. V SKOFJI LOKI Krompir 18, kislo zelje 40, fižol .80 do 120, čebula 46 do 50, pesa 45 do 55, črna redkev 30, jabolka 80 do 100 din za kilogram; kisla repa 20, radič 30, motovileč 25 in regrat 20 din merica; jajca 17 din kos, hren in por 5 do 20 din, peteršilj 10 din šopek, čebulček 200 din liter, sirček 15 din .kos, smetana 20 din zajemalka. Republiška rokometna liga MLADOST: KOPER 16:11 (9:7) gibanje prebivalstva NA JESENICAH Rodile so: Ivanka Lavtižar. poslovodkinja — deklico: Božena Osojnik, uslužbenka — dečka; Vida Grilc, delavka — dečka: Janja Košir, uslužbenka — dečka; Ivana Medja, gospodinja — dečka; Tatjana Kolman. uslužbenka — deklico; Justina Smolej, gospodinja — dečka; Ivanka Bab-nik, uslužbenka — dečka; Angela Kos, gospodinja — deklico; Avguština Potočnik, delavka — deklico: Marija Miklavc, bolničarka — deklico; Elvira Gasperčič. delavka — deklico. Umrli so: Frančiška Rovan, rojena Kos, gospodinja; Janez Verhovnik. osebni upokojenec; Anton Ipavec, osebni upokojenec; Tilka Rink, otrok. V KRANJU Pri občinskem ljudskem odboru v Kranju so bile 2. 4. 1960 sklenjene 4 poroke, in sicer: PRAPROTNIK Branko, tekst, tehnik in RUClGAJ Marija, tov. delavka: PAJESTKA Franjo, tov. delavec in KRALJ Marija, tkalka; KONČAN Ivan, mizar in BAN Roza, pletilja; STRES Feliks, konstruktor in KERC Vla-dislava, uslužbenka. Od 1. 1. 1960 do 1. 4. 1960 je bilo rojenih v kranjski občini 345 otrok, v istem času pa je umrlo 28 oseb (16 moških in 12 žensk). ZLATA POROKA V soboto dopoldne je bila na ObLO v Kranju manjša slovesnost. Po 50 letih skupnega življenja sta prišla na zlato poroko 76 letni Milivoj Muraja in 71 letna Rozalija Muraja iz Kranja. Kranj, 10. aprila. — Danes so kranjski rokometaši v spomladanskem delu prvenstva Slovenije prvič nastopili pred domačo publiko. Mladost se je v drugem kolu republiške rokometne lige srečala z mlado in borbeno ekipo Partizana iz Kopra. Nasprotnik z morja je proti pričakovanju nudil Kranjčanom dokaj dober odpor. Nasprotno pa domačinom danes ni šlo tako kot smo pričakovali. Sicer sp zmagali, vendar bi bila morala biti zmaga izdatnejša v korist Mladosti. Pred več kot 500 gledalci sta se moštvi sodniku Francu Moljku iz Črnomlja predstavili v naslednjih postavah: KOPER - Matjac, Vižintin, Kastelic (2), Udovič (1), Kveder (5). Kosmina (2), Jurca (1), Race, Rebec, Jeližič, Dornik. MLADOST - Bevk, Posedi, Poljka (7), Petrič (3), Arh (2), Sotelšek (2), Bekehar (1), Čolnar i (1), Česen, Sladoje. Kot po navadi je tudi danes I Mladost dobro začela in že v i osmi minuti vodila s 6:1. Razlika ! katero so si priborili v prvih j minutah je bila tudi izražena v končnem rezultatu današnje tekme. Koprčani so se v drugi polovici prvega polčasa zdramili in rezultat vedno bolj zmanjševali, vendar jim niti enkrat ni uspelo stanje izravnati. Po stanju 6:1, so domačini dopustili, da so gostje znižali razliko na 6:4. Prvi polčas se je tako končal le z 2 goloma razlike v korist Mladosti. Sploh pa moramo reči, da so igralci Mladosti danes precej grešili pri streljanju na vrata, žoga je šla pogostokrat mimo vrat ali pa se je od nasprotnikove prečke odbila v aut ali v polje. Tudi kranjska vratarja nista branila najbolje, kar še posebej velja za Bevka, ki ga je že v prvi polovici prvega polčasa moral zamenjati Posedi. Drugi del je bil nekaj časa podoben igri prvim minutam današnje, ne preveč razburljive igre. Mladost je v tem delu po- večala razliko celo na šest golov. V zadnjih minuah pa so domačini spet nekoliko popustili, tako, da je bil končni rezultat 16:11 za Mladost. 