Poštnina plaćana v gotovini
Leto LXXm., št. 221
LJubljana, pctcfe 27* scptemtea 1940
ENSKI
Cena Din 1.—
Izhaja vsak dan popoldne lzvzemšl nedelje ln praznike, — laserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst A Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARTBOR, Grajski trg št, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 66; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Hydi angleški napad! na vzhodu Kanala
Angleški letalci so v pretekli noči ponovno v večjem obsegu bombardirali nemške postojanke v luk ah na vzhodni strani Rokav skega preliva
London, 27. sept. s. (Reuter). Z južne angleške obale poročajo, da so preteklo noč angleška letala zopet izvršila napade večjega obsega na severnofrancoske luke, zasedene po nemški vojski. Z angleške obale so videli na drugi strani Kanala ogromne požare in eksplozije. Nebo je razsvetljeval rdeč sij. Zlasti močni so bili napadi očividno na postojanke težkega topništva pri rtu Gris Nez pri Calaisu. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, sta napad na nemške postojanke izvršili dve večji skupini angleških bombnikov.
Bombardiranje vojne luke v Kielu
London, 27. sept. s. (Reuter). O napadu angleških letal na nemške postojanke v noči na četrtek poroča letalsko ministrstvo nekaj novih podrobnosti. Poleg Berlina so angleška letala bombardirala tudi doke v vojni luki Kiel. Napad na Klel je trajal dve uri Angleška letala so koncentrirala napade tudi na doke vojne mornarice, v katerih je v popravilu nemška oklopnica ^Scharnhorst«. Nadalje so napadla angleška letala tovarne v Rendsburgu pri Kielu ter objekte v Lubecku.
London, 27. sept. s. (Reuter). Preteklo noč je imel London že 20. zaporedni celc-nočni napad nemških letal. Močni zaporni ogenj protiletalskega topništva je sicer večini nemških letal preprečil, da bi se približala središču mesta, nekaj nemških letal pa je prodrlo obrambni obroč ter vrglo
Ob Kanalu in na Severnem morju je bilo napadenih več pristanišč vse od Ijmuidena na Nizozemskem pa do Bresta v Franciji. Nadalje so bombardirala angleška letala letališča v VVillemshavenu in v Warne-munde. Z vseh teh napadov so se vrnila vsa angleška letala
Pri napadu na Boulogne so zopet sodelovali tudi poljski letalci.
Angleško poročilo
London, 27. sept. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo davi naslednji komunike:
V pretekli noči so izvršili angleški bombniki močne napade na sovražne luke ob Kanalu, na ladje v pristanišču v Kielu in na vodne poti v notranjosti Nemčije.
Nemška posadka na otoku v Kanalu
London, 27. sept. s. (Reuter). Osem Angležev, ki se jim je v majhnem čolnu posrečilo pribežati z angleškega otoka Guern-sey, ki je sedaj zaseden od nemške vojske, pripoveduje, da je na otoku približno 1000 nemških vojakov. To so povečini izbrani vojaki, ki skoro vsi govore angleško.
manjše število eksplozivnih in nekaj za-žigalnih bomb. Večina bomb je zopet padla požarov, ki pa so bili po večini hitro po-gašenl.
na predmestja, predvsem v južnovzhodnem in severozapadnem Londonu. V središču Londona se je bilo v glavnem Čulo samo
streljanje protiletalskega topništva. Na severu Londona je eksplozivna bomba zopet zadela neko bolnišnico.
Nemška letala so izvršila napade na London zopet posamič, vrsteč se drugo za drugim. Zažigalne bombe so povzročile več
Razen Londona so preteklo noč nemška letala napadla predvsem severno Anglijo. Na severozapadu sta bili bombardirani dve mesti, pri čemer je bilo nekaj zgradb poškodovanih. Tudi v južnovzhodni Angliji je bilo vrženih več eksplozivnih bomb.
Bitka nad Southantptonom
London, 27. septembra s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo ponoči, da je bilo včeraj nad Anglijo po zadnjih podatkih sestreljenih skupno 31 nemških letal. Angleži so izgubili ose mlovskih aparatov, vendar so se trije piloti rešili.
Večina izgub so utrpela nemška letala pri velikem napadu na Southampton. Napad se je pričel ob 16., ko je velika formacija nemških strmoglavcev in bombnikov tipa Heinckel, v spremstvu večjega števila lovskih letal Messerschmitt priletela" preko otoka Wight. Angleška lovska letala so takoj intervenirala in je prišlo do srdite letalske bitke. Najprej sta nastopili dve lovski formaciji Hurricanov, katerih eno so pilotirali angleški piloti, drugo pa Poljaki. Ti dve formaciji sta v polurni bitki sestrelili devet Heincklov in štiri Messer-schmitte. Pozneje je nastopila še eskadrila Spitfireov, ki je končnov prisilila nemška letala k umiku ter jih zasledovala do francoske obale.
London, 27. sept. s. (Reuter). Včeraj popoldne je bilo sestreljenih v teku pol ure v letalski bitki nad Southamptonom 31 nemških letal.
Angleško uradno poročilo
London, 27. sept. s. (Reuter). Lretalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike:
Sovražni letalski napadi preteklo noč so veljali zopet v prvi vrsti Londonu in predmestjem. Več hiš in trgovskih zgradb je
bilo poškodovanih. Bilo je nekaj človeških žrtev.
Nekaj škode je bilo povzročene pri napadih na severozapadno in severovzhodno Anglijo. Človeških žrtev je bilo malo.
Malo pred polnočjo je protiletalsko topništvo sestrelilo en sovražni bombnik. S tem se je število včeraj sestreljenih nemških letal povečalo na 34.
