Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Marti* della Libertž (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni C. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini LIST Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 253 TRST, ČETRTEK 21. MAJA 1959, GORICA LET. VIII. PO,NASILJU ZOPER SLOVENŠČINO NA PROSEKU DOGODEK, KI PRETRESA Z OGORČENJEM VSE SLOVENCE Kdo je odgovoren za nesramno obnašanje brigadirja? Vladna stranka naj neha nasprotovati lastni vladi V nedeljo popoldne se je na Proseku primerilo nekaj, kar je tako v dušo užalilo tukajšnje Slovence, kot malokateri pripetljaj v povojnem času. V vasi so domačini priredili šaljivo nogometno tekmo med »mladimi« in »starimi«, »oženjenimi« in »neoženjenimi«, ki vsako leto privabi na Prosek številne gledalce tudi iz okoliških krajev in iz samega Trsta. To je prava ljudska veselica, na katero se mlado in staro tedne vneto pripravlja. Tako je bilo tudi letos in na Proseku se je na tekmi zbralo okoli tisoč ljudi. Da napovedovalci pri tem tolmačijo s hudomušnimi opazkami igro Slovencem v slovenščini, je bilo vselej samo po sebi umljivo in nad tem se ni doslej nihče spotikal. In kako naj bi človek, ki je pri čisti pameti, mogel tudi imeti kaj zoper to, da se domačini v domačem kraju med seboj zabavajo v svojem jeziku! Toda kaj se je letos zgodilo? Brigadir orožnikov na Proseku je med igro pristopil k zvočniku ter napovedovalcu kratko-malo prepovedal govoriti slovensko. Nogometna tekma, je dejal, je javna manifestacija in na njej se sme uporabljati izključno uradni jezik, se pravi italijanščina, kar je seve izmišljotina gospoda brigadirja in ni-kak zakonski predpis. VSESPLOŠNI ODPOR LJUDSTVA Gledalci so se spočetka čudili, kako to, da je zvočnik iznenada utihnil. Menili so, da se je pokvaril. Ko so pa zvedeli za predrzni brigadirjev ukaz in, da so napovedovalci raje umolknili, kot da bi se protipo-stavnemu povelju uklonili, je v množici zavrelo. Da bi dali duška svojemu več ko upravičenemu ogorčenju, so igralci po prvem polčasu tekmo pretrgali, slovenska godba je odpovedala sodelovanje in ravno tako je bila preklicana ljudska zabava, ki bi morala biti po tekmi v Zadružni gostilni. Pač pa ljudje do pozno v noč niso delali drugega, kot se naglas zgražali nad sramotnim nasiljem. Medtem se je vest o dogodku začela bliskovito širiti po vsem Krasu in Goriškem ter je danes že prodrla čez mejo, prešinja-joč vse Slovence z globoko nevoljo. Ali smo prišli že tako daleč, se ljudje sprašujejo, da je raba našega jezika prepovedana celb v vaseh, kjer prebivamo že 1500 let? Ali je italijanska demokracija že tako gnila, da sme vsak karabinjerček iz kakega pastirskega kraja na jugu odločati, kdaj, kje in kako lahko govorimo Slovenci siovenski? PROTEST NA NOTRANJEGA MINISTRA IN PALAMARO Prvi, ki je dal izraza vsesplošni ljudski nevolji, je bil občinski svet v Zgoniku, ker se je nezaslišani dogodek pripetil v Brišči-kih, se pravi na ozemlju zgoniške občine. 2e naslednji dan je bila sklicana izredna seja, na kateri je bila enoglasno sprejeta protestna resolucija na notranjega ministra in na dr. Palamaro, kateri je za vladno politiko na Tržaškem neposredno odgovoren. Svetovalci v njej pravijo, da jih je dogodek »presunil in ogorčil«, ker jih spominja na čase fašistične strahovlade, ko je bila raba slovenščine »z zakonom prepovedana«. Kako je mogoče, vprašuje resolucija, da si karabinjerski podčastnik kljub ustavnemu predpisu o zaščiti manjšin in kljub londonskemu sporazumu dovoljuje prepovedati »našim ljudem, da bi govorili v svojem materinem jeziku?« Protestu Zgonika se je koj zatem pri-ključil občinski odbor v Dolini, kateremu bodo prav gotovo sledile vse slovenske občine v naših krajih. To morajo storiti že zavoljo tega, da ne dožive lepega dne istega ponižanja kot Prosek. Proti predrznemu nasilstvu sta dvignila v tržaškem mestnem svetu svoj glas tudi dr. Dekleva in Marina Bernctičeva. Značilno je, da so se odporu Slovencev pridružili s posebnima izjavama tukajšnja Komunistična stranka in prvič tudi vodstvo tržaških Nennijevih socialistov, medtem ko vse ostale italijanske stranke molče kot grob. PRED RIMSKI PARLAMENT! Da od vseh strani dežujejo protesti slovenskih političnih, prosvetnih in športnih organizacij, je razumljivo. Pomembnejše pa je, da se je občinski svet v Zgoniku obrnil na državnega poslanca Vidalija s prošnjo, naj spravi zadevo pred parlament. In res se je vodstvo Vidalijeve stranke takoj sestalo ter mu naročilo, naj bo v poslanski zbornici tolmač ogorčenja, ki pretresa naše prebivalstvo zastran dogodka na Proseku. Spet slovenski katoličani doživljajo, da pravice narodne manjšine branijo komunisti, demokristjani pa, ki bi bili po svojih načelih prvi dolžni to storiti, stoje brezbrižno ob strani. Nič ni torej koristilo, da so se med nami našli izobraženci naše krvi, ki so v svoji politični nezrelosti ali iz »drugih« razlogov pozivali Slovence, naj brez vsakih pogojev glasujejo za italijanske demokristjanske poslanske kandidate! Kaj ima slovenski narod od tega, da so številni naši ljudje volili na primer poslanca Bologno? Prav nič! Naše ljudstvo so spravili na glas politično in narodno nezavedne »mase«, katero nekateri »voditelji« ženejo tja, kamor jih je volja, in to je vse. Da so si pri tem gospodje vtisnili na čelo znamenje, katerega ne bodo več mogli zbrisati, za manjšino ni važno. Globlje ozadje proseške prepovedi In kako so mogli tudi pričakovati pomoči od demokristjanskih kandidatov, katere so sami javno označevali za protislovenske nacionaliste, ki se ne morejo rešiti fašistične miselnosti? Da so jih povsem pravilno žigosali za polfašiste, ki se tega morda niti ne zavedajo, so jim poslanci, za katere so volili, kaj kmalu dokazali. Poslanec Bologna je ob nastopnem govoru v parlamentu v svoji odkritosrčnosti, katero treba le spoštovati, izjavil, da je cilj manjšinske politike v naših krajih naslednji: Slovenci naj se postopoma preto-pe v »italijanski narodni skupnosti«, se pravi, naj kot poseben narod zginejo z obličja zemlje. Kako globoko je protislovenska zagrizenost na žalost ukoreninjena v miselnosti tukajšnjih vodilnih laških katoličanov, je pa razvidno še iz drugih dejstev. Ali ni na priliko največja ironija, da je dr. Dekleva bil prisiljen iskati zadoščenja za sramotni dogodek na Proseku ravno pri županu dr. Franzilu? Saj se vsi še spominjamo, kako se je dr. Franzil pri zadnjih volitvah bahal na javnem shodu s protislovensko politiko svoje stranke! »Ali ste bili vi, fašisti,« je zmagoslavno vzkliknil, »ki ste se prvi odločno uprli rabi slovenščine na Glavnem trgu v Trstu, ali pa mi krščanski demokrati?« In res je zatem dr. Palamara izdal odlok, s katerim je prepovedal slovensko govorjenje na političnem shodu pred mestno hišo v Trstu. Predrzni brigadir na Proseku je ravnal zatorej popolnoma v protislovenskem duhu dr. Franzila in dr. Palamare. Kako moremo od revčka pričakovati, da bo po- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 24. maja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 15.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane; 17.00 Nič posebnega, igra v 3 dej. (Guido Cantini . Martin Jevnikar). Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in .njih stvaritve: Hugo von Hofmannsthal — ureja Josip Tavčar; 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe. Ponedeljek, 25. milja, ob: 12.55 Orkester Guido Cergoli; 18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Iz življenja tujih ptičev — »Bela sova«; 18.10 Koncert organistke Mile Modestove; 18.35 Vokalni kvintet Zarja; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naj-vnlajše; 20.00 Športna tribuna; 20.30 G. Verdi: Lom-bardijci v prvi križarski vojni, opera v 4 dej. — Turinski ork. in zbor Ital. Radiotelevizije. Približno ob 21.15: Opera, avtor in njegova doba. Približno ob 21.50: Mala literarna oddaja. Torek, 26. maja, ob: 12.55 Orkester Carlo Pacchio-ri; 18.00 Z začarane police — Marija Polak: Ošabna kraljična in kralj Kozjebradec; 18.10 Simfonični koncert orkestra zagrebškega radia, ki ga vodita Anton Janigro in E. van Rcmoortel; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 19.20 Pestra glasba; 21.00 Obletnica tedna — 150-letnica smrti Franza Josepha I-Iaydna, napisal Pavle Merku; 21.30 Operetna glasba; 22.00 Umetnost in življenje — »Tretja biennala sodobnih italijanskih verzov« (M. Javornik); 22.15 Ravnikovi in Lipovškovi samospevi. Sreda, 27. maja, ob: 13.30 Lahke melodije; 18.00 Radijska univerza — L. Volpicelli: Poklicna usmeritev — »Kaj vse potrebuje šola«; 18.10 Paganini: Koncert št. 4 v D-duru za violino in orkester; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 20.30 Igra kvintet Avsenik; 21.00 Kovarstvo in ljubezen, žaloigra v 5. dej. (Friedrich Schiller - Franc Albreht). Igrajo člani SNG v Trstu. Četrtek, 28. maja, ob: 9.00 Mozart: Kvartet za godala v G-duru, K 387; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 15.00 Musorgski: Slike z razstave; 16.00 Oddaja za najmlajše — V dolini kraljev, radijska zgodba (Mihael Jeras). Igrajo člani RO; 18.00 Lirika — »Procesija se vije preko polj«; 19.00 Šola in vzgoja — Vzgojna posvetovalnica; 21.00 Vzgleden mož, igra v 4 dej. (Oscar Wilde - Oton Župančič). Igrajo člani RO. Petek, 29. maja, ob: 18.00 Radijska univerza: msgr. Jakob Ukmar: Problem ločitve zakona po kanonskem pravu: »Začetek, potek in konec zakonske pravde«; 19.00 Širimo obzorja — Stari znanci, resne in šegave o vsakdanjih stvareh: »Cigareta« (Saša Martelanc); 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika — Miran Pavlin: »Les kot surovina kemijske industrije«; 22.15 Koncert sopranistke Ileane Bratuževe, pri klavirju Gojmir Demšar. Sobota, 30. maja, ob: 14.45 Poje Domenico Mo-dugno; 15.00 Ravel: Couprinov grob; 16.00 Novelist tedna; 16.20 Veseli Dolinski trio; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — Žalost in veselje, radijska slikanica (Andrejčkov Jože - Mirko Javornik). Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 20.40 Zbor Slovenske filharmonije; 21.00 Naš prav, radijska igra (Ermanno Carsana - Giuseppe De Martino - Maks Šah). Igrajo člani RO. TEDENSKI KOLEDARČEK 24. maja, nedelja: Sv. Trojica, Cvetka 25. maja, ponedeljek: Urban 26. maja, torek: Janez, Magdalena 27. maja, sreda, Janez 28. maja, četrtek: Telovo 29. maja, potek: Marija Magdalena 30. maja, sobota: Ferdinand V ZATONU Bolgarsko letovišče Stalin ob črnem morju so preimenovali zopet v Varno. Tudi ime maršala Vorošilova, predsednika Sovjetske zveze, je v zatonu. Vorošilovgradu v Ukrajini so vrnili ime Lugansk, enako tudi mestu Vorošilov ob Tihem oceanu, ki se spet imenuje Usursk. DOGODEK. KI PRETRESA Z OGORČENJEM VSE SLOVENCE (Nadaljevanje s I. strani) stopal drugače kot njegovi predstojniki! 1 Mož si je morda celo domišljal, da z nesramnim nastopom zoper slovenski jezik dokaže samo svoje domoljubje ter si zagotovi napredovanje v službi. KJE JE IZHOD? Proseški brigadir bere prav gotovo časnike kot ostali ljudje. Zato je iz njih posnel, da proti enakopravnosti slovenščine ne na stopajo samo posvetna oblastva, marveč tudi italijanski duhovniki. Slišal je morda, kako je pod škofovim nadzorstvom izhajajoče glasilo Ital. Kat. Akcije Vita Nuova napisala, da je dvojezičnost v Trstu »proti naravi« ter pomeni žalitev mesta sv. Justa. Zakaj naj bi revež ne ravnal tako, kot delajo mimo državnih tudi cerkvena oblastva? Vsak človek kljub temu razume, da kriči, kar se je zgodilo na Proseku, do neba po i zadoščenju. Vprašanje pa je, kako napraviti takim neznosnim in zelo nevarnim razmeram v naših krajih konec. Po našem prepričanju sta za to nujno potrebni dve stva- ri: najprej naj demokrščanska stranka v Rimu poskrbi, da se bodo njeni pristaši v Trstu držali najosnovnejše strankarske discipline. Kam pa pridemo, če jim bo še naprej dovoljeno, da označujejo londonski sporazum, ki ga je Krščanska demokracija podpisala, za »kos papirja« ter bodo njeni tržaški voditelji nekaznovano zahtevali celo od državnih oblastev, naj njena določila v korist Slovencev ne izpolnjujejo? Kakšni so to demokristjani? če se nočejo podvreči disciplini stranke in spoštovati obstoječih mednarodnih pogodb, naj se zoper nje uporabijo najskrajneši ukrepi! Isto velja za cerkvene ustanove. Ako se drznejo proglašati jezikovno enakopravnost slovenskih katoličanov na Tržaškem za nekaj »proti naravnega«, naj vrhovno cerkveno oblastvo podvzame zoper nje to, kar zaslužijo v Cerkvi uporniki in zasramovalci krščanske morale. Edino če bo sv. stolica stopila tem izprijenim katoličanom res krepko na pr'te, se utegnejo strezniti. Vsako drugo sredstvo je pri teh ljudeh povsem brezuspešno! Odposlanstvo pri generalnem komisarju Pred zaključkom lista smo zvedeli, da je dr. Palamara sprejel včeraj tročlansko odposlanstvo proseškega prebivalstva, ki je prišlo protestirat zoper nezaslišano ravnanje ondotnega brigadirja na nedeljski nogometni tekmi. Generalni komisar je izjavil, da imajo Prosečani nesporno pravico se posluževati materinega jezika ter da lahko že to nedeljo neovirano ponove prekinjeno športno zabavo. Za to jim ni treba delati posebne prošnje. Če bi nastale kake težave, naj se prireditelji obrnejo naravnost nanj. Napovedovalci smejo govoriti samo slovenski, lahko pa vpletejo tudi kak italijanski stavek, da bodo laški gledalci vedeli, zakaj se Slovenci smejejo. To pa ni ukaz, ampak le nasvet, ki se lahko upošteva ali ne. Vse je odvisno od volje Prosečanov. Sklep Prosečanov Ti so se zatem zbrali v vasi na posvetovanje ter sklenili, da bodo napovedovalci podajali nekatera kratka pojasnila tudi v italijanščini. Mi nismo načelno nasprotni, menimo pa, da bi isto pravilo moralo veljati tudi za italijanske prireditve, katerim pri- GRŠKA VLADARJA V RIMU Grški kralj Pavel se s soprogo že več dni mudi v Rimu. Prišel je, da se obnovi prijateljstvo med obema državama, katero je bil Mussolini s svojim napadom na Grčijo prav korenito skvaril. Vladarska dvojica stanuje kot gost predsednika Gronchija v Kvirinalu. Pri tej priliki so bila izmenjana tudi dragocena darila: Gronchi je poklonil kralju sliko Matere božje iz I. 1550, kraljici Fedor riki pa krasen starinski kipec iz brona. Pavel je obdaroval Gronchija z dvema težkima zlatima krožnikoma iz 1. 125 pred Kristusom, ki so ju pred kratkim našli v nekem grobu na atenski Akropoli. Gronchijc-va soproga je dobila starinski vrč iz 5. stoletja pred Kristusom. sostvujejo v večjem številu Slovenci. Tudi njim pritiče, da čujejo kako besedo v svojem jeziku. Prosečani so s sklepom dokazali dr. Pa-lamari vsekakor dobro voljo, vendar nam se zdi, da bi ne smeli uvesti dvojezičnega napovedovanja že pri tej prireditvi, ker se s tem vzbuja vtis, kakor da so se Prosečani naposled vendarle vsaj deloma uklonili pro-tipostavni brigadirjevi zahtevi. Za sedaj je politično nujno potrebno le to, da se krivica popravi in Slovencem sovražni orožnik nemudoma odstrani. Vse drugo se lahko uredi pozneje. Včeraj je dr. Palamara sprejel tudi jugoslovanskega generalnega konzula dr. Voduška, ki je prav gotovo z zastopnikom vlade ravno tako govoril o sramotnem dogodku na Proseku. — 0 — OTVORITEV ELEKTRIZIRANE PROGE V nedeljo se je pripeljal iz Benetk v Trst minister za promet Angelini, ki je slovesno otvoril novo električno železniško progo čer-vinjan - Mestre, za katero so potrošili 9 milijard 400 milijonov lir. Z 31. majem, ko postane veljaven nov vozni red, bodo vlaki iz Trsta v Benetke vozili 21 minut manj kot doslej. V Trstu je minister izjavil, da bodo od Trsta do Benetk obnovili dvotirno progo in da je za zgradnjo glavne tržaške železniške postaje določenih 1500 milijonov. PREBIVALSTVO RUSIJE Pri ljudskem štetju, katero so opravili januarja t. 1., se je izkazalo, da živi v Sovjetski zvezi 208 milijonov 800 tisoč ljudi, čeprav je dežela pretrpela v vojni ogromne zgube, saj je v 4 letih padlo nad 20 milijonov oseb, je prebivalstvo naraslo za več ko 18 miliionov duš. Najhitreje se ljudstvo množi v Sibiriji in na Daljnem vzhodu. V Rusiji je 20 milijonov več žensk kot moških, vendar sc zgube zadnje vojne brzo izravnavajo: pri osebah pod 32. letom starosti sla oba spola že spet enako številna. - ' * .4>«ž*Mi«Sr' Zmaga francoske manjšine v Dolini Aoste V Dolini Aoste so bile na binkoštno nedeljo deželnozborske volitve, za katere je v Italiji in inozemstvu vladalo veliko zanimanje. To zastran tega, ker je katoliška Ao-stanska zveza (Union Valdotaine) nastopila na skupni listi s komunisti, nennijevci in i delom socialnih demokratov, dasi je Sv. Oficij tako zavezništvo obsodil ter je proti njemu protestiral tudi krajevni škof Blan-chet. Ta je tik pred volitvami naslovil na katoliške kandidate še posebno' pismo, v katerem jih je opomnil na posledice njihovega ravnanja. »V časopisju berem«, je napisal, »da ste Vi dali svoje ime na skupno listo s komunisti. Ker se priznavate za katoličana, imam kot škof dolžnost Vas opozoriti, da je tako sodelovanje povsem nedovoljeno ter mi bo naložilo trdo dolžnost, da Vam odrečem zakramente Cerkve«. Ta opomin, o katerem so bili obveščeni tudi francoski verniki, bi bil moral odvrniti katoličane od tega, da glasujejo za listo Aostanske zveze, ter pomagati do zmage tako imenovanemu Demokratskemu združenju, v katerem so bili zedinjeni z italijanskimi demokristjani liberalci in saragatov-ci in katerem so obljubili pomoč tudi fašisti. Toda zgodilo se je, da francoski verniki niso poslušali niti Sv. Oficija niti škofa Blancheta, marveč ohranili zvestobo Aostan-ski zvezi. Ta je število volivcev še povečala in zmagala. Zanjo je glasovalo 30.210 upravičencev, za nasprotno listo pa 28.543. Vzroki poraza Po obstoječem nepravičnem volilnem zakonu, ki so ga demokristjani svoj čas dali izglasovati v parlamentu, pripade zmagujoči listi 25 sedežev, drugi pa le 10, četudi bi bila razlika v glasovih še tako majhna. S pomočjo tega zakona so demokristjani novembra 1954 prišli do večine ter vrgli iz deželne vlade svoje dotedanje francoske katoliške zaveznike. To pot se pa je nedemokratični volilni red maščeval demokristjanom samim, ki izpadejo iz vlade. Za prihodnjih 5 let bo gospodarila v deželi Aostan-ska zveza. Francoski katoliški voditelji trde, da je za to odgovorna edino Kršč. demokracija. Zakaj je izdala zakon, ki je prisilil Aostan-sko zvezo, da išče pomoči pri levičarskih strankah, če se noče sama oropati vse oblasti in vsakega vpliva v lastni domačiji? Drugi vzrok poraza pa je po njihovem v naslednjem: ljudstvo v Dolini dobro pozna voditelje Aostanske zveze. O njih ve, da so katoličani, kateri hočejo dobro svojemu narodu in Cerkvi. Da so ti možje postali čez noč pomagači brezverskega komunizma, ne verjamejo, pa naj to trdi kdorkoli. To je nagnilo katoliške volivce, da so ohranili zaupanje svojim dosedanjim voditeljem ter šli za njimi. življenjske potrebe, ugotavlja demokr-ščanski poročevalni urad Italia, so bile močnejše kot načela. Izkušnja v Dolini Aoste bi morala dati vladajočim rimskim krogom povod za razmišljanje ter jih prepričati, da morajo svojo politiko do manjšin temeljito spremeniti, ako nočejo sami gnati katoličanov v sodelovanje s komunisti. — 0 — ŽIV SEŽGAN Grk s Cipra, 48-letni Zaharija Karafotias, je napravil pred dobrim tednom strašen konec. Ker je za časa narodnoosvobodilnih bojev izdajal rojake angleški policiji in sploh sodeloval s tujcem, ga je zadela neusmiljena kazen: polili so mu telo z bencinom in ga živega sežgali. Njegova žena, ki so ji zvezali noge in roke, je bila primorana gledati okruten prizor. Tako se ciprski Grki maščujejo nad narodnimi izdajalci. DRAGI JETNIKI V Združenih državah je posebna komisija preiskovala, koliko stane državo vsak kaznjenec. Ugotovila je, da potroši vlada za vsakega jetnika v državi New York od 10 do 20 dolarjev dnevno, kar znaša približno toliko kot oskrba v boljšem hotelu. Neki hudomušen poslanec je predlagal, naj kaznjence potemtakem nastanijo kar po hotelih. »Kdo jih bo pa po prestani kazni ven spravil?