9 Po današnjem drugem spomladanskem kolu, je Mladost trdno na drugem mestu na lestvici republiške rokometne lige. Sedaj ima zbranih skupaj 16 točk. To mesto bodo Kranjčani povsej priliki tudi obdržali, seveda pod pogojem, če bodo igrali tako kot doslej. Danes so sicer nekoliko gledalce razočarali s pre* cej ležerno in počasno igr0; Delno jih opravičuje tudi 9 precejšnja vročina današnje £ ga dne. Zelo razveseljivo je to, da se okoli igrišča Mladosti od nedelje do nedelje zbira vedno vee gledalcev. To kaže, da se je ta športna panoga med kranjskim občinstvom že zelo priljubila-Sodnik Moljk, danes ni sodil najbolje, predvsem je slabo upošteval prednost v igri. Medklubsko in sindikalno smučarsko prvenstvo na Krvavcu Krvavec, 10. aprila. — Danes dopoldne je bilo na Krvavcu sindikalno prvenstvo Kranja v veleslalomu in sicer v organizaciji smučarskega kluba Triglava iz Kranja. Nastopilo je 24 članov in 3 članice ter 9 starejših članov na 800 metrov dolgi progi z 21 vratci in z višinsko razliko 180 m. Progo je dobro pripravil Pavle Blažič. Rezultati pa so bili naslednji: članice — 1. Zdenka Jamnik (sindikalna podružnica prosvetnih del.) 1:23,5; 2. Anica Oražem (sind. podružnica družbenih organizacij) 1:24,9; člani — 1. Vili Logar (Sava) 0:48,7; 2. Roman Seljak (Elektrotehnično podjetje Kranj) 0:49,3; 3. Jože Blažič (Iskra) 0:49,5; 4. Pavle Zupan (Iskra) 0:51,9; 5. Edi Bertoncelj (Sava) 0:53,6 itd. starejši člani -1. Franc Medja (ObLO Kranj) 0:55,1; 2. Štefan Ošina (sind. podružnica prosvetnih delavcev) 0:57.2; 3. Ivan Stružnik (Iskra) 0:59,2; 4. Bogdan Napokoj (Iskra) 1:00; 5. Urh Kalan (Obrtna zbornica); ekipni plasma — 1. Iskra s skupnim časom 2:36,3; 2. Sava 2:37,1; 3. Sindikat prosvetnih delavcev 3:07.4. Po končanem sindikalnem prvenstvu, je bilo danes na Krvav- Prijateljski ženski rokomet MLADOST : SVOBODA 6:7 (3:3) Kranj, 10. aprila. - V okviru priprav za bližnje tekmovanje v republiški ženski rokometni ligi, so danes kranjske rokometnšice nastopilo proti večkratnemu republiškemu prvaku Svobodi iz Ljubljane. Kljub dobri igri so srečanje izgubile s 6:7. Mladost je skozi vso igro vodila le na koncu, so dekleta nekoliko popustile in dopustile gostjam, da so v zadnjem trenutku za las zmagale. Tekma je bila zelo bor- Srečna in redka jubilanta sta se I bena in ostra na trenutke pa je poročila 9. aprila 1910. leta v Ilombergu. V zakonu se jima je ningu. 6 Na današnji tekmi je vratar- 9 ka Mira Udovč odigrala 100 £ tekmo za barve Mladosti. Ob •3 tem skromnem športnem ju- © bileju, je predsednik RK $ Mladosti, tovariš podpolkov- 4» ni k Dušan Trbovič izmed lH omenjeni igralki šopek evet- £ ja. Ob tej priložnosti so fce> $ stitkam mladi in delavni % športnici pridružuje tudi naše fk uredništvo. rodilo 7 otrok, a trije še živijo. Milivoj Muraj je daljšo dobo delal v rudniku, zadnja desetletja pa živi s svojo ženo Rozalijo v Kranju. Ob njunem prazniku se čestitkam pridružuje tudi naše uredništvo! že mejila na grobost. Vendar je sodnik Feliks Kermavner v kali zatrl vsako grobost. Tekma je bila povsem enakovredna, čeprav sta so srečala prvi in zadnji na lestvici jesenskega dela republiške ženske rokometne lige. To kaže, da je Mladost dokaj dobro pripravljena z.a start v republ ligi, kljub pomanjkljivemu tre- K ošarka JESENICE ILIRIJA (Ljubljana) 39 : 29 Gorenjska rokometna liga NISO VZDRŽALI GOLNIK, 10. aprila. - Danes dopoldne je bila tu odigrana prvenstvena rokometna tekma Gorenjske rokometne lige. Src ali sta se ekipi Mladosti III i/. Kranja In domadege Storžiča. Favorit so bili vsekakor domačini, \endir so dogodki na igrišču že v prvih minutah igre pokazali drugače. Pobudo so prevzeli v svoje roke gostje in deSSgli tudi prvi gol. Rezultat polčasa je bil 3 : 3. V drugem delu igre so v precej enakovredni igri obeh ekip vodili vseskozi igralci Mladosti. Proti koncu pa jim je posla kondicija in niso več vzdržali prehudega tempa. Tako so morili kljub veliki požrtvuv ilno ti vseh in lepi Igri, kloniti pred domačini z rezultatom 12 : 9. Gole so dosegli za Mladost III: Rebolj I (1), Poljka 11 (8), Fajon (1) in Cenčič (1); z.a domačine pa: Zalar (l). Likar II (1). Pirih (.'