Povečanje produkcije lovskih letal
London, 27. sept. s. (Reuter). Minister za letalsko produkcijo lord Beaverbrook je izjavil snoči, da bo ministrstvo posvetilo posebno pozornost zgraditvi večjega števila dvosedežnih lovskih letal tipa Defiant, ki so se v zadnjih letalskih bitkah izvrstno obnesla
Kralj Jurij pri letalcih med alarmom
London, 27. sept. s. (Reuter). V času, ko je bil včeraj popoldne v Londonu letalski alarm, je kralj Jurij obiskal neko letališče
London, 27. sept. s. (Reuter). S parnika »Citv of Benares«, ki je vozil angleške otroke v Kanado in je bil 17. t. m. torpediran od sovražne podmornice, se je sedaj posrečilo rešiti še 46 potnikov ln članov posadke, med njimi šest evakuiranih otrok. Vsi so bili po katastrofi osem dni v navadnem rešilnem Čolnu na odprtem morju Včeraj so srečno dospeli v neko angleško luko. Rešilni čoln je po šestih dneh opazil avstralski hidroplan Sunderland, ki je bil
na patrolnem poletu nad Atl3.nt.ik0m. TCer je letalu zmanjkalo bencina, je pa priklicalo drugo letalo tipa Sunderland na pomoč. To je potem avlziralo angleško vojno ladjo, ki je sprejela brodolomce na krov.
angleških lovskih letal pri Londonu, na katerem so nameščeni tudi poljski ln kanadski letalci. Kralj se je dalje časa raz-govarjal z angleškimi, poljskimi in kanadskimi piloti.
General Sikorski o nemških izgubah
London, 27. sept. 3. (Reuter). Snoči je govoril po radiu poljski min. predsednik general Sikorski. Izrazil je prepričanje, da bo angleško letalstvo kmalu doseglo premoč v zraku ter je dejal, da postaja od dneva do dneva močnejšo. General Sikorski je poudaril, da so Nemci po njegovem mnenju od izbruha vojne dalje izgubili ~
-«t    \ *   ' ' ' letalcev. Ena izmed
poljskih lovskih eskadril, ki sodeluje pri obrambi Londona, je zadnje tedne sama sestrelila 73 nemških letal.
Lloyd George za boljša zaklonišča
London. 27. sept. s. (Ta&s). Bivši min. predsednik Lloyd George kritizira v xMan-chester Guardianu« vladno postopanje pri graditvi protiletalskih zaklonišč. Lloyd George pravi, da jc nesmiselna trditev, po kateri dobrih zaklonišč ni mogoče graditi. Opozarja tudi, da morajo Angleži čim prej dobiti čim boljša za.klon;šča. ker je protiletalska obramba zaradi vzdrževanja morale prebivalstva ogromnega pomena za nadaljevanje vojne.
Ponesrečenci so bili že tako izčrpani, da so jih morali nositi na vojno ladjo. Hrana je Že popolnoma zmanjkala In tudi zaloga vode je bila že skoro izčrpana. Vseh šest dni so se hranili ponesrečenci z malimi zalogami biskvita in mesa. Jedli so po dvakrat na dan. Vsi pripovedujejo, da so se otroci, ki so bili v čolnu, ves čas junaško obnašalL
Med rešenci sta tudi poljski duhovnik ter mrs. Cordish, ki sta bila med spremljevalci otrok na vožnii v Kanado. En mornar je med vožnjo v čolnu umri.
Prvotno je bito v rešilnem čomu samo šest oseb, nato pa so sprejeli v čoln še druge ponesrečence, ki so plavnli v vodi ali pa so bili na zasimih splavih.
Dvajseta noč nemških napadov na London
Nemška letala so zaradi hudega zapornega ognja prodrla le nad londonska predmestja
Osem dni v rešilnem čolnu na mor|n
Izmed žrtev torpediranega transporta otrok so rešili še 46 potnikov, med njimi 6 otrok
Ameriške represalije proti J&pwssmi
Prepoved izvoza železa in jekla n a Japonsko — Priprave za evakuacijo Američanov iz azijskih pokrajin
W a s li i n ? t n n, 27. sept. a (Reuter). Predsednik Koosevelt je včeraj prepovedal izvoz starega Železa in jekla iz Zedinjenih držav, razen v države zapadne poloble ln v Anglijo. Uradno pojasnilo pravi, da je ta prepoved potrebna, ker rabijo Zedinjene države železo za svojo lastno obrambo.
S prepovedjo je prizadeta predvsem Japonska. Smatrajo, da je prepoved prva represalija Zedinjenih držav proti Japonski zaradi dogodkov v Indokini.
šanghaj, 27. sept. e. (Reuter). Iz Clng-tava so prispeli v Šanghaj Štiri ameriški rušilci, ki spadajo sicer v sestav azijskega brodovlja Zedinjenih držav. Sodijo, da bodo ti rušilci ostali tam nekaj dni in nato odpluli na Manilo. S križarko >Augusta« je prispel v šanghaj poveljnik ameriške mornarice na Daljnem vzhodu general Hard, ki se je takoj po prihodu sestal s predstavniki tamošnjih ameriških oblasti. Zatrjujejo, da so razpravljali o vpraianja evakuacije 11.000 Američanov, Id žive na Japonskem, v Mandžukuu ln na Kitajskem, če ni bilo potrebno. V tukajšnjih novinarskih krogih smatrajo, da bo kriza najbrfte nastala o priliki okupacije francoske koncesije v šanjrhaju po japonskih četah.
Obramba Nove Zelandije in Avstralije
New Tor«, 27. sept. s. (Reuter). Angleški veleposlanik lord Lothian je imel včeraj ob otvoritvi novozelandskega paviljona na svetovni razstavi v New Torku govor, v katerem je izrazil svarilo na naslov totalitarnih držav ter dejal, da bosta Nova Zelandija in Avstralija uspešno znan braniti svoje interese, če bd bil poskusen napad na Singapur, Nizozemsko Vzhodno Indijo ali južni del Pacifika. Lord Lothian je dejal, da ima Nova Zelandija močno vojsko in že 20.000 vojakov na raznih postojankah v angleškem imperiju. Tudi novozelandsko letalstvo je od dne do dne močnejše.
Angleški komentarji
London, 27. sept j »Daih Telcgraph« ugotavlja v svojem komentarju o političnem položaju na Daljnem vzhodu, da je Roosevelt brez prigovarjanja svojih senatorjev odloči? take j prepovedal izvoz nekaterih za Japonsko življenjsko važnih izdelkov, ker ie spoznal velike nevarnost, ki grozi od japonske strani. Dopisnik »Dai!y Telegrapha« sodi, da bi skupne an^leŠko-ameriske sankcije Japonsko tako oslabile, da se ne bi mogla spuščati v kake nadaljnje vojaške operacije na Daljnem vzhodu
in Tihem oceanu. Pripravljajoč* se vojaška trozveza Nemčije, Italije in Japonske je zaenkrat šele v načrtu, čigar uresničenje je sicer možno morda že v bližnji bodočnosti, ki pa za sedaj po mnenju angleških krogov še ni nevaren angleškim interesom na Dali j nem vzhodu.