« je dobil za odgovor. MISLI NftULAS Angleški maršal Montgomery je po obisku v Moskvi podal že parkrat izjave, ki so politično sila nerodne. Prejšnji petek je govoril v Oxfordu in očital Amcrikancem, da so dve polni leti pustili na Angležih vse breme boja proti Hitlerju in, ko so poslali čete na bojišče, da še niso bili dovolj pripravljeni. Njihova krivda je tudi, da so sovjetske armade prodrle tako daleč proti za-padu. Amerikanci se na generalove izjave jezijo, čeprav je v njih mnogo bridke resnice. AMERIŠKI ZAKONI Brata Grisenti iz Tridentinskega sta pred 3 meseci dobila obvestilo, da jima je brat Jožef iz San Francisca zapustil tri milijarde lir. Ko sta razmišljala, kako bosta silno premoženje uporabila, sta pa zvedela, da jim bodo po ameriških postavah odtegnili kar 80 odstotkov dediščine. To seve niso mačje solze. Kljub temu jima pa še vedno ostane 620 milijonov, vsotica, s katero bi se marsikdo tudi potolažil. Nogometni moštvi, ki ju sestavljajo »mladi« in »stari«, oziroma poročeni in neporočeni igralci s Proseka in ki sta v nedeljo iz protesta proti prepovedi slovenske besede prekinila prijateljsko tekmo Moj odgovor Katoliški glas je 14. maja naslovil name vprašanje, kdaj mislim preklicati »zlonamerno natolcevanje«, ki ga je paš list zagrešil leta 1955 v svojem dopisu o goriški žalni proslavi žrtev zadnje vojne. »Ali niso zadostovala tri leta, da se popravi storjena krivica?« Na to odgovarjam: 1. Novi list jc vselej prostovoljno priobčil kate-tikoli popravek, brž ko se je uredništvo prepričalo, da je komu nehote naredilo krivico. Tega moralnega načela se bo list držal, dokler bo'izhajal. Če leta 1955 ni objavil popravka predsednika SK PD g. Draga Butkoviča, je imel številne tehtne razloge, o katerih bom spregovoril pred sodnikom, na čigar lazsodbo res čakam že tri leta, a ne po svoji krivdi, kakor je dobro znano tudi g. Močniku. Še danes sem pa prepričan, da je vsebina našega tedanjega dopisa bila v soglasju z resnico. Mar gospodje zahtevajo, naj ravnam proti svoji vesti in preklicujem resnico? 2. Katoliški glas me je napadel natančno en teden za tem, ko smo objavili v našem listu dopis skupine naročnikov, ki so hoteli vedeti, kdaj bo urednik Glasa g. Močnik preklical podlo trditev, da je dr. Besednjak leta 1930 ukinil slovensko-hrvatski tisk v Italiji le zato, da je dobil od fašistov potni list ter se zatekel v tujino. Jasno je torej, da napad name ,ni bil slučajen. Z njim so se hoteli pred javnostjo nekako opravičiti, zakaj niso še popravili težke krivice, ki so jo prizadeli dr. Besednjaku. Saj so minila že leta, odkar je dr. Besednjak vložil proti Katoliškemu glasu tožbo pri cerkvenem sodišču, a še danes zaman čaka, da to izvrši svojo dolžnost. Marsikdo je pričakoval, da bo g. Močniku kot kristjanu in duhovniku vest narekovala, da bo skušal storjeno krivico popraviti, ne da bi ga šele cerkveno sodišče k temu prisililo. Bil jc tudi javno pozvan, naj vsaj poskrbi, da se obravnava proti Katoliškemu glasu izvleče iz mrtvila ter pride tako na svetlo resnica. Saj je papež Janez XXIII. v govoru na časnikarje dejal, da mora biti vrhovni zakon za krščanski tisk brezpogojno spoštovanje resnice. Dolžnost vsakega poštenega časnikarja jc, da brž ko ugotovi, da je pisal neresnico, to sam od sebe čimprej popravi. Kako da se g. Močnik ne drži teh smernic? 3. Namesto tega so gospodje privlekli za lase v razpravo g. Butkoviča, kot da gre tu za nekako trgovinsko izmenjavo, čeprav bi moral g. Močnik vedeti, da katoliška morala ne more biti predmet nikake kupčije, temveč je absolutno moralna vrednota. O meni je sicer Katoliški glas pred meseci pisal, da krščanskih načel popolnoma ne razumem, ker da nisem dovršil bogoslovja; toliko pa jih le, da vem naslednje: stališče, ki ga zagovarjajo pri katoliškem tedniku v Gorici, je v .najostrejšem nasprotju z naukom Cerkve in papeževimi smernicami. Drago Legiša TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Prepoved slovenske besede na nogometnem igrišču pri Proseku je odjeknila tudi na torkovi seji tržaškega občinskega sveta. Tako je svetovalec dr. Jože Dekleva predložil županu pismeno vprašanje, v katerem ga med drugim naproša, naj posreduje, da se v prihodnje podobni dogodki preprečijo ter da pristojna oblastva nekaj ukrenejo proti povzročitelju samovoljnega in nezakonitega protislovenskega dejanja. Svetovalca Marina Bernetičeva pa je prebrala izjavo komunistične stranke, ki poudarja, da je proseški brigadir ravnal tako, kot so svoj čas nastopali fašisti, ter da prebivalci Proseka ne morejo dopuščati, da se tako grobo teptajo narodnostne pravice Slovencev. Župan Franzil je svetovalcema odgovoril, da bo o zadevi spregovoril, ko bo prejel natančnejša pojasnila. Zatem je dr. Franzil poročal o razgovorih z ministroma Tupinijem in Angelinijem, ki sta pred dnevi obiskala naše mesto. Sporočil je tudi, da prideta v kratkem v Trst še ministra Togni in Colombo, katerima bodo občinski zastopniki obrazložili temeljna tržaška gospodarska vprašanja. Povedal je obenem, da je v Rimu protestiral, ker je vlada nameravala zmanjšati letošnji proračun našega področja skoraj na polovico, ter zahteval, naj se dosedanji izdatki ohranijo. Posredoval je nadalje v zvezi z govoricami, da namerava čistilnica Aquila prenesti sedež ravnateljstva iz Trsta v Milan, na kar mu je bilo zagotovljeno, da gre le za ukrepe, s katerim se bo izboljšala prodaja petrolejskih izdelkov. Opčine: RAZSTAVA V OTROŠKEM VRTCU Kmalu bo konec šolskega leta, za katerega pripravijo po tradiciji osnovne šole in otr.oški vrtci ria Tržaškem razstave najlepših ročnih del in risb, ki so jih izdelale otroške roke. Med slovenskimi otroškimi vrtci je letos prvi priredil tako razstavo vrtec na Opčinah, ki ga vodi gospa Valerija Šuligoj — Magajna. Pretekli torek in sredo so si starši in njihovi prijatelji lahko ogledali, kaj vse so že znali izdelati in narisati njihovi otroci in koliko spretnosti so si že pridobili pod vodstvom svoje skrbne učiteljice.-Naravnost presenetljiv je estetski čut, ki ga je učiteljica že znala vcepiti otroškim dušicam. Razstava je obsegala zvezke risb (najmlajši otroci se odlikujejo po svojem »abstrak-tizmu«, starejši pa po »realizmu«), umetne cvetice, igrače in plastike. Starši so odhajali z razstave razveseljeni in zadovoljni, da se njihovi otroci tako lepo razvijajo pod toplim pedagoškim in materinskim okriljem svoje prve učiteljice. j- Repentabor: BISERNA POROKA V petek, 15. t. m., sta v župnijski cerkvi na Repentabru obhajala 60-letnico skupnega življenja g. Valentin Bizjak in gospa Marija Ravbar s Cola. Slavljencu je 85 let, njegovi soprogi pa 79. Vse življenje sta de- lala na svoji kmetiji ter uživala spoštovanje pri vseh vaščanih. Imela sta sedem otrok, od katerih so še štirje živi. Njun sin Jože je sedanji repentaborski župan. Ob častitljivi obletnici jima prijatelji in znanci prisrčno čestitamo ter želimo, naj ju Bog še dolga leta ohrani pri trdnem zdravju. Kolonkovec: SMRTNA PROMETNA NESREČA V tržaški bolnišnici je v nedeljo popoldne izdihnil svojo mlado dušo komaj 22-let-ni Mario Božič s Kolonkovca. Postal je žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila ob 13.30 v nedeljo, in sicer pri Tržaški konop-ljarni na vogalu ul. DTsella. Mladenič se je hotel izogniti kolesarju, ki je vozil pred njim in nenadoma zavil na levo, a je zgubil oblast nad motorjem ter z glavo zadel v vrata Tržaške konopljarne. Odpeljali so ga sicer v bolnišnico, toda nesrečni fant je nekaj ur zatem podlegel hudim poškodbam. Prebil si je namreč lobanjo. Naj v miru počiva. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Dolina: RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE Na cesti med Dolino in Boljuncem je v nedeljo bila napovedana 2. razstava goveje živine sivorjave pasme, ki jo je priredilo Kmetijsko nadzorništvo. Razstavljenih je bilo 208 glav živine, ki je last 125 živinorejcev iz vseh vasi našega Brega. Nadvse zanimivo prireditev so si ogledali živinorejski strokovnjaki iz Trsta in sosednih pokrajin, razni oblastniki ter, kar ie zelo važno, številni živinorejci iz vseh vasi našega ozemlja. Namen razstave je bil, pokazati napredek, ki so ga v Bregu po vojni dosegli v tej važni panogi kmetijstva. Kdor je bil v nedeljo v Dolini, se je lahko prepričal, da so breški kmetovalci zadnja leta res korenito izboljšali živinorejo, za kar jim je treba samo čestitati! Preden so razdelili nagrade, je udeležencem spregovoril kmetijski nadzornik dr. Emo Perco, ki se je živinorejcem zahvalil za sodelovanje ter poudaril, da bo treba odslej na našem ozemlju posvetiti večjo pažnjo tudi vzreji živine za zakol, kajti v vsej državi je čedalje večja potreba po mesu. Omenil je nadalje, da je treba resno preučiti možnost, da se tudi pri nas prične gojiti živina v odprtih prostorih, kar je v sosednih krajih obrodilo lepe uspehe. Med živinorejce je bilo razdeljenih nad 500 tisoč lir nagrad. Prva nagrada je znašala 5 tisoč, druga 4 oziroma 3 tisoč, tretja 3 tisoč in četrta 2 tisoč lir. Prvo nagrado so prejeli: Parovel Maksimilijan iz Mačkovclj (za bike). Slavec Franc iz Prebencga (za teleta), Smotlak Ivan iz Mačkovelj (za junice), Križ-mančič Albin iz Krogel in Vodopivec Josip