\K_aj vse pišefo o učiteljstvu, šoli, prosveii in JVV —1 »Rak-rana v ministrstvu prosvete« je naslov članka, ki ga prinaša »Jutro« od 16. novembra. V članku prinaša okrožnico ministrstva prosvete glede plačevanja nagrad, ki jih dajejo nekateri učitelji (-ce) raznim posredovalcem, da bi jim oskrbeli dobra mesta ali napredovanja. Članek pravi med drugim tudi: K temu svojevrstnemu opozorilu dostavlja beograjiska »Politika« daljši komentar, v katerem ugotavlja, da je sedaj ministrstvo prosvete samo potrdilo, da so s6 doslej vršila napredovanja in premestitve učiteljstva v mnogih primerih tudi po plačanih intervencijah. Ministrstvo sicer napoveduje, da bo odslej taka praksa nepotrebna. Zal pa ničesar ne pove o tem, ali se misli izvesti kaka preiskava proti kriminalnim tipom, ki so premeščali in napredovali naše učiteljstvo po plačanih intervencijah. O tem je bilo že toliko govora na raznih učiteljskih skupščinah, da ne manjka materiala za najstrožjo preiskavo. O podkupovanju v ministrstvu prosvete je bilo dovolj čuti tudi na plenarnih sejah narodne skupščine in finančnega odbora. Navedeni so bili tudi čisto konkreteni primeri. Vendar do danes ni znano — zaključuje »Politika« svoja izvajanja — da bi bil kdo zaradi takega po stopanja poklican na odgovor. —1 »Slovenec« od 21. nov. citira nekaj stavkov iz uvodnika »Učiteljskega tovariša« od 16. nov. in dogtavlja: — Ne da bi se na tem mestu spuščali v šolsko vprašanje, bi le omenili, da je prav po sedanjem učnem redu šolski otrok že zdavnaj zasužnjen po učni snovi, ker sedanja šola hoče iz otroka napraviti kar malega učenjaka, ki s svojo šaro v glavi potem ni za nobeno rabo, kakor kažejo skušnje. Stara zahteva delavcev, kmetov in obrtnikov vsega sveta je, da bi Ijudska šola pač dala podlage za izobrazbo, ki pa naj se potem v strokovnih šolah izpopolnjuje. Pred vsem pa je upravičena zahteva kmečkega sta- nu, da naj bi šola z vso svojo vsebino vzbujala otroku več ljubezni do kmečkega stanu, kakor bi morala šola po mestih vzgajati otroke delavcev in obrtnikov k ljubezni do ročnega dela. Starši se bore zoper uniformo šole, kakršna je zdaj, ki ni ne tič ne miš. In »demokratizacija šole«, kakor si jo zamišlja »Učiteljski tovariš«, bi bila še stopnjevana uniforma ljudske šole, kar bi bilo dvakrat islabo. Ljudsko šolo bo treba pač iz temeljev spremeraiti, prav tako pa vzgojo učiteljskega naraščaja. Šele potem bomo z »Učiteljskim tovarišem« lahko o teh rečeh govorili. Opomba uredništva: K temu vprašanju se še povrnemo. —1 »Slovenska beseda« in uradništvo je naslov članku, v katerem se imenovani llst od 14. novembra bavi z uradniškim vprašanjem ter pravi: Deset let je te<?a, odkar smo se poslovili od demokracije in istočasno prišli pod knuto diktature, ki je vso svojo moč pokazala baš nad ubogo uradniško paro. Si naš — nisi naš! To je bilo geslo, ki je bilo merodajno za upoštevanje državnega nameščenca. Pri tem in s tem so se ustvarjali značaji, da se nas Bog usmili. Še danes naletiš na uradnika — cunjo, ki ga ni sram izraziti se: »Jaz sem za vsakogar, kdor bo prišel! Jaz sem bil član JNS, sedaj sem član JRZ in bom član vsake organizacije, ki bo prišla do oblasti! Jaz sem že dosti poizkusil!« In tak človek je danes upoštevan, je forsiran in za to svojo »značajnost« nagrajen z referatom, ki se smatra za enega najlepših v uradu, kjer je zaposlen. To pa ni osamljen primer. Na take in slične primere lahko naletite na vsak korak med državnimi nameščenci. Žalostno je, toda resnično! In kje tiči krivda? Razlogov za to žalostno resnico je več. Brez dvoma je eno glavnih vzrokov beda, v katero so po krivdi slabih režimov pahnjeni vsi uradniki skoro brez izjeme.