Nemško japonsko sodelovanje
Šanghaj, 27. sept. e. (United Press) Iz Tokija javljajo, da jc bila tam pretekli četrtek konferenca, katere se je udeležil tudi japonski cesar Na konferenci je bil odobren načrt nemško japonske obrambne pogodbe. Službeno obvestHo bo objavljeno, ko bo pogodbo formalno odobril tudi kronski svet. Zatrjujejo, da bo pogodba stopila v veljavo le v primeru, če bo prišlo do enotnega »delovanja med Ameriko in Anglijo,
Povečanje ameriške vojne industrije
New York, 27. sept. e. (Tass). »Walstreet Journal« niše. da je ameriško vojno mini-
etretvo sklenilo 20. septembra naročila v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Po poročilih agencije »Associated Press« je ameriška vlada naročila zgraditev 10 tovarn za vojaške potrebščine, ki bodo veljale 132 milijonov dolarjev. Na oodlacri vladnega načrta se mora zgraditi vseh skiroai 50 tovarn v vrednosti 569 milijonov dolarjev. Predsednik: Roosevelt je v svoji zadnji poslanici priporočal kongresu, naj se zgradi 17 tovarn za letala, poleg teea oa ie vlada sklenila, da se bodo razširile tudi zasebne tovarne vojnega materijala.
Ameriška posojila Kitajski
VVasbington, 27. sept. AA. (Reuter). V j okviru načrta narodne obrambe je amen- | ška vlada dovolila s posredovanjem banke za izvoz in uvoz Kitajski posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev. V zadnjih dveh letih so Zedinjene države posodile Kitajski vštevši to posojilo še 70 milijonov dolarjev.
Položaj v Indokini
H°ngkongf 27 .sept. a (Reuter). Tako japonska kakor tudi francoska uradna poročila iz Indokine pravijo, da so boji med francoskim in japonskimi četami ▼ Indokini sedaj prenehali in da so incidenti, ki so se primerili, poravnaci.
Neoficielna poročila trdijo, da so se tudi se včeraj nadaljevali 00 j i med Francozi in Japonci v bližini kitajske meje, vendar v manjšem obsegu.
Potrjujejo, da so japonska letala odvrgla štiri bombe na Haiphong, p reden je japonska vojska včeraj vkorakala v mesto- Francoski poslanik je zaradi tega, kakor poročajo, protestiral pri japonski vladi v Tokiu.
Na Karibskem morju potopljena nemška ladja
Ot*aw», 27. sept. s- (Reuter). Kanadska pomožna križarka je v Karibskem morju zaplenila 9000 tonsko nemško tovorno ladjo in jo odvedla v kanadsko pristanišče. Domnevajo, da je zaplenjena ladja služila kot matična ladja za nemške podmornice na Atlantskem oceanu, ki jih
Je  aaJ&g-ala z gorivom in Ove&em.
Šahovski turnir v Moskvi
Mosava, 27. sept- s. Snoči je bilo igrano 16. kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Rusije. Najvažnejša partija SmisJov-Keree se je končala po mirni igri remis. Neodločeno sta končali tudi partiji LJ3icin-LHienthal in Petrov-Panov. Boleslavskl je dobil važno točko 2 zmago nad Kotovom, Lerišev pa je premagal Dubinina. Partija Bondarevsid-Konstantmopolski se je končala -*emto. Vse ostale partije so prekinjena. Botvinnik je v nevarnem položaju proti Gerstenfekhi. Ni gotovo, da bo mogel partijo rećiti-
Stanje v vodstvu Je po 16. koki: Smislov 11, Đoleslavskl 10 (1), Bondarevski, Lmentnal 9 in pol (2), Makagonov 9 in pol (1), Botvmnlk 8 in pol (3), Keres 8 in pol (2).
Nocoj se srečata v 17. kotu Botvmirik ki LilienthaL
Dobra sladkorna letina
27. sept. AA, (DNB). Pričakujejo, da bo letošnja produkcija sladkorja za 20 odstotkov večja od lanske, ker je površina* zasejana 8 sladkamo repo, mnogo večja, letošnja repa pa vsebuje več
Ciano v Berlinu
V Rimu računajo z možnostjo razširjenja vojne na izvenevropsko področje, pri čemer naj bi podpirali državi osi predvsem Španija in Japonska
BeHin, 27. sept. e. Italijanski zunanji minister graf Ciano je prispel davi ob 10. v Berlin. Pristal je na letališču Tempel-hof v spremstvu berlinskega poslanika Dina Alfierija, veleposlanika Buttija, poslanika grofa Vitellija, šefa italijanskega protokola in drugih visokih italijanskih funkcionarjev ter predstavnikov italijanskega tiska. Na letališču je sprejel in pozdravil grofa Ciana nemški zunanji minister Ribbentrop. Med špalirjem vojaštva, za katerim so se zgrnile goste množice, se je nato grof Ciano odpeljal v spremstvu zunanjega ministra po najbolj prometnih ulicah Berlina, ob pol 12. pa ga je sprejel kancelar Hitler.