iz Doline (za krave). Ti živinorejci goje živino, ki je vpisana v rodovniško knjigo. Za živipo, ki ni vpisana v rodovniško knjigo, so dobili prvo nagrado: Hrvat Urh iz Boršta (za teleta), Crvani Josip iz Boljunca (za junice), Žagar Bruno iz Boršta, Crvani Josip iz Boljunca ter Kocjančič Josip iz Doline (za krave). PRORAČUN OZEMLJA IN OBČINE Prejšnji teden se je po Trstu razširila vest, da namerava vlada tako skrčiti proračun generalnega komisariata, da bi namesto dosedanjih 22 znašal samo 12 milijard lir. Ta ukrep bi hudo prizadel zlasti občine in pokrajino, katerih proračuni izkazujejo letno velike primanjkljaje, ki jih je pa doslej vedno poravnaval generalni komisariat. Če bi pa ta sedaj ne imel več toliko sredstev, bi seveda ne mogel občinam in pokrajini priskočiti na pomoč, tako da bi se te začele pogrezati v čedalje večje dolgove, ali pa morale zelo skrčiti izdatke. Ne smemo nadalje pozabiti, da so občine doslej izvedle skoraj vsa večja javna dela s pomočjo tako imenovanih gospodarskih načrtov (ta način podpore občinam so uvedli zavezniki), se pravi z denarjem generalnega komisariata. Tudi ta pomoč bi sedaj izostala, ali se pa v najboljšem primeru močno zmanjšala. Proti nameri vlade so se zato izrekli tržaški župan in tudi politične organaizacije, tržaški poslanci pa bodo v parlameantu zahateavali, naj proračun ostane neokrnjen. IZ ŠLENARTA V zadnjem dopisu smo poročali o potoku Arbeču, ki ob vsakem nalivu povzroča kmetovalcem hudo škodo, ker prestopi bregove. Danes pa obveščamo javnost, da je Nadiški konzorcij za vzdrževanje cest pred kratkim sklenil potrošiti 11 milijonov 700 tisoč lir za popravo in asfaltiranje cest v dolinah Arbeča in Kosce. V ta konzorcij je vključenih šest občin, med njimi šlenart, Šempeter Slovenov, Sovodnje ter tudi videmska pokrajina, ki za vzdrževanje cest v tem okolišu plačuje polovico stroškov. Tako bo pokrajina za novo delo prispevala 5 milijonov 850 tisoč lir, medtem ko se ostali del stroškov porazdeli na šestero občin, ki so članice konzorcija. Občina šlenart bo izdala 1 milijon 600 tisoč, Šempeter Slovenov 1 milijon 353 tisoč, Sovodnje 611 tisoč lir, ostale tri občine pa vsaka po nekoliko manjšo vsoto. Zadnji čas zopet razsajajo po naših njivah merjasci in povzročajo hudo škodo. Posebno jim gre v slast krompir. Pred nekaj dnevi je lovski čuvaj iz šlenarta naletel na skupino divjih prašičev in ustrelil samico, ki je bila težka 150 kg, ter še dva mladiča, ki sta tehtala vsak po 20 kg. MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Na italijanski strani obmejnega prehoda na Predilu ter na jugoslovanski stražnici pri Robiču se bo odstranila petrolejska luč. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo Jugoslavija dobavljala električno luč obmejni stražnici na Predilu, medtem ko bo Italija isto storila za jugoslovansko stražnico pri Robiču. Tako sta se obe državi rešili velikih stroškov, ki bi jih imeli, če bi vsaka posčbej morala na omenjenih prehodih napeljati elektriko. IZ TIPANE Razni dogovori o prometu, trgovini in socialnem zavarovanju, ki sta jih v zadnjih letih skrenili Italija in Jugoslavija, so koristno vplivali tudi na našo občino. Saj so vasi Brezje, Prosnid in Platišče bile vedno gospodarsko navezane na Breginjski kot in BEOGRAJSKI NADŠKOF V GORICI , Beograjski nadškof dr. Josip Ujčič se je; pred kratkim mudil več dni v Rimu. šlo je za tako imenovani uradni obisk ad li- j mina. Istočasno sta se mudila v Rimu tudi senjski škof. dr. Burič in križevski škof dr. Bukatko. Vse tri jugoslovanske cerkvene dostojanstvenike je .v različnih dneh meseca aprila sprejel sv. oče Janez XXIII. Predpreteklo soboto sta prišla v Gorico dr. Ujčič in dr. Bukatko. Odpotovala sta iz Gorice v četrtek preteklega tedna. Obiskala sta tudi nadškofa Ambrosija in razne prijatelje ter znance. Saj je bil msgr. dr. Ujčič dolgo let profesor moralke v goriškem bogoslovju. GREGORČIČEV SPOMENIK V nedeljo, 24. t. m., bodo v Kobaridu odkrili ob 10. uri spomenik največjemu gori-škemu pesniku Simonu Gregorčiču. Slavnosti se bodo udeležili tudi mnogi goriški S’o-venci. Goriško S.P.D. priredi prav za ta dan izlet v gornjo Soško dolino. Avtobus odpelje s Travnika ob 7.15. Huiuilhhfi rlolintM Kobarid. V naši občini pa je kljub temu še vedno velika revščina. Mnogi si ne morejo preskrbeti niti prepustnic za potov?-nje v Jugoslavijo, čeprav jih skoraj nič ne stanejo. Kljub vsemu svetujemo našim ljudem, da si preskrbijo v čimvečjem številu prepustnice, ker jim bodo tesnejši stiki s ■starimi znanci onkraj meje gotovo gospodarsko koristili in pomogli. s IZ ŽABNIC Pred časom smo v Novem listu brali, da je generalni vikar videmske nadškofije prepovedal vsem duhovnikom v Kanalski dolini poučevanje verouka na ljudskih šolah v slovenskem jeziku. Malokateri ukrep je tako hudo pretresel in ranil srca slovenskih vernih staršev v naši dolini kot ta raznarodovalni odlok videmske nadškofije, za katerega nosi vso odgovornost seveda nadškof Giuseppe Zaffonatto. Tega odloka v Gospodovem letu 1959 ne more noben krist jan razumeti, saj j s že zdavnaj v katoliški Cerkvi prodrlo načelo, da ima vsak kristjan pravico do verouka v svojem materinem jeziku. To načelo Cerkev danes krčevito brani celo v kolonialnih deželah in pri divjih plemenih. Zato je še toliko bolj nerazumljivo, da ga danes ukinja katoliški nadškof v kulturni krščanski evropski državi. Krivica je še toliko večja, ker se je v slovenskih vaseh na Koroškem in tudi v Kanalski dolini že iz pradavnih časov vselej poučeval veronauk v slovenščini. Prav tako ne moremo razumeti, da je bil ta usodni ukrep izdan za naše kraje, kjer bivata nemška in slovenska manjšina. Nemški duhovniki bodo še nadalje poučevali nemške otroke v šoli verouk v njihovem materinem jeziku, slovenski otroci pa so odslej oropani te naravne in krščanske pravice. Sodimo pa, da bo moral verski položaj Slovencev v videmski nadškofiji proučiti sam sv. oče, in trdno upamo, da bo to prevažno vprašanje rešeno tako, kakor ustreza katoliškemu duhu in jasnim cerkvenim predpisom. GORIŠKI MESTNI SVET Goriški mestni svet je imel v preteklem tednu dve seji. V sredo je župan obvestil tovariše, da bodo na petkovi seji začeli razpravljati o novem urbanističnem načrtu. Nato je svet odobril popravila v osnovni šoli v ulici Cap-puccini, ki bodo stala 2 milijona 600 tisoč lir. Nadalje je svet odobril 300 tisoč lir podpore Kemično - kmetijskemu zavodu. Občina bo obenem temu zavodu izplačala podporo za kemično analizo zemljišč naših kmetov, da si lahko nabavijo taka gnojila, ki jih zemlja dejansko potrebuje. Svet je obenem nakazal 200 tisoč lir podpore državni knjižnici v Gorici. Na petkovi seji je župan predložil najprej načrt, ki predvideva, da se popravijo in asfaltirajo razne mestne ulice, za kar bodo potrošili 34 milijonov lir. Gre za ulice Pola, Zara, Capodistria (na Rojcah), Lungo Isonzo, Monte Cucco, ulico Francesco di Manzano in prvi del ulice Duca d’Aosta ter ulice del Prato. Nato je začela razprava o novem mestnem regulacijskem načrtu, o katerem je poročal dr. Terenzio. Glavno besedo o načrtu pa je v petek imel socialni demokrat prof. Zuccalli. Ta je zlasti poudaril, da je treba v načrtu določiti primerno površino za gradnjo ljudskih stanovanj, česar pa predloženi načrt ne predvideva v dovol j ni meri. Moderna mesta morajo v prvi vrsti graditi mestne predele, ki v polnem zadovoljujejo vse potrebe prebivalstva, kakor so bili tudi v Gorici v zadnjem času zgrajeni n. pr. v Štandrežu in pri drevesnici v Pev-mi. Prof. Zuccalli je med drugim omenil, da se ne strinja z gradnjo ceste, ki naj bi s Solkanskega polja peljala do pevmskega mostu in dalje proti Podgori in po kateri naj bi se usmeril težki promet. Podgorska cesta se mu zdi za tak promet neprimerna. Drugi in zadnji govornik na petkovi seji je bil monarhist Pedroni. Tudi on je izrazil prepričanje, da predvideva novi načrt premalo gradbenega prostora za industrijski razvoj mesta. IZ DOBERDOBA Skupina tržiških jamarjev je predpreteklo nedeljo odkrila v bližini doberdobskega jezera skupen grob, v katerem je bilo pokopanih sedem avstrijskih vojakov. V grobu leže že iz časov prve svetovne vojne. Da gre za Avstrijce, so ugotovili po čevljih, bajonetih, čutarah in drugemu priboru avstrijske vojske. O tej najdbi so jamarji obvestili tržiške orožnike, ki so poskrbeli za prevoz trupel v mrtvašnico v Tržiču. »Ravnateljstvo Strokovne šole vljudno vabi starše na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 10.30 v zbornici šole v ul. Randaccio. Ker gre za zadnji sestanek v tem šolskem letu, pričakujemo, da se ga bodo starši prav gotovo udeležili.