!) In Gorjan (I)- Sodil je Zivknvič iz Kranja. Mladost II : Sava 11:1S (7:7) Na Jesenicah je bila včeraj dopoldne košarkarska tekma med moškima ekipama KK Jesenice in KK Ilirija iz Ljubljane. V prvi polovici so gostje igrali bolje in tudi zmagali z rezultatom 18:16. Ker so domačine verjetno podcenjevali in so ti zaigrali nadvse lepo so tekmo zaključili v svojo korist z. rezultatom i:!;:'.'.!). MLADINSKI TURNIR KOŠARKARSKI Pomladitev vrst V soboto popoldne je bil na Jesenicah Mladinski košarkarski turnir za prehodni pokal sindikalnih podružnic jeseniške Zele z.arne. Pomerila so se mladinska košarkarska moštva z Jesenic, Javornika, Radovljici« in Kranja. KK .lrseniec> j,, dosegel 1. mcslo in s tem prehodni pokal, in sicer od KK Kranj. Jesenicam sledijo Kranj, Javnrnik in Radovljica. Kranj Prod dnevi .so imeli na Smar-jetni gori redni letni občni zbor člani Alpinističnega odseka. Ugotovili so, da je bilo delo odsekov v minulem letu dokaj pestro, saj so člani opravili 34 zimskih in 26 letnih plezalnih vzponov. Pomemben uspeh od-i k i jc n< »dvom no 18-dnevni po hki Mont lllanc in še li drugih nad 1000 rrtStrOV visokih gora. Aktivno so sodelovali na raznih prostovoljnih akcijah, ki jih jo organiziralo Planinsko društvo Kranj, najtesneje .so ,-,<>de-lovali /. Gorsko reševalno |x> stajo, udeležili so bs več prireditev ob j>r 3:06,0; ČLANI - 1. Jane« Sum' (Tr) 1:30.2: 2. Janez Jenko (Tr) 1:33,3; 3. Jože Ilija (E) 1:35,3; 4-Peter Lakota (Jes) 1:35,5; 5. Tomaž Jamnik (Tr) 1:35,6 itd. Nastopili pa so še tekmoval" Olimpije, Kuma, Ločana, Domžal, Vrhnike, Trbovelj. Organih' cija tekmovanja je bila odličn*' Snežne razmere so bile odlu'ne' pihal pa je nekoliko južen veter-Franc Gorjanc Judo ZMAGA NAD RENOMIRAN^1 NASPROTNIKOM TRIGLAV : PARTIZAN Zagi,<,° 19 : 5 (10 : 2) Kranj, 10. aprila. - V avli 0^° je danes v prijateljskem M srečanju pred približno 100 #T dalci ekipa Triglava premagala drugo najboljšo hrvatsko etiV0 Partizana. Gostje so nastopil* v postavi: Petrič, Cinzek. Fridrib; Martinko, Džak, Košir: domafl Trefalt, Molan, Boben. pa: čina. Stare, Ferle. Domači -poskrbeli z visoko zmago 1 prijetno presenečenje. Rezultati: 1. kolo: lahka: T** (Sit : Petrič 1:1, Molan : Cin*1* 2:0, srednja: Boben : Fridrih 2: ; KuCina I Martinko 2:0. Stare : Košir 2:0, Ferle : DŽa 1:1: 2. kolo: lahka: Trefalt ! C,JT zek 2:0, Molan : Petrič 1:1, SIJ ' nja: Boben : Martinko 2:0. čina : Fridrih 1:1, težka: Star«1 j Džak 1:1, Ferle : Košir 2:0. Sodil i )evirk je dobro mojster MaH'1*1 iz Ljubljane. Gorenhko nogometno prvenstvo SVOBODA I i'' TRIGLAVB (1 : D Šenčur, 10. aprila. - Dane« bila tu odigrana prvenstv tekma med domačo Svobodo, drugim moštvom kranjskega T glava. Zasluženo je zmagala -boda i 3 : 1 (1 : 1). ddi) MLADOST : PARTIZAN (N»" 1 : 1 (1:0) J, ladost J Kranj. 10. aprila. Ml: danes povsem nezasluženo odo*, ri''1 pa la točko sicer borbeni enajst° Partizana iz Nakla Nakelčan' ^ so po zmagi nad Planiko P1"'.,,.;-lo nedeljo, danes na tujem ■cu dosegli spet lep uspeh- PIONIRU MLADOST : PARTIZAN (N»B 2 : 0 ^__^ Zosnji Športni NOGOMET ,r v Beogradu |e i>.u včeraj poldne meddržavna kvalif'* ™ ska tekma z« vstop v' « . olimpijskih iger Jugosle* ^'„1-Liiel. ki se je končala ' rt*'v, tatom 2:1 (1:1) v korist K°s SLOVENSK N CONSK \ N(,fi M ETNA LIGA: Ljubljana : Sobota L0 Krim : Maribor 3:3 Kladivar : Ilirija 3:2 Nina Gorica : Grafičar Izola : Rudtl1 1:1 Branik : Triglav 5:1 GORENJSKA NOGOMB i'na LIGA: Planika i Bk. Loki •:• 1:0