Vojna se bo nadaljevala
Rim, 27. sept. e. V zvezi z obiskom grofa Ciana v Berlinu poudarjajo v rimskih novinarskih krogfh, da spada ta obisk prav takjo kakor Ribbentropov v Rimu v okvir
prijateljskega, sodelovanja držav osi Rim-Berlin- Pot italijanskega zunanjega ministra v Nemčijo spravljajo v rimskih krogih v najožjo zvezo z zadnjimi razgovori v Rimu. V rimskih političnih krogih dajejo le .kratke komentarje o potovanju grofa Ciana, Pravijo, da je nepotrebno poudarjati posebni pomen tega potovanja, ker je stvar popolnoma jasna. Italija ln Nemčija želita organizirati svoj življenjski prostor in onemogočiti Anglijo v Evropi in Afriki. To sta drve gesli, ki naj ustvarita nov red, ta novi red je podlaga zunanje ki tudi koloni jake politike osovinskih držav. Ker je nemogoč kompromis med vojujočtmi se strankami, ne preostaja sedaj drugo, kakor da se navdal ju-je vojna, ki počasi lahko zavzame nove faze. Vojna Je z drugimi besedami prešla v nove faze, kakor pravi Gayda v >Gtornele d*ItaUa<, in je zavrela nove smeri. Poleg dosedanjih obstoječih bojišč na angleškem otočju m v severni Afriki, Kjer se sedaj napoveduje povečana ofen-zlca, ni izključena možnost razširjenja voj ne na nova področja m sicer v prvi vrsti na izven-evropska. Ta področja bi bila evropske-afriška, zaradi česar je na dnevnem redu sodelovanje Španije. Drugo področje je oceansko m prihaja zato v kombinacijo Japonska. Popolnoma naravno je, da se Španija vse bolj približuje državama osi. Rezultat berlinska razgovorov v treh bo pokazal, kako daleč bo šlo to zbližan je. Po mnogih znakih je na tem polju pričakovati velike rezultata Iz razgovorov v Berlinu se bo videlo, kako daleč so napredovali stiki med državama osi in Japonsko. Nova diplomatska aktivnost naj bi na vsak način poleg Španije spra-
vila tudi Japonsko v okvir osi. Sodelovanje Japonske se ne pričakuje na bojnem polju, temveč na diplomatskem, kar naj služi kot močna podpora za vsako eventualnost. Poleg Gibraltarja, severne Afrike in Egipta je važno, da se ima debro v vidiku tudi Japonska kakor tudi vse oceansko področje, ker je mogoče, da nova faza vojne še ne bo zadnja,
Proglas norveškega državnega sveta
London, 27. sept. s. (Reuter). Včerai se je sestal v Londonu norveški državni svet v emigraciji. Navzoč ie bil tudi kralj Ha-akon. Predsednik norveške emigrantske vlade je pereči tal deklaraciio na norveški narod, v kateri pravi, da bo norveška vlada v emigraciji še nadalje vodila borbo ne
glede na novo upravno ureditev, ki sn jo izvršile na Norvežkem nemške oblasti. Deklaraciju Dravi, da ni v novem norveSkem vladnem svetu, ki ga ie imenoval nemški pokrajinski vodja, niti enega Člana norveškega parlamenta.
Tudi krali Haa&on ie rjonovno zagotovil de bo nadaljeval borbo ob strani Anglije.
Internacije francoskih socialistov
Ženeva, 27. sept. A A (DNB). Po poro-čuTh iz vtctrjrja Je francoska vlada internirala celo vrsto bivših politikov pristašev ljudske fronte tn sicer bivšega kabinetnega sefa Leona Bhima, Ju lesa Mooha, socia-ItettCnega poslanca Grumbacha, bivšega socialističnega finančnega ministra Auriola m bivšega socialističnega notranjega ministra MaffAa Dormova.
Prekop med Halt&kom
in črnim morjem
Moskva, 27. sept. j. (Tass). Te dni «5 bila zaključena dela na velikanskem vodnem prekopu, ki bo spajal Cfrno morje z Baltikom. Kanal je sedaj ploven že v teku rek Dnjepra in Buga. Sedaj so se pričela dela na prekopu, ki bo vezal Dnjeper z N Jemenom. Ta prekop bo dolg okrog 2000 km.
Borzna poročila
Curih, 27. sept. Beograd 10.— Pariz 9^85. New York 438.— Milan 22.10. Madrid 40.—, Berlin 175.30. .
t
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, $T. septembra 1040.
Be Gaulle o svoji akciji
Zakaj se je umaknile angleško brodovje izpred Dakarja
vLačuge. Ko so mu postala tila v Kozarjah prevroča, se je preselil v Podutik od tam pa v Dravlje, odkoder je še naprej delai izlete v vasi nad Dobrove in v okolico Polhovega Gradca, kjer ie seveda tudi vlamljai v hiše in kradel vse. kar je dosegel. Več vlomov je zagreši na Poljanah pri št Vida. dalje na Posavju v Gamelj-nah in po vaseh pod Šmarne goro. Nekega dne se mu je pridružil bosanski delavec Camil Hojdenič, s katerim sta se več tednov skrivala na nekem skednju v Podutiku. Tja sta vabila rudi sumi? i ve ženske, ki jih je policija kmalu zajela Ko!man in Hojdenič pa sta pobegnila proti Gaberju in naslednji dan napadla ter oropala prof. dr. Knifica iz St. Vida, k' je napravil izlet na Sv. Katarino. Kolmana so potem aretirali v njegovem skrivališču v gozdu nad Pržanotn. kjer je imel spravljeno veliko zalogo ukradenega blaga.
Istočasno,  ko je  kradel   Koln.an okrog
Ljubljane, je kradel Stanko Zupane po vaseh okrog Komende in Cerkelj Ponoči je \4amljal skozi okna v kmečke hiše, kjer je najraje krade! denar in dragocenosti. Iz kraja v kraj se je voz:.l tako hitro, da ga orožniki, ki so mu bili s'ainc za petami, niso mogli prijeti. Zupane je namreč kradel tudi kolesa, ki jih je prodaja' ali pa puščal v skrivališčih. Ko so ga sledniič vendarle aretirali in sicer v Ljubljani, kjer se je nekaj časa skrival, so mu dokazali nad deset vlomov in tatvin, poleg tega pa Se veliko drugih grehov, zarad katerih j« bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev robije. Kaznenca bosta najbrž skušala čim prej priti spet v ljubljansko okolico, k'er se najr-bolje spoznata in kjer imata najbrž še kakega pajdaša, ki jima bo skušal pripraviti potrebno obleko. Pobegla zločinca nosita kaznilniško obleko in ima Kolman perilo označeno s št. 347, Zupane pa s št, 308.
Le ves narod se m®?e uspešno boriti % jgfško
Med gorenjsko Šolsko mladino je padel prekužni andeks v petita letitt za 11%
London, 27. sept. s. (Reuter). Glavni stan generala de Gaullea je objavil snoči novo poročilo o dogodkih pred Dakarjem. Poročilo ugotavlja, da so francoske oblasti v Dakarju odredile uporabo strelnega orožja proti j svobodnim francoskim« in angleškim vojnim ladjam ln vojakom na nemški pritisk. General de Gaulle poudarja ponovno, da se je odločil za operacije pred Dakarjem samo zato, ker je vedel, da je večina prebivalstva na strani svobodne Francije. Nadalje pravi poročilo izrecno, da se je angleška vojna mornarica umaknila izpred Dakarja na njegovo željo, ki ni hotel prelivanja francoske krvi.