«. GANLJIV PRAZNIK V nedeljo smo imeli v Gorici v cerkvi na ' Travniku ganljivo slovesnost. Skupina otrok iz slovenskih mestnih šol je prejela prvo sv. obhajilo. Pred okrašenim oltarjem je prvoobhaiance krasno nagovoril gospod katehet Mazora. Ubrano petje mladinskega dekliškega zbora je praznik, katerega so se udeležili številni goriški Slovenci, zelo povzdignilo. Po maši so malčkom priredili v Šolskem domu prijeten zajtrk. Nekateri so se pa spraševali, kako to, da je bilo pri slovesnosti vsega le štirinajst prvoobhajan-cev. Z OSLAVJA Naša cesta, ki jo je pokrajinska uprava lani asfaltirala, je že zopet v slabem stanju in jo je treba čimprej popraviti. Pokrajinski inženir je po pregledu ugotovil, da se je asfaltna plast začela udirati in lomiti pod težo avtobusa. Pravo razdejanje ceste se opaža zlasti na ovinkih, kjer je že polno lukenj. Z odlašanjem ter zavlačevanjem popravila bodo stroški vedno huje rastli. IZ SOVODENJ Predpreteklo soboto popoldne smo spremili k večnemu počitku na sovodenjsko božjo njivo domačinko 79-letno Ivano Vižintin, roj. Cotič. Umrla je dan prej. Bila je zavedna slovenska žena in dobra mati. Zapustila je moža in štiri otroke. Naj plemeniti pokojnici sveti večna luč, užaloščeni družini pa izrekamo globoko sožalje. V soboto so na županstvu že drugič cepili otroke od 3. do 6. leta proti otroškemu ohromljenju. Prvo cepljenje je bilo 18. aprila. IZ ŠTANDREŽA Predpreteklo soboto sta se v naši cerkvi noročila Bruna Cotič in Niko Lestan. Nevesta je naša domačinka, ženin pa je iz Mirna in brat župnika v Prvačini. Novopo-ročencema želimo številni prijatelji in znanci obilo božjega blagoslova in zadovoljstva v skupnem življenju. PRIJETNA KULTURNA PRIREDITEV Poleg Veselega kvinteta je na večeru S.K.P.D. nastopil v soboto zvečer in nede-lio popoldne na Placuti tudi moški zbor iz Jazbin pod spretnim vodstvom svojega pevovodje. Požrtvovalnost naših podeželskih fantov v kulturnem udejstvovanju je zares občudovanja vredna. ZA IMETNIKE PREPUSTNIC V sredo je dobil veljavo predpis, po katerem smejo imetniki prepustnic potovati v Jugoslavijo skozi katerikoli obmejni prehod v enem izmed treh področij, na katera je razdeljeno vse obmejno ozemlje, ne da bi se morali po istem vrniti v Italijo. Tržaško področje se razteza od prehoda pri Miljah do tistega pri Mavhinjah. Goriško področje gre od prehoda pri Jamljah do bloka pri Stupici (Beneška Slovenija), videmsko pa od Robedišč do Bele peči v Kanalski dolini. Odslej lahko s prepustnico prekoračiš državno mejo n. pr. pri Rdeči hiši, vrneš se pa lahko skozi katerikoli prehod na goriškem področju. J/> KULTURNEGA ŽIVLJENJA Vibtui* A iiliiibhvijd (Dopis iz Cannesa) Cannes, 16. maja Zadnji dnevi letošnjega festivala so naredili članom mednarodne festivalske žirije, kateri predseduje francoski pisatelj Marcel Achard, gotovo mnogo skrbi. Vsi dosedanji računi so se namreč podrli; če je bilo namreč mogoče do predzadnjega dne računati s podelitvijo nagrad resnično najboljšim rezultatom umetniškega ustvarjanja, se je v zadnjih dveh dneh pridružilo tudi nekaj takšnih kandidatov, ki jih je bilo treba imeti v mislih zaradi političnc-diplomatskih ozirov. Mislim namreč, da je takoj za afirmacijo Anne Magnani v Castellanijevcm filmu Pekel v mestu dobila tudi nagrada za najboljšo moško vlogo tretjega tekmeca v ameriškem igralcu Fre-dericu Marchu, ki je odlično zaigral v Delbarta Manna filmu: Sredi noči. In ker diplomatska uglajenost ne bo dopustila, da Američani letos ne bi dobili v Cannesu nobene nagrade, bo po vsej verjetnosti še najbolj zaslužil nagrado veteran ameriških igralcev. In kot zadnji so se oglasili še sovjeti. Zadnji film v festivalski konkurenci je bil namreč Kulidzanova Rodni dom. Res je težko odkriti, kaj bi kazalo nagraditi v tem edinem sovjetskem festivalskem filmu, saj je po svojem bistvu zelo primitivna agitka za kolhozništvo in agitacija za odhod intelektualcev na deželo. Morebiti si bo festivalska žirija izmislila kakšno nagrado v zvezi s »poezijo atmosfere« ali nekaj podobnega... AMERIŠKI PROBLEMI: LJUBIMKANJE STARCEV Z MLADIMI DEKLETI Toda za nagrade bomo izvedeli šele danes zvečer, ko se bo zadnjič kopalo v siju luči slavnostno stopnišče v festivalski palači. Letos so prireditelji sklenili zaključiti veliko filmsko manifestacijo s trans-pozicijo znanega književnega dokumenta in odrskega dela Dnevnik Ane Frank. Film je režiral sloviti ameriški mojster George Stevens, a glavno vlogo igra mlada Millie Perkins. Film ni vključen v urad-' no tekmovanje, kakor lani ni sodeloval v tekmovanju Vincenta Minnellija musical Gigi, ki je pozneje dobil kar devet Oscarjev. V zadnjih dveh dneh so se poizkusili uveljaviti zahodni Nemci, Američani in Rusi. Nemci so prikazali film Vojaško sodišče režiserja Kurta Meise-la, ki je bolj poznan po svojih igralskih stvaritvah. Film je sicer zanimivo razmišljanje o vojaškem sodstvu in tudi o vojni, prijetno je slišati sorazmerno ostre obsodbe in misli o nesmislu vojne iz nemških ust, a po svojem bistvu je to vendarle preveč premočrtno, nekajkrat celo naivno zamišljeno delo. Tako ne bo poseglo v tekmo za nagrade. Tudi Američani niso popolnoma opravičili pričakovanja, čeprav je film Delberta Manna Sredi noči nastal po scenariju slovitega Paddyia Chayefskega, ki je zaslovel predvsem s filmom Marty in Fantovščina. Edina vrednota tega preprostega, a življen’-sko pristnega dela, ki jo kaže posebej podčrtati, je — kot sem že dejal — vloga Frederica Marcha, ki je podal bogato .niansiran lik postaranega možakarja, ki se zaljubi v mlado dekle. In četudi so se v Cannesu nekateri šalili, češ da so Američani prišli v Cannes s tem filmom samo zaradi tega, da bi opravičili ljubimkanje starcev z mladostnicami, bo vendarle res, kar je povedal Chayefsky v pogovoru, da se je namreč odločil obdelati to snov samo zaradi tega, ker je v Ameriki v zadnjih letih vedno več zakonov med starimi moškimi in mladimi dekleti. Kim Novak, ki igra v filmu mlado uradnico in Marchovo ljubico, je zaigrala solidno, vendar ne blesteče, kakor smo jo videli igrati v Pikniku. PROPAGANDA ZA KOLHOZE IN KRČENJE ZEMLJE... Sovjetski film Rodni dom režiserja Kulidzanova je dejansko zelo primitivna filmska agitka. Sovjeti so ponovili usodno napako zadnjih let. Toda letošnji spodrsljaj je težji, če pomislimo, da so sovjeti Zaverovanost v materialistično uživanje in tuji lažni civilizacijski blišč vodi v narodno mlačnost in brezbrižnost. dve leti zaporedoma v Cannesu slavili velike uspehe. Spomnimo se, da so prejeli predlanskim in lani nagrade za filma Enainštirideseti in Lete žerjavi. Letošnji Rodni dom je v primeri z omenjenima mojstrovinama temeljit poraz, ki ga rešuje edino poetično navdihnjena fotografija. Za poraz se imajo dejansko zahvaliti diplomatskim spletkam. Letos namreč prirejajo v Moskvi prvič velik mednarodni filmski festival. Ker bi radi privabili čimveč udeležencev in se postavili s festivalom velikega formata, so poslušali nasvet glavnega ravnatelja festivala v Cannesu in umaknili z izgovorom, da bi lahko motil čustva Nemcev, mojstrovino igralca Sergeja Bon-darčuka »Človekova usoda«, ki je posnet po istoimenski noveli Šolohova. To je velik film, ki smo j mehiškega mojstra Figueroa v filmu Nazarin. Prav med nami ni nobenega, ki bi ne imel k letošnjim nagradam svojih pripomb. Naj namesto kritičnih pripomb skušam podati svojo razdelitev nagrad. V nji sem upošteval samo umetniške kakovosti prikazanih filmov. KOMU BI ŠLE NAGRADE Zlato palmovo vejico sta enakovredno zaslužila Francois Truffant za film Štiri sto udarcev in Marcel Camus za film Črni Orfej. Nagrado za režijo bi podelil Luisu Bunuelu za film Nazarin. Nagrado za najboljšo žensko vlogo bi podelil enakovredno Anni Magnani za vlogo v filmu Pekel v mestu in Simoni Signoret za vlogo v filmu Prostor na vrhu. Nagrado za najboljšo moško vlogo bi enako razdelil med tri igralce, namreč Orsonu Wellesu za stvaritev v filmu Compulsion, Francescu Rabalu za vlogo v filmu Nazarin in Fredricu Marchu za lik v filmu Sredi noči. Podelil bi posebno nagrado za vlogo otroka malemu Jean-Pierru Leaudu v filmu Štiri sto udarcev. Poleg tega bi nagradil scenarij v bolgarsko - vzhodnonemškem filmu Zvezda in kamero ga gledali izven festivalskih predstav, to je film, ki bi resno tekmoval za Zlato palmovo vejico. Festival — dvana:sti ob Croisetti — je končan. Zadnjo besedo so povedali člani _ mednarodne festivalske žirije. Kazalo bi seveda napisati še k razde- tako bi nagradil kot najboljši komični film Berta Haanstra nizozemski film Vaška godba. Med kratkimi filmi bi dodelil Zlato palmovo vejico Sechano-vemu delu Zlata ribica in končno dal posebno priznanje Franciji za najboljši izbor festivalskih filmov. litvi nagrad mnenje, kajti kakor vsi časnikarji, ki V imenu žirije mednarodne filmske kritike bi na-smo sodelovali na letošnjem festivalu, dobro vemo, gradil Alaina Resnaisa film Hirošima moja ljubezen, da so bile odločitve skrajno težke, tako vendarle ps. Slov. lahka glasba Razgovor z Betti Juirliovičevo Pred kratkim smo srečali na tržaški ulici eno izmed naših vidnejših pevk lahke glasbe in jazza, ki se je močno uveljavila v Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, to je Betti Jurkovičevo. Naprosili smo jo, da bi za naše čitatelje odgovorila na nekatera kratka vprašanja v zvezi z razvojem lahke glasbe in jazza v Sloveniji. Ljubeznivo se je nasmehnila in ponudbo sprejela. Pa smo ji zastavili vprašanja. Od kod ste? Iz Opatije, kjer še vedno živijo moji starši, sicer pa stanujem že več let v Ljubljani. Kdaj ste se začeli zanimati za lahko glasba? Za glasbo na splošno sem se začela zanimati že v ljudski šoli. V srednji šoli na Reki sem najprej pela v srednješolskem zboru in ga kasneje tudi vodila. Nastopali smo na šolskih prireditvah. Ze ta. krat so mi mnogi prigovarjali, naj se posvetim petju in glasbi. Kje ste se učili? Najprej sem obiskovala glasbeno šolo na Reki, kjer sem 'se učila klavirja in solopetja. Ko sem se vpisala na ljubljansko vseučilišče, sem se še krepkeje posvetila glasbeni in pevski izobrazbi. Kakšen je Vaš najljubši spored? Že v sedmi gimnaziji na Reki sem se začela zanimati za lahko glasbo in jazz. V Ljubljani sem pri- šla v boljše glasbene kroge. Prvič sem nastopila leta 1953 na natečaju za lahko glasbo v veliki zagrebški velesejmski dvorani s pesmijo »Rdeča žoga« pod vodstvom Bojana Adamiča. Od takrat nastopam stalno z raznimi orkestri, predvsem z orkestrom Radia Ljubljane pod taktirko Adamiča, z ljubljansko jazz-družino, orkestrom Iva Robiča in z zagrebškim in beograjskim radijskim orkestrom. Nastopila sem že tudi z znanim zahodno-nemškim Jutta Hipp Combo-orkestrom. Rada pojem hitre skladbe, predvsem pesmi klasičnega jazza. Katere popevke najraje posluša slovensko občinstvo? Občinstvo Ljubljane in drugih slovenskih mest je zadnja leta močno napredovalo v glasbenem okusu, zato je med poslušalci lahke glasbe in jazza izredno veliko zanimanje za vse novosti na tem področju — lahko rečem v mednarodnem obsegu. Kateri nastop Vam je ostal najbolj v spominu? Predvsem moj prvi v ogromni dvorani zagrebškega velesejma. Takrat sem prvič nastopila pred nekaj tisoč gledalcev. To so bili vtisi, ki mi bodo ostali vse življenje v najlepšem spominu. Ali ste nastopili na festivalih? Da, v Opatiji na jugoslovanskem festivalu 1. 