Končno pravi poročilo, da je nesrečni iziil bojev pred Dakarjem samo utrdil generala de Gaullea v odločnosti in prepričanja, da nadaljuje borbo za osvoboditev Francije.
Gdlso£ angleškega brodovja sz Gibraltarja
Y?chy, 27. sept. e. Na francoskem službenem mestu so včerai izjavili, da ie pet angleških podmornic, 5 mšilcev in 10 kri-žark zapustilo Gibraltar in odplulo proti ji.. Na istem mestu izjavljajo, da so engleske pomožne križarke prevažale kontingent čet približno 10.000 mož.
Italijanski demanti angleških trditev
Rim, 27. sept. e Italijanski krosi kategorično demantiraio vesti agencije Reuter. da so v Dakariu čete držav osi in da ie bilo to opravičilo za sngleš-ki napad. Prav tako demantiralo angleške trditve da sta hoteli državi osi zasesti Dakar zeto. da bi jima služil kot oporišče za eventuelno oboroženo akcijo proti Ameriki. S tem v zv~zi je italijanski tisk zabeležil infermacije nekem Švedskega lista, da bi Anglija hotela zavzeti Dakar zato, da si zagotovi primerno
oporišče v primeru, če pade Gibraltar in bi se angleško brodovje moralo umakniti iz zapadnega dela Sredozemskega mori a Na podlagi tega se angleška akcija v D a kar j u kolikor toliko sklada z akcijo, ki jo je An-gliia izvršila na Islandu, kler ie koncentrirala svoje sile, da si zagotovi oporišče na Severnem mori u za primer, če bi bila Anglija zasedena.
Angleška križarka v Rlu de Janeiro
Rio de Janeiro, 27. seoi. e. 'Štefani). Angleška kriiarka »Enterprices ie vč rai prispela v Rio de Janeiro Poveljnik križarke je izjavil, da se ie voina ladia udeiež'la bojev s francoskimi vojnimi ladjami prod Oranom in da ie bila pozneje pn Ba!ear_ skih otokih napadena od italijanskih .etai ter znatno poškodovana.
Ameriška sodba o pomenu Dakarja
New York. 27. sept. s. (Reuter). Ameriški listi se obsežno bavijo s posledicami dogodkov pred Dakarjem. »New Vork Times« opozori a na resne posledice za Zeti m j ene države, ki bi nastale, če bi dobili velesili osi v roke Dakar kot oporišče L.ist opozarja, da ie prav tu razdalja med Ameriko in Afriko najožja. »New York Herald Tribune« pravi, da bi velesiii osi. če bi se utrdili v Dakarju. ne obvladal : *»m~> francoske Zapadne Afrike,   temveč tudi
južni Atlantik, ki bi ga mogle kontrolira ?i
s svojimi težkimi bombniki za dolge -plete. Za primer napada na Tužno Ameriko.
Karibijsko morje ali Zedlnjene države bi bil Dakar kot oporišče za velcs;le osi velike vrednosti, nasprotno na bi bi'a mržnost takega nanada zmanjšana, če bi bil Da'tar v posesti ZediaJGnih držav ali njihovih zaveznikov.
Ljubljana, 26. septembra. O velikem praktičnem uspehu v borbi z
jetiko poroča v zadnji številki »Dela proti tuberkulozi« dr. Tomaž Furlan.
Leta 1934 v februarju je začel poslovati dispanzer na Jesenicah. Kmalu po otvoritvi je začelo zdravnike zanimati stanje okuženosti pri šolski mladini. Javilo se je namreč mnogo manj bolnih otrok kakor so pričakovali in vladalo je nesoglasje med rezultati okuženosti pri šolski mladini in rezultati, ki so jih javili zdravniki iz drugih krajev. Zato so bile sistematično pregledane vse šole v radovljiškem in kranjskem srezu. Končni rezultat pregleda, je bil porazen: pri 2701 otroku lx 11 Sol n^> Gorenjskem so našli pred šestimi leti 27.7 odstotkov okuženih po tuberkulozi.
Lani po petih letih so ponovili poskus na šolski mladini devetih učnih zavodov in na 2374 primerih. Ugotovljeno je bilo, da je tako imenovani prekužni indeks pri šolski mladini v petih letih padel za 11 odstotkov.
Večina kužnih bolezni je take prirode, da ne oboli vsak človek, Četudi je okužen. Oboli samo določen odstotek, ki Je pri nekaterih boleznih večji, pri drugih manjši. Pri jetiki pa ie razlika med okužaniem in obolenjem izredno poudarjena. Nekako po 30. letu je skr>raj vsak človek okužen z jetiko, oboli jih pa malo, komaj dober odstotek. Tem zanimivejše je zato stanje okuženosti pri mladini, ko je okusen posebno v prvih razredih ljudske šole komaj vsak deseti otrok. Ali ne bomo vprašali, kdo je ta ctrok, kje mu je skrit vir okužbe, kakšna bo otrokova nadaljnja usoda?
Ko smo pregledali stotine šolskih otrok in izračunali odstotek okuženih, poroča dr. Tomaž Furlan smo 3 tem že določili njihov prekužni indeks. Tako smo ugotovili jeseni leta 1934 prekužni indeks za Gorenjsko.
Knko se določi, ali je otrok okužen ali ne? Okužpn otrok je še vedno zdrav otrok. V kožo. ne pod kožo, vbrizgamo raztopino izvlečka iz samih bacilov jatike. Ta izvleček mora biti naimanj tisočkrat razredčen, pri zelo občutljivih otrokih je priporočljivo celo milijonkratno razredčenje. Reakcija na ta poskus je pri  okuženih otrokih za
dinar velika oteklina, na mestu injekcije.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Petek, 27. septembra: Razvalina življenja
Red Premierski Sobota,  28. septembra:  Romeo in Julija.
Red B
Nedelja, 29. septembra: Razvalina življenja. Izven Ponedeljek. 30. septPmbra: zaprto Torek, 1, oktobra: Romeo in Julija. Red Torek
*
Dnevna blagajna v operi je odprta od danes dalje od pol 11. do pol 13. ure ln od 15. do 17. ure popoldne.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 28. septembra: Fidelio. Otvoritvena predstava. Red Premierski Nedelja. 29. septembra: zaprto Ponedeljek, 30. septembra: zaprto Torek. i. oktobra: zaprto
Prva opereta, ki jo bo uprizorila v letošnji sezoni naša opera bo znano klasično delo »Grof I-iiksenraburSkJ«. Direkcija opero si je nadela nalogo, da bo nudila občinstvu samo klasična e-peretna d^a in to z opernimi močmi v glavnih partijah. »Grof Luksemburški« je muzikalno, kakor tudi po libretu opereta dobrih kvalitet, v kateri bosta zanimivi dogodek pevca glavnih partij in sicer Sonja Ivančičeva v partiji Angele ter Franci kot grof Luksemburški. Pri tej operet! bo prvič na našem odru nas'cnil odlični baletni plesalec Boris Pi-lato. ČItt. dusseldorf Jjke oper°. ki ho skupno z našo prima-balerino Erno Moharievo plesal veliki valček. V poslednjih sezonah je žel kot član tudi v drugih inozemskih gledališčih velike uspehe.
Ljubljana, 27. septembra. Živilski trg je zadnje dni vedno dobro založen s cenejšo dcr.-uačo zelenjavo, ki jo gospodinje seveda veliko raisi kupujejo kakor uvoženo, ne samo zaradi nižje cene, marve tudi zaradi boljše kakovosti. Zelo veliko je bilo na trgu endivije. ki jo prodajajo po 4 din kg, dalje ohrovta po 2 din, kolerabic po 3 din in paradižnikov, ki so po 4 do 5 din kg. Tudi domačega fižola v stročju je bilo še precej, kilogram po 3 do 6 din. S Posavja so ženske pripeljale na trg večje količine čebule po 2 do 3 din kg in pa zeljnatih glav. ki so po dinarju. Na trgu je bilo veliko le^e domače cvetače. po 4 din kg. Fižol ribničan. so prodajali kilogram po 5 do 6 din, prepelica rja po 7 din in še neke druge cenejše vrste. Krompirja danes ni bilo na t«ru mnof^o, a se je lahko dobil tudi grorenjaki po 150 din kff. Okrog prodajalne mestnega tržnega urada ni bilo gneče kakor prve dni, ker se splošno govori, da bo krompir cenejši, kor ao ga letos kljub prvotnim govoricam o tla bi letini pridelali mnogo. Na pomlad bo kronv-
ki je močno rdeča in srbeča. Pri tistih otrokih, ki še niso okuženi, ne opazimo nobenih sprememb. Po dveh dneh opazimo komaj se mesto vboda, medtem ko pri okuženih vnetje lahko traja tudi pol leta.
že leta 193S smo pri ponovni preiskavi vseh otrok iz Koroške Bele ugotovili padec okuženosti. Tembolj na* je zanimal rezultat letošnjega cepljenja, ki smo ga izvršili na Jesenicah in po Blejskem kotu v januarju. Ookolico Golnika pa smo preiskali nekaj mescev kasneje.
Razlika v okuženosti znaša povprečno polnih 11 % manj. Od vseh krajev presenečajo Jesenice. Na osnovni šoli smo ugotovili padec okuženosti za 17 na meščanski šoli pa kar za celih 21.50 9£. Pri vseh ostalih šolah je padec sorazmeren povprečnemu padcu, edino šola v Dupljah kaže dvig za 8.4 %.
Pomota pri delu je izključena. Rezultat je resničen, okuženost v resnici pada. Umrljivost za jetiko je v padanju. Manj bolnikov in zato je manj možnosti za ckuženje. S pomočjo takojšnjega zdravljenja v dispanzerju spremenimo odprto pljučno jetiko
v zaprto. Kjer se to ne posreči, pripomore higienski pouk po dispanzerski zaščitni pestri, da postane odprto bolni slabejši vir okužitve zp svofo okolico. Drugače si ne morem predstavljati naravnost ogromnega padca okužitve z jetiko na Jesenicah. Ako bo šlo v tej smeri naprej, bo jetika vsake vrste pri šolski mladini iztrebljcna. Saj smo dobili že vasi. ki niso ime'e niti enega inficiranega otroka. Dosegli smo ideal našega dela: preprečiti okužitev. S tem odpade strah pred tuberkuloznim vnetjem možganske mreno ki je še pred kratkim časom ugrabilo toliko otrok v prvih letih življenja, odpade vsa kostna jetika in vsa jetika žlez, ednade po večini vsa pljučna jetika v puberteti, ki smo se je zdravniki tako zelo bali.
Naših 11 96 nam glasneje izpričuje ko vse drugo da je borba z jetiko uspešna da bo kapital, vložen v to vojno, rodil ogromno blagoslova za vos naš narod, nam samim nr> izpričuje, da hodimo po edino pravi poti.
pirja zadosti in se lnidje nočejo preveč zalagati z njim. Izredno veliko je bilo danes na trgu gob, in sicer najlepših jurčkov 'ajdovsko?. Prinesle so jih ženske od dolenjski; strani kakor tudi iz vasi Izza šmarns gore. kjer je po gozdovih navadno veliko gob. Merico gob so prodajali zjutraj po 4 din, kasneje po 3 din. medtem ko so bile lisičke po 1.50 din merica. Gospodinje so pridno segale po gobah, zlasti po malih jurčkih za vlaganje.
Rihji trg je bil danes po daljšem presledku dobro založen, čeprav kupovalcl niso pokazali pravegn zaniman^a, ker primanjkuje olia. Na ribjem trgu je bilo danes več velikih sardel. kilogram po 16 din, dalje sardelic po 15 din kg. velikih skuš po 22 din. morskih rakov po 34 din, zobat-
cev po 3S do 40 din, cipljev po 26 din in salp po 24 din. Od sladkovodnih rib so bile na razpolago ščuke, smuči, somi, postrvi in belice po običajnih cenah.