1958. Kaj sodite o slovenskih izvirnih popevkah? Nimam skoraj kaj povedati, ko jih je tako malo. Kateri so ostali slovenski pevci lahke glasbe? Pevcev sploh ni, ker predstavljamo trenutno slovensko lahko in jazz glasbo samo ženske. Zdaj v glavnem nastopajo Marjana Držajeva, Jelka Cveto-žarjeva in Majda Sepetova. Kateri so Vaši najpriljubljenejši pevci v svetovnem merilu? Brez obotavljanja je odgovorila: Fran Sinatra iri Ella Fitzgerald. Kakšni so Vaši načrti za bodočnost? V kratkem pojdem z drugimi pevkami in z Adamičevim orkestrom na krožno potovanje po raznih mestih Poljske, kasneje pa bom nastopila z avstrijskim radijskim orkestrom v Grazu. V Trstu sem doslej nastopila samo enkrat. Takrat sem pela v Avditoriju z Zlato Gašperšičevo in Stanom Manzi-nijem pod vodstvom Bojana Adamiča. Spominjam se, da smo se čutili med tržaškimi Slovenci kar prijetno. Rada bi vedela, če sem bila všeč tudi tržaškemu občinstvu, ker upam, da ni bil to moj zadnji nastop v Trstu. Tako smo prekinili razgovor z Jurkovičevo. Zaključujemo ga z željo, da bi jo mogli čiinprej pozdraviti v naši sredi na kaki javni prireditvi ali vsaj v našem radiu. Kmalu po našem razgovoru so bile slovenske pevke na krožnem potovanju po Poljskem, kjer so bile navdušeno sprejete. Nastopile so na 23 koncertih v Varšavi, WrocIavu, Poznanju, Gdansku, Lublinu in Katovvicah. Na njih se je odlikovala tudi Jurkovičeva. ŠKROPLJENJE PROTI PERONOSPORI Do srede maja letos sploh ni bilo potrebno škropiti proti peronospori. Ta bolezen se namreč ni mogla širiti, ker ni bilo vlage in toplote. Vlago lahko povzroči dež ali nočna rosa. Če je list vsaj eno uro popolnoma moker, je dovolj vlage za peronosporo. Potrebna pa je tudi toplota, in sicer srednja dnevna med 13 in 15 stop. C, ki pa ponoči ne sme pasti pod 10 stopinj. V prvi polovici maja so bile noči bolj hladne ip zato se peronospora ni mogla razviti. Popolnoma druge razmere pa so v drugi polovici maja in zato se morajo vinogradniki pripraviti na škropljenje. Naslednji koledar nam pove, kdaj je potrebno škropiti. To delo moramo izvršiti vsaj en dan, preden lahko pričakujemo, da se pojavijo oljnate lise na listih. če dežuje ali se pojavijo je močna rosa, oljnate lise 15. maja od 25. do 28. maja 16. maja od 26. do 29. maja 17. maja od 27. do 29. maja 18. maja od 28. do 30. maja 19. maja od 29. do 31. maja 20. maja od 30.5. do 1. junija 21. maja od 31.5. do 2. junija 22. maja od 1. do 3. junija 23. maja od 2. do 4. junija 24. maja od 3. do 5. junija 25. maja od 4. do 6. junija 26. maja od 4. do 6. junija 27. maja od 5. do 7. junija 28. maja od 5. do 8. junija Primer: Če bi deževalo 25. maja (prvi stolpec), lahko pričakujemo, da se oljnate lise na listih pojavijo od 4. do 6. junija C drugi stolpec), in zato moramo škropiti 2. junija ali najpozneje naslednji dan. GOSPODARSTVO Nadzvoki in nove možnosti v kmetijstvu Nadzvoki so tako močni glasovi, da jih ne dojame človeško uho, ampak le posebne priprave. Znanstveniki so ugotovili, da netopirji niso mutasti, kot se je prej mislilo, temveč da se sporazumevajo s pomočjo nadzvokov. Ko rečemo, da zrakoplov leti z nadzvočno hitrostjo, pomeni, da se pomika z večjo brzino, kot glas. V zadnjem času se znanstveniki mnogo bavijo s preučevanjem nadzvokov in zato je umljivo, da se ugotavlja, kako učinkujejo tudi v kmetijstvu. Prvi, ki je uspešno izkoristil nadzvoke v kmetijstvu, je bil Jurij Obolensky s kanadskega vseučilišča v Alberti. Izpostavil je nekaj semen sončnic delovanju nadzvokov ter ugotovil, da so semena dala stebla z mnogo večjimi cvetnimi glavami kot enaka semena, ki niso bila izpostavljena nad-zvokom. Navadno seme je dalo cvetne glave z 8 — 10 cm premera. Če je bilo seme eno minuto izpostavljeno delovanju nadzvokov so dala semena glave s 15 cm premera. Premer je bil manjši in je obsegal le 13.3 cm, če so nadzvoki vplivali na seme 10 minut. Premer pa se je povečal na 18 cm, če je vpliv nadzvokov trajal 15 minut. Tako je cvetna glava podvojila svojo širino in početvorila površino ter dala štirikrat več semen kot glave iz navadnih semen. Obolensky pa se ni omejil na sončnice, marveč se je začel zanimati za glavni kanadski pridelek, to je za pšenico in ječmen. Na severu Kanade so široke planjave, ki bi jih lahko obdelovali, če bi ne bilo na raz- EMA EM BOM PREHRANA V ZGODOVINI Ko ljudje niso še vedeli, kako ohraniti meso sveže, so si pomagali z začimbami (kot so sol, poper, cimet, muškatni oreh, kis in druge), čeprav se .nam to danes čudni zdi, so tedanji kuharji rabili začimbe kot sredstvo, ki naj ublaži neprijeten okus in vonj pokvarjenih jedi. Predvsem so radi dodajali začimbe divjačini, ki je bila priljubljena jed, a se je kmalu skvarila. Povpraševanje po dragih začimbah je privedlo trgovce celo do Indije. Kako veliko vrednost je imel na primer poper, nam priča dogodek iz rimske zgodovine: ko je kralj zahodnih Gotov Alarih napadel Rim, je zahteval od prebivalstva, naj se mu odkupi s 1.500 kg popra. Ko je človek začel gojiti poljedelstvo, se je naučil peči kruh, ki je polagoma postal njegova glavna hrana. Staroegiptovski peki so že znali speči beli kruh. Da bi bolje uspeli, so moki primešali drobno zmlete kosti, apno in kredo. Peki so se morali pokoravati predpisom, ki so določali sestavino kruha. Kdor se jih ni držal, so ga na primer v Asiriji pribili z žeblji na vrata delavnice ali pa ga spekli. V srednjem veku so bogataši pripravljali bajne gostije. Tako na primer beremo, da so v veliki Britaniji v 15. stoletju zaklali za neko gostijo kar 310 prašičev, 500 oddojkov, 105 volov, 6 bikov, 1.000 ovac, 304 teleta, 2.000 gosi, 100 puranov in 400 labodov. Seveda so na takih gostijah tudi primerno pili. Sploh so v srednjem veku ljudje bili zelo nezmerni v jedi in pijači; nič čudnega ni torej, če so suhe osebe imeli za bolne. V Evropi so do 15. in 16. stol. uživali zelo malo zelenjave. Rimljani so sicer poznali solato, šparglje in zelje, toda zelenjava je služila le kot okrasek bogato obloženih krožnikov. Mavri, ki so osvojili Španijo, so prinesli v Evropo nove vrste zelenjave, med drugim tudi špinačo (hispapič). Za časa renesanse so Evropejci spoznali krompir, koruzo, banane, riž in druga jedila, ki so danes za našo prehrano zelo važna; zlasti se je v starem svetu kmalu udomačil krompir. O sadju so imeli ljudje v starih časih kaj čudne pojme. Zauživali so ga le v manjših količinah in oprezno, kar si lahko razlagamo s tem, da je bilo poleti, ko sadje dozoreva, veliko kužnih obolenj. Ljudje so mislili, da je sadje povzročitelj teh bolezni. V raznih deželah imajo ljudje o isti hrani različne pojme. Kitajcem na primer zelo ugaja pasje meso; druga ljudstva uživajo rada kače, ki se po okusu kaj malo razlikujejo od jegulj. Nekateri še danes mislijo, da otrok, ki ga kot dojenčka hranijo z živalskim mlekom, prevzame živalske lastnosti. Tako naj bi bil Romul postal krut, ker je pil mleko volkulje. Iz zgodovine zvemo tudi, da so vojaki v starih časih uživali meso divjih živali, da bi postali pogumni in bojeviti. DROBNI NASVETI ■ Mleko ne prekipi, če položite preko kozice vilice, ali če namažete robove z maščobo. ■ Na dnu vaz in steklenih predmetov se večkrat ustavi umazanija, ki jo lahko odstranimo z zdrobljenimi in posušenimi jajčnimi lupinami, katerim dodate nekoliko soli in kisa. ■ S krpico namočeno v mešanico lanenega olja in alkohola premažete pohištvo, ki ga potem zdrgnete še z mehko, volneno krpo. Tako bo pohištvo dobilo ves svoj nekdanji lesk. ■ Ko težko odpirate predal ali pa ta škriplje, namažete robove z milom. Ce škripajo vrata ravnate podobno kot s predalom. polago samo 90 dni za setev in žetev pridelkov; v ostalih 9 mesecih leta so namreč tu sneg, led ter blato. V teh krajih bi bilo mogoče gojiti samo zelo zgodnje sorte. Za enake predele v Rusiji skušajo selekcionirati in prilagoditi posebne kulture, v Kanadi pa hočejo vzgojiti nove, posebno zgodnje sorte in so v tem pogledu že dosegli znatne uspehe prav s tem, da so semena izpostavili delovanju nadzvokov. Očitno je, da nam prav nadzvoki odkrivajo nove možnosti v kmetijstvu ter da bomo z njihovo pomočjo dosegli velikanske uspehe. dspor ali modra galica? Vinogradniki so se že odločili in prav redki škropijo samo z modro galico. Nekateri bodo uporabili modro galico (in seveda apno) za zadnja škropljenja, sedaj pa uporabljajo aspor (ali vitex). Neka-leri bodo sploh škropili samo z asporjem. Najbolje bo napravil vinogradnik, ki bo pripravil 100 litrov škropila iz 200 gramov asporja in 100 gramov koloidalnega žvepla (tudi cosan). Vsako sredstvo bo posebej raztopil v okoli 20 litrih vode, nato vse skupaj premešal in razredčil z vodo, dokler ne dobi 100 litrov škropila. Tako napravljeno škropilo je najboljše za vse 3 mesece, to je za maj, junij in julij, ter učinkuje tudi proti peronospori in oidiju. ZATIRANJE GOVEJE JETIKE V mnogih državah odločno zatirajo govejo jetiko: obolele živali zakoljejo, živinorejec pa dobi primerno odškodnino. Italija *— razen na Sardiniji — ne uporablja še tako korenitih sredstev proti goveji jetiki. Dne 6. marca 1959 pa je bil v senatu predložen zakonski osnutek, ki sestoji iz 13 členov in ki predvideva v bistvu tole: vsa jetična živina naj se v Italiji zakolje v 10 letih. Prvo leto naj se pregleda 2.5 milijona glav in enako tudi v naslednjih treh letih. Zatem je treba vso živino še dvakrat pregledati. Vse obolele živali je treba zaklati in živinorejec dobi poleg izkupička še 20.000 lir za vsako zaklano žival. Računajo, da povzroča goveja jetika v državi letno nad 100 milijard škode in da vpliva za 10 do 15% na razširitev jetike tudi pri ljudeh. KOLORADSKI HROŠČ HUDO RAZSAJA Ni drugega izhoda, kot da krompirjevca ali koloradskega hrošča zatiramo s škropi li ali prašili. Najprimernejše škropilo je Gesarol 50, najučinkovitejše prašilo pa Ge-sarol 5. Dobri so tudi arzenat in mnogi drugi pripravki. VALUTA — TUJ DENAR Dne 21. maja si dobil oz. dal za: ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank 617—621 lir 24^24,50 lin 90—92 lir 123—126 lir 1725—1750 lir 148,75—149,75 lir 143—144,50 lir VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN 39. Dr. E. BESEDNJAK UČITELJ JAKOB VOJNIČ Metoda Antončiča so tiste dni izgnali iz Velikega Lošinja skoro gotovo zastran tega, ker so se bližale volitve in so se bali, da bo kot zaveden Hrvat vplival na prebivalstvo, naj odda glasove kandidatom svoje narodnosti. Fašistom so bili tedaj v napotje vsi naši izobraženci, zlasti pa, kot sem že povedal, duhovniki in učitelji. Tako je dospelo n. pr. iz Pazina poročilo, kaj se je 21. aprila primerilo učitelju iz Sv. Katarine pri Pičnu Jakobu Vojniču. Prišel je nič hudega sluteč v Pazin po svojih opravkih. Ko so ga zagledali in prepoznali fašisti, so se meni nič tebi nič polastili njegove osebe ter ga s silo odvedli na sedež svoje stranke. Od tu so ga nato po železnici odpremili v Pulj, kjer so ga, kot da so nekaki zakoniti oblastniki, izročili ondotim črnosrajčnikom. Ti so mu najprej strogo prepovedali se vrniti domov v Sv. Katarino, češ da bo drugače sam odgovoren za neljube posledice. Mož, ki je imel občutek, da ne bo našel nikjer zaščite, se je vdal, in tako je spet ena hrvatska šola v Istri ostala brez učitelja in deca brez pouka. To pa ni bilo še vse. Fašisti so Vojniča o-benem prisilili, da odpotuje v svoj rojstni kraj Ližnjan pri Pulju ter da se od tam ne premakne vse dotlej, dokler se volitve ne končajo. Tako so mu onemogočili, da vpliva na hrvatsko prebivalstvo Sv. Katarine, obenem so pa oropali njega samega volilne pravice, ki mu je bila kot državljanu po zakonu zajamčena. Taka dejanja so bila sicer po postavi težko kazniva, a katero državno oblastvo se je tedaj v Istri menilo za zakone? Toda fašisti niso pripravili zase ugodnih pogojev za bližajoče se volitve le s tem, da so odstranjevali šiloma iz njihovih bivališč učitelje in duhovnike, o katerih so menili, da imajo vpliv na prebivalstvo, temveč so vsevprek grozili tudi našim navadnim ljudem, da bi ustvarili ozračje strahu, v katerem si večina Slovencev in Hrvatov 15. maja ne bi upala iti na volišče. Tako je Edinost 17. aprila objavila mimo neverjetnega in v omikani državi nemogočega doživljaja učitelja Vojniča, čigar osebe so se bili črnosrajčniki kratkomalo polastili in ga odveldi v Pulj, še dopis o drugih nasilstvih.»V pazinski okolici,« beremo v Edinosti, »hodijo fašisti od vasi do vasi ter grozijo kmetom, da jim bodo zažgali hiše, ako ne bodo glasovali pri volitvah dne 15. maja 1921 za njihovo stranko. Čeprav je glasovanje tajno, pravijo kmetom, bomo natačno zvedeli, kdo je glasoval za nas in kdo proti nam.« Najsramotnejše pri tem je bilo, da so taka; zločinska dejanja izvrševali sinovi tako zvanih boljišh družin v Istri. Družin, ki so se bahale, da' so nositeljice višje italijanske kulture, ter gledale zviška na »zaostale« slovanske sodeže-lane. Ta ali oni se morda danes sprehaja po Trstu, prepričan še vedno o svoji kulturni nadrejenosti nad Slovani. GOSPOD DANTE FIORENTU' O teh nasilstvih pa v Edinosti nismo pisali le kar tako na splošno, marveč navajali obenem natančna imena krivcev ter dan in kraj, kdaj in kje so se zločini zgodili.Tako smo s prstom pokazali na geom. v Pazinu g. Danteja Fiorentu, povedali, da je prišel v Istro iz Zadra, da je imenovan za vladnega komisarja pri tretjem volilnem odseku v mestu in o njem jasno povedali, kaj počenja. Gospod geometer, smo napisali, si dovoljuje spraševati naše ljudi, za koga bodo 15. maja glasovali, četudi bi ga to po zakonu prav nič ne smelo brigati. Ko mu je neki pazinski Hrvat odgovoril, da bodo Slovani pač glasovali za lastne kandidate, je kulturni gospod Fiorentu odvrnil s takole grožnjo: kdor glasuje za slovanske kandidate, je nasproten državi in temu bodo fašisti zažgali hišo. Prvi, je rekel, bodo na vrsti duhovniki, učitelji in domači župani. Človek bi mislil, da so za red v državi odgovorna oblastva imela podatkov dovolj, da lahko nastopijo proti kršiteljem volilnega zakona ter posebej še okrožnice ministrskega predsednika Giolittija, ki je prefektom, pri nas pa generalnemu civilnemu komisarju Mos-coniju strogo zaukazal, naj z vsemi sredstvi preprečijo, da bi kdorkoli izvajal pritisk na volivce ter omejeval njihovo volilno svobodo. Geometer Fiorentu je bil tak očiten primer. . Moža bi bili morali neutegoma poklicati ng odgovor. Če smo pa v Edinosti pisali neresnično in delali volilnemu komisarju Fioren- KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI V soboto se je v Milanu začela 42. kolesarska dirka po Italiji. Udeležuje se je 130 kolesarjev, ki so razporejeni v 13 moštev: Ignis (najbolj znana imena: Baldini, Baffi, Fallarini, Poblet); Atala (Fantini, Favero, Monti, Padovan, Sabbadin); Bianchl (Barale, Catalano, Ciampi, Ronchini); Carpano (Co-letto, Conterno, Defilippis, Ferlenghi, Keteleer, Mau-le, Nencini); Emi (Fomara, Gaul, Moser, Pellegrini, Pintarelli); Faema (Couvreur, Hoevenaers, Sorgc-loos, Van Looy); Ghigi (Benedetti, Piscaglia, Van-nitsen); Helyett - Potin (Anquetil, brata Darrigade, Graczyk, Stablinski); Legnano (Azzini, Pambianco, Battistini); Molteni (Albani, Bottecchia, Carlesi, Na-scimbene, Graf, Uliana); S. Pellegrino (Canale, Cat-taneo); Torpado (Galeaz, Guarnieri, Scudelaro, Ti-narelli, Zamboni); Tricofilina-Coppl (Boni, Coletto, Gimmi, Gismondi, Guerrini, Michelon, Ruegg). Na prvi etapi Milan - Salsomaggiore je zmagal Van Looy pred Vannitsenom, Pobletom, Fantinijem in Albanijem. Dirkači so na 135 km dolgi etapi vozili zelo hitro, ker ni pač dirka predstavljala posebnih težav, in dospeli na cilj kot velika skupina, v kateri so bili skoraj vsi tekmovalci. Na drugi etapi (krožna pot okoli Salsomaggiora na kronometer) je dosegel uspeh Anquetil, ki je prevozil 23 km dolgo pot s povprečno hitrostjo nad 47 km na uro; na drugo mesto se je uvrstil Graf in na tretje Baldini. Ta etapa je pokazala, kateri so najboljši hitrostni vozači. Anquetil se je dobro pri pravil, kar neovirno priča .njegov uspeh. Ta francoski drikač bo na letošnji dirki gotovo imel važno besedo. Vse je prijetno presenetil tudi ne še dobro ozdravljeni Baldini; res je, da se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje, vendar bo po mnenju strokovnjakov mogel pokazati svoje soposobnosti šele na dirki po Franciji; vsekakor prevladuje mnenje, da bo na dirki po Italiji zadovoljil svoje navijače. Tretja etapa (Salsomaggiore - Abetone) je vodila kolesarje 90 km po ravnini in 90 km po vzpetinah. Cilj je bil dokaj visoko, in sicer na 1388 m visokem Abetonu. Zmagal je Gaul in si pridobil roza majico. Uspel je, ker je umno pripravil svoj načrt in ker je dobro vedel, kdaj je treba varčevati z močmi in kdaj napeti yse sile. Na 4. etapi (Abetone - Arezzo) je zmagal Pellegrini. Dež je na 173 km dolgi poti oviral kolesarje, tu krivico, bi morali nas zgrabiti. Zgodilo se ni seveda niti to niti ono in gospod Dante Fiorentu je nemoteno lahko še nadalje grozil našim ljudem in gazil Giolittijevo okrožnico. »PO SONČNEM ZATONU SE ZAKLENITI« Slovenske volivce so pa fašisti skušali strahovati tudi v samem Trstu. V isti številki obvešča na priliko Edinost javnost, kako »skupine oboroženih mladeničev« krožijo ponoči po Sv. Ivanu ter silijo v stanovanja ondotnih slovenskih družin. Ljudi, počivajoče po trudapol-nem dnevnem delu z otroki in ženami mirno na svojih domovih, bude iz trdnega spanja, pozivajoč jih, naj jim odpro hiše. Da bi kdo ne trdil, da si v svoji slovanski preganjavici spet kaj izmišljujemo, smo v listu navedli nekaj natančnih naslovov. »Oboroženi mladeniči« so z glasnim zvonjenjem med drugim predramili iz nočnega počitka prebivalce naslednjih hiš: v Boschettu številko 556, na Lonjerski cesti številko 681 in v ulici Cellini hišo st. 541. Sv. Ivan so si fašisti zbrali, ker je bil tedaj še pretežno slovenska in narodno močno zavedna mestna četrt. Nasprotniki so jo označevali za »slovensko trdnjavo.« Tu, so si fašisiti rekli, je nakopičenih zelo mnogo slovenskih volivcev in tu je zato treba pritisniti. Kjer so ljudje bili dovolj neprevidni, da so odprli hišna vrata, so oboroženci tako; izvršili v stanovanjih preiskavo, stikajoč za volilnimi izkaznicami, ki so jih seve hoteli odnesti in najbrž uničiti. da niso dosegli večje hitrosti (povprečna hitrost 36 km pa uro). Pellegriniju in skupinici italijanskih kolesarjev je uspelo ohraniti precejšen naskok (obdržali so ga preko 100 km) pred ostalimi dirkači. Na letošnji dirki se je prvič zgodilo, da je zmagal na etapi Italijan. Gaul je še vedno odet z roza majico; drugi na skupni lestvici je Van Looy z 1 '08" zaostanka. ŠPORT PO SVETU Donald Campbell je dosegel nov svetovni višek v hitrostni vožnji po vodi. S svojim čolnom Modra ptica, ki ga žene reakcijski motor, je dosegel hitrost 419 km na uro. Kolesarstvo — Svetovni prvak nepoklicnih kolesarjev Schur (Vzh. Nemčija) je drugič zmagal (prvič je to bilo leta 1955) pa dirki Berlin - Praga -Varšava. V zadnji (13.) etapi je privozil prvi na cilj Romun Moiceanu. Na skupni lestvici so se uvrstili za Schurom: 2. Vandervecken (Belgija), 3. Ventu-relli (Italija), 4. Gildermans (Nizozemska) in 5. Adler (Vzh. Nemčija). Jugoslovan (Levačič) se je uvrstil na 54. mesto pred rojakom Žirovnikom. Na končni lestvici moštev je razvrstitev takale: 1. Sovjetska zveza, 2. Vzhodna Nemčija, 3. Anglija. Na dirki je nastopilo nad 100 kolesarjev. Jugoslovani so razočarali. Res pa je, da so imeli nekoliko smole, tako je med drugim Petrovič moral zaradi bolezni odstopiti na četrti etapi. Ostali dirkači (zlasti Rusi, Italijani, vzhodni Nemci in Belgijci) so dokazali, da visoko presegajo sposobnosti jugoslovanskih tekmovalcev, ki so bili poleg vsega tudi malo izurjeni. Vedeti moramo, da povsod po svetu kolesarji vozijo s povprečno hitrostjo 30 do 40 km na uro, le Jugoslovani tega niso navajeni, kar se je zlasti pokazalo na prvih etapah. Nogomet — Brazilska državna enajstorica je v Riu de Japeiru premagala Anglijo z 2:0 (2:0). Gola sta zabila Julinho (3’) in Henricke (28’). Anglija je izgubila tudi v Limi, kjer je zaigrala proti Peruju. Izid je bil 4:1 (2:0). Znani Fritz Waltcr, ki mu je 39 let in je že 60-krat bil član nemškega državnega moštva, je izjavil, da ne bo več nastopal na tekmah. Postal bo vaditelj. ( Nadaljevanje ) ŠPORTNI ]P ]RL E Gr L E 13 1 Vi / • © v soihcm m senca (Usoda Habsburžanov) It. K. II Na žalost so se morali Slovenci zadnjih petdeset let monarhije vedno zadovoljevati le z drobtinicami, ker so na Dunaju sodili, da smo narod druge vrste in da ne moremo in ne smemo razviti ne lastnega jezika ne kulture. Cesarski uradniki so delovali v tem smislu. Tako je na primer koroški deželni predsednik prof. Hohenvvart, kateri je pozneje celo vodil slovensko parlamentarno skupino, poročal notranjemu ministru glede slovenščine na Koroškem, češ da slovenske občine same odklanjajo slovenske prevode deželnih zakonikov, ker da zna v občini samo župnik čitati slovensko. Seveda je vlada sama že prej poskrbela, da se ni v šolah mladina učila slovenščine, ker je leta 1877 učiteljem strogo prepovedala pouk v materinem jeziku, sicer jim ne bodo plač povišali. Cesar je bil po takih poročilih še bolj utrjen v mnenju, da vsi narodi hrepene po nemščini kot vzvišenem jeziku in da le z znanjem tega jezika dokažejo državljansko zavest. Ko je Franc Jožef prišel na obisk v Ljubljano, je učiteljstvu ostro zabičeval, da se morajo vsi otroci učiti v uradnem jeziku, ker le na tak način pokažejo čut vzgojenosti do njegove hiše in Avstrije. Stari prvaki so vsi vzhičeni pritrjevali najvišji želji, ki jim je bila ukaz. Nadvojvoda Albreht je na svojem potovanju po Savinjski dolini obžaloval, ker se slišijo zahteve po slovenskem pouku, češ od kod bo pa potem vojska dobivala svoje podčastnike, če ne bodo nemško vzgojeni! Vendar se je že od razdelitve monarhije na avstrijsko in ogrsko polovico začel trd boj za jezikovne pravice, čeprav le po drobcih. Eden poglavitnih vzrokov, da je Avstrija propadla, je bil slepivi ustavni člen 19. Do- ločal je, da imajo vsi narodi države pravico gojiti svojo narodnost in jezik. Ta široka in raztegljiva postava pa ni imela nobenega pravilnika, kako naj se izvaja. Cesar je bil uverjen, da mora ostati ta člen le na papirju; vladni organi, povečini nemški, so zajamčeno enakopravnost ovirali na vse načine. Vedno ista pesem, ko gre za pravice manjšin! Vsi enakopravni Taaffe je kot notranji minister sicer naročil upravnim oblastvom v slovenskih deželah, naj na zahtevo posamezne stranke občujejo z njo v slovenščini, toda kje si je upal kmet ali skromen obrtnik nastopiti proti vsemogočnemu c. kr. uradniku! Na Koroškem so naravnost zahtevali od Dunaja, naj Taaffejevo priporočilo prekličejo, ker da ljudje že tako ne razumejo pismene slovenščine. Tržaški namestnik se je pa pritožil, da nima uradnikov, ki bi poleg nemščine znali še slovenski in italijanski jezik. Nekoliko se je izboljšal položaj, ko je no- vi minister Stremayer leta 1880. dovolil za Češko, da morajo uradi odgovarjati na vloge v istem jeziku, v katerem so pisane. Goriški zastopnik v dunajskem parlamentu poslanec Tonkli je zahteval od pravosodnega ministra Pražaka, naj podobne jezikovne naredbe veljajo tudi za Slovence. Na Dunaju so se pa začudili nad njegovo zahte- vo, češ da se Slovenci dotlej še niso pritožili zaradi nemškega uradovanja. Vendar je minister obljubil, da bo odpravil krivico. Slovenski zastopniki so sprevideli, da bodo dobili le toliko pravic in enakopravnosti, kolikor si jih bodo s skupnim nastopom sami priborili. K sreči je vlada postavila na mesto kranjskega deželnega predsednika goriškega rojaka barona Andreja Winklerja. Že za časa svojega uradovanja kot glavar na Goriškem ni Winkler zatajil svoje narodnosti. Bil je spreten in pošten uradnik, čeprav Avstrijec po prepričanju. Winkler, prvi in zadnji kranjski deželni predsednik slovenske narodnosti, (od 1880 do 1892), je ob svojem nastopu ukazal vsem okrajnim glavarstvom, naj dopisujejo z občinami v slovenščini. Nemčurji in nekateri njim prodani domači prvaki so zagnali hrup, da se rušijo temelji države. Toda bilo je nemogoče zopet uzakoniti krivico. Pravosodni minister Pražak, Čeh po rodu, je tudi sodnijam ukazal, da morajo slovenskim strankam pošiljati slovenske dopise. Če nimajo slovenskih uradnikov, naj se pa čim preje nauče jezika, ki ga govori večina ljudstva v deželi. »Slovenski narod« je prejel prvi sodni odlok v slovenščini, ki se je pa tikal zaplembe lista. (Dat je) V DACHAUSKIH BLOKIH E. Z. | «5 Zadušitev upora ni potrla ne njega ne drugih Poljakov, tako kot ismo pričakovali. V njih jet ostal p on o«, da je nj iliov narod končno vendarlo spet pokazal voiljo ilo svobode in junaštvo. Tudi v lpe nam je pomagal živeti in prenašati vse tisto, Ikiar je še prišlo nad na«. Polletni dnevi na plantaži pač še niso bili prebudi, toda bili so samo blag inter-meazo, nelklalk oddih, ki nam ga je privoščila usoda, in tega smo se dobro izavedali. Zato smo jdh skušali izkoristiti, kar se je največ dalo. Najbolj jih je znal seveda izkoristiti Hrastelj. Mislim, da hiše on tudi v peklu znašel in si znal urediti bivanje v njem vsaj vzdržno, če že ne prijetno — čeprav je seveda malo verjetno', da bi zdrknili tja doli, ker kot duhovnik ve, kako mora človek romati po strminah življenja, da so ne spotakne in se ne zakotali Luciferju; v naročje. V najslabšem primeru bi znal najbrž tudi v peklu odlično sabotirati in naščuvati še druge k sabotaži, kot je to delal v Dachauu. Redikleikrati se je razjezil nad tistimi, ki niso znalil aili hoteli, sabotirati. Slovenci imamo namreč to čudno lastnost, da radii delamo, tudi kadar nas nihče ne sili k delu. Pridnost je ena izmed najbolj značilnih lastnosti našega narodnega značaja. (Dalje) [RUMBO SE NI PRAV NIČ UGTRAČ1L. NASPROTNO. ZLEZEL 'JE Z ŽOGE IN SE ZAPODIL ZA PRESTRAŠENO MIŠ30.... DE0ETJ! 03EXZDA-3 ŠEM GE SPOMNILlTODONTA SE 3E VENDAR MASRIRAL IN ČE GA NE SPOZNAM, BOM OB VEČERJO.... MORAM, s. GA NAJTI ...RO BI JLE VEDEL... , ^ H£3, LAliOTNIR, PORAžl GLIUO! . ( NJEGOV / V GLASI IZVRSTNA 3E! TAR03 BO PONESEM , TRDON3I. OBVESTILO DVOLASTNIKOM Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov obveščata dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1959-60, da je treba do 10. junija vložiti prošnjo za sečnjo. Za natančnejša pojasnila naj se prizadeti zglase v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu, ul. Geppa 9. KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 29. maja, ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Rada Bednarika: »MAJNIŠKA DEKLARACIJA« KROŽKA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v v Trstu in Gorici vabita na celodnevni izlet, ki ga priredita z avtobusom v nedeljo, 7. junija, v Beneško Slovenijo. Prijaviš se lahko najkasneje do 30. maja v Trstu, ul. Commerciale 5/1. (tel. 28-770), ali pa v Gorici na Travniku 18/II., kjer boš vsak delavnik od 9.30 do 12.30 dobil potrebna pojasnila. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU j V četrtek, 28. maja, ob 20. uri v Prosvetni dvorani | na Opčinah • V petek, 29. maja, ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Borštu Sremac - Kosar POP CIRA IN POP SPIRA komedija v treh dejanjih V nedeljo, 31. maja, ob 17.30 v dvorani na stadionu Prvi maj, Vrdelska cesta 7 IV. JAVNA PRODUKCIJA BALETNE ŠOLE SNG MALI OGLAS UKVE (Kanalska dolina): Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo, popolnoma opremljeno, dam v najem letoviščarjem. Cena zmerna. Sobi imata po dve postelji in po en divan. Kuhiniska posoda in voda v hiši. Naslov na uredništvu Novega lista. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v sredo, 27. maja, ob 20.30 v dvorani Stadiona Prvi maj JAVEN NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Sodelujejo: solisti, otroški pevski zbor, otroški pevski zbor PD Ivan Cankar in Mladinski orkester. V nedeljo, 24. maja, ob 17. uri v dvorani Prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrež.ini, nastop gojencev šole Glasbene Matice iz Nabrežine in Trsta. Sodeluje Mladinski orkester, ki ga vodi prof. Oskar Kjuder SPREJEMNI IZPITI Starše, ki nameravajo svoje otroke vpisati v 1. razred nižje srednje šole, opozarjamo, da je treba do 3. junija vložiti prošnjo za sprejemni izpit. 'Natančnejša navodila dobe v tajništvu slovenske nižje srednje šole pri Sv. Jakobu (ul. Scuolc Nuove). Izpiti se prično 17. junija. n tli e 7 MIŠ!! ' , ZDAJ SE PRIČNE! ENA - DVE -TRI - ŠTIRI.. LE ČEMU MORAM ŠTETI?.. P£T- - . 5EGT..., JU MEDTEM JE MIŠ NAŠLA IZHOD IZ ARENE IN OBA 6 SLONOM STA IZGINILA SPRI-ZORIČČA MED BURNIM PLOSRAN3EM IN ZADOVOLJNIM RROUOTOM OBČINSTVA... 14URA!! USPELO -JE! ZDAJ PA ZABUČI ROEAV£,lAUOTNIU.! SLI RA MORA BITI GOTOVA V l TREH MINUTAH!...