Z Jssenlc
—- Skrb za vzgojo kovinarskega naraščaja, V ponedeljek je bilo v tovarno KID sprejetih okoli 35 mladeničev. starih od 14. do 18. leta, ki so večinoma absolvirali meščansko šolo. Mladeniči so bili porazdeljeni v razne cbrate in strojne delavnice, kjer se bodo kot vajenci ali mladostni delavci učili posameznih strok kovinarskega dela. Skorai vsi mladeniči so sinovi dolgoletnih zaslužnih delavcev KID, ki Imajo velike družine. V marsikateri delavski družini bo nastopilo nekoliko olajšanja s tem, da je nastopil službo morda najstarejši sin, ki bo s svojim, sicer skromnim zaslužkom vzdrževal sebe in še nekoliko pomagal staršem prt preživljanju številnih mlajših bratov in sester
Iz Kranja
— Gledališki odsek Sokol* ▼ Straž!**'! otvarja sezono s štiridejansko Jamovo dramo »Dom«. Predstave bodo v soboto 28. ob 20. uri in v nedeljo 29. od 17. uri v Sokol-skem domu. Cene običajne.
— Kino j> Narodni dom« predvaja dane«, v soboto in nedeljo lep gorski fihn >Usoda v planmah«.
— Zračni krat in blagoslovitev jadralnega letala kranjskega aerokluba »Naša krila« bo v nedeljo 29. t. m. na Kokrici (Veliki hrib). Spored svečanosti se prične ob 14. s tekmami modelov, ob 15. pa bo blagoslovitev jedrilice tipa »Vrabec«, ki ao jo »gradili agilni člani Aerokluba. Ob 16.30 bi krstni let, ki ga izvrši državni rekorder Križman. Letalu kumujeta Liebrova Majd-ka in Gorjancev Francek. Ob 18. bo razdelitev diplom v hotelu »Stara pošta«. Občinstvo opozarjamo na lepo manifestacijo mladega aerokluba in vabimo k obilni udeležbi. Ob slabem vremenu bo blagoslovitev 6, oktobra.
— Tukajšnja Borsa dela sprejme na takojšnje delo za raaUCae gradjbe 80 težakov.
Št*7. 221
— Kino v Straži&Ču predvaja od petka do vključno ponedeljka 1. oktobra dva izredno napeta filma: »Tajnosti Amazone« in »Tajnosti Maginotove linije«. Pri predstavah z dvojnim programom so cene se malenkostno zvišane.
— Mezdno gibanje v »Jug. tvornico h gume« pred razsodiščem. Ker kljub ponovnim poskusom med delavci in podjetnikom ni prišlo do sporr ima, je spor prišel kred razsoidšče. Će ne bo prišlo do ugodnih zaključkov pred razsodiščem, bo delavstvo prisiljeno, stopiti za svoje upravičene zahteve v stavko.
KOLEDAR Danes: Petek, 27. septembra: Kozma in Damijan
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zatočišče izobčenih Kino Sloga: Bela strela Kino Union: Minjin in Požarski Razstava slik akad. slikarja Kika De~
benjaka v Jakopičevem paviljonu odprta
od 9.—18.
Rajt&tava slikarja   Ljuba Ravnikarja V
Oberanelovi galeriji na Gosposvetski cesti št. 3. Vstop prost
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Plccoll, TvrSeva cesta 6, rio-Čevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloftka cesta 47.
Drugod buči in treska, pri nas pa imamo vsaj zaenkrat samo vaje. Hvala bogu, našim modrim državnikom in nemara tudi zemljepisni /egi naše domovine, da lahko še mirno spimo
Po mestih prirejamo zdaj vaje v obrambi pred letalskimi napodi Včerai dopoldne smo jO imeli v Ljubljani. Ljubljančanom jc bilo zapovedano imeti med dozdevnim letalskim napadom okna odprta Beograjčanom je pa uprava grada Beogradu za enako vajo zapovedala okna zapreti Odpreti ali zapreti, to je vprašanje, bi dejal Hamlet.
Letalski napad na Ljubljano bi bil enak onemu na Beograd. Izenačite torej predpise, da Hamlet ne bo v zadtegi.
V zaščit© belokranjskih go? v
Metlika -o <;«ptembra Že od letošnje pomla-d; sem smo moijti zabeležiti razne orestopke, ki so jih zakrivili nekateri s tem, da so brezvestno posegali v tuje gozdove in se 5 prodajo lesa na razne načine okorihčab. Mnogim tatvinam sc je prišlo na sled precej tako dovoženc sumljive robe pa ie bilo v Metliki in okolici zaplenjene po državmh varnostnih organih. Vse to Se n* izpametova-lo nekaterih ljudi, kajti mamljiv? cena je bila vzrok, da so postale tatvine lesa v občini Raclatoviči in v so^^dnih občinah tako pogoste, da ibstoji nevarnost opustošenja cel;h go-zdnih predelov Ker so so pa dosedanje odredbe glede izvoznic izkazale radi raznih načinov izigravanja premalo učinkovine, je sresko načeUtvo pristom-lo k strožjim odredbam v svrho zaščite nA-ših gozdov. Po teh odredbah se javnost opozarja na sledeče:
Vsak voz lc3fl tŠ\ drv, ki »e pripelje iz občine Rndato-viči, Metlika Metl.ka-okolt-ca in Gradac za prodajo v Suhor. Metliko in na železnu-Jco postajo Metlika, mora biti opremljen z izvoznico one občine, v kateri je bil les posekan in iz katere je razvidno poleg drugega tudi, v katerem gozdu je bil posekan. Izvoznica je veljavna samo, če je tudi Je» žigosan kar izvedejo občine. Vsakdo, ki bo po 1. oktobru t. 1. vozil v območju občin Radatoviči, Metli-ka-mesto in Metlika-okoiica drva odnosno les za proda jo brez izvoznice ali nc žigosan le«, bo kaznovan, drva mu bod zaplenjena in bodo prodana na javni dražbi v ko-riat fonda za pogozdovanje. Opozarjamo pa tudi vse kupce, da morajo vselej zahtevati izvoznico tudi sami, da lahko vsak čas dokažejo izvor kupljenih drv. sicer bodo ovadeni radi nakupa sumljive robe.
Iz Zagorja
— pojasnilo, v zvezi s tragedijo v Ao-harjevi družini smo v dosedanjih poročilih namenoma izpustili ime dotične žene, ki je v tej zvezi igrala precej vaino vlogo in smo le na splošno omenili, da stanuje v koloniji, kaj- pa s tem popravljamo, tako da je ime dotične žene Alojzija fi.t stanujoča v novi koloniji, tako zvani Abe-slniji in je torej oseba istoimenske ugledne družine Čemet ovi h iz stare kolonije, bodisi z zlebe ali nevednosti, po nepotrebnem zapletena v govorice okrog te nečedne in žaJostne zgodbe- Zamenjava je torej nastala zaradi enakosti priimka. Toliko v pojasnilo, da ne bi imeli nepoučeni neprijetnosti.
— Obupno »tanje našega čebelarstva je najbolj razvidno iz dejstva, da so zdaj panji «ini in da ao porabili že vso dopitano zalogo sladkorja, katerega je dobil panj povprečno pet kilogramov. Ce bodo hoteli čebelarji obdržati čebelne družine, jim bo morala priskočiti na pomoč oblast z vsaj deset kilogrami denaturiranega sladkorja za vsak panj, če ne bo propadel precejšen del čebelarjev. Čebelarsko drust\'o je že pokrenilo potrebne korake ter upa, da bo priSla, pomoč še pravočasno.
— Prvenstvena, ^kma na lx>kah je prinesla dvoStevilčnl poraz 14:2, s kakršnim je podlegel SK Retje iz Trbovelj d crna čemu SK Svobodi, ki je. kakor kaže rezultat, imel lahko, toda nečedno delo v športnem pomenu besede. Gosta je kratko malo pregazil. To nedeljo pa priredi SK Svoboda športni dan s tekmovanji v namiznem tenisu, troboju in teki dopoldne, popoldne pa bo postregel ljubiteljem nogometa ter je v ta namen povabil SK Dask. Zmagovalcu je namenjen prelep in drsga-cen pokal rudniškega ravnatelja inž. Sliva Burgerja, ki je a to gesto pokazal vuk ko razumevanje za naš rudarski naraAcaj. Pokal j« razstavljen v izložbenem oknu krojača g. Vodopivca v Zagorju. Opozarjamo »portu naklonjeno občinstvo.
— Nesrečno tr^ov rodbinske žaloigre Rudija aoharja so ob veliki udeležbi pokopali v sredo popoldne ob strani njegova nesrečne žene, katere pogreb se je, kot smo že poročali, vrćil prejšnji dan. Simpatičnega xno£a ohranimo v lepem spo.
Egipta v vo]no
Pritisk Maher paše aa Kralfa Faru&a
Rim, 27. sept. e. Transcontinental Press javlja iz Aleksandrije, da vodja saadistič-ne stranke še nadalje vodi propagando za vojno. Ali Maher paša poudarja, da je edina rešitev zmaga Anglije in zaradi tega je za Es^ipt neobhodno potrebno, da se čim prej postavi na njeno stran. Prav tako skuša Ali Maher paša ustvariti neraspoloženje proti kralju Faruku. S svojimi manifestacijami hoče postaviti kralja pred alternativo, da se odloči za vojno ali pa odkrito izrazi svoje mnenje. Kaže, da se za to zakulisno propagando pripravlja rudi poizkus prevrata v korist kraljevega strica Muhameda Alija, če bi se kralj Faruk še nadalje branil napovedati vojno Italiji, menijo pa, da iell večina prebivalstva in odgovornih politikov, naj bi ostal Egipt še nadalje nevtralen in zato odobravajo kraljevo stališče.
Kairo, 27. sept. s. (Reuter). SnoČnji komunike poveljništva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so v sredo angleški bombniki napadli pristanišče in druge vojaške objekte v Toh-uku v Libiji. Več vojašnic je bilo direktno zadetih od bomb. Poškodovana so bila tudi skladišča in izbruhnilo je več požarov. Vsa angleška letala so se vrnila s tega poleta. Napad je izvršila večja formacija angleških letal.
V italijanski Vzhodni Afriki so izvršila angleška letala ohsežne izvidniške polete nad Assabom, Makako in Berbero. Napadeno je bilo vojaško letališče v Metene, več Italijanskih letal na letališču je bilo poškodovanih. Vrženi sta bili dve salvi bomb. ki sta povzročili požare vidne 50 milj daleč.
Izgube med piloti
Francoski list »Journal de Dcbats« je objavil zanimiva izvajanja francoskega generala Duvala o izgubah angleškega in nemškega letalstva. Pravi, da izgube povprečno na obeh straneh po 1500 do 1800 letalcev. V borbah padajo najboljši letalci, ki jih je težko nadomestiti Na njihova mesta prihajajo srednje dobri in tudi slabi piloti. X' tem pogledu se zdi, da je Anglija nekoliko na boljšem, kajti na razpolago ima Kanado, kjer »e lahko letalci vežbajo neovi-ano, sistematično in temeljito. Kanadski letalci, ki so že prve dni avgusta pričeli prihajati v Anglijo, so v sedanjih letalskih bojih že odločilen činitelj in jo verjetno, da bodo v bodoče igrali se pomembnejšo vlogo.
Novi kanadski piloti za Anglijo
L.°ndcnf 27. sept. s. (Reuter). Kanadski letalski maršal Bis h op je imel snoči po ra iu govor, v katerem je dejal, da se načrt za vežbanje angleških letaloev v Kanadi odlično razvija in da bo Anglija v kratkem dobila iz Kanade veliko število novih pilotov, letelskih strelcev in opazovalcev. Zvečer je Bishop sprejel v dalis! avdtenei min. predsednik Churchill.
&Kci]e angleSkih podmornic
London, 27. sept. s. (Revter). Adndrali-teta objavlja v posebnem komunikeju poročilo o uspehih, ki so jih dosegle angleške podmornice proti sovražnih ladjam. Poročilo pravi, da sicer ni mogoče objaviti Se vseh uspehov, da z objavo ne bi bila prizadeta varnost angleških podmornic, pač pa je mogoče javiti, da je podmornica >H 49« napadla s torpedi konvoj oamih nemških vojaških preskrbovalnih ladij in dve potopila, Podmornica »Tunac je potopila veliko nemako vojaško preskrboval-no ladjo, ki sta jo spremljala dva rušilca.
Delovni čas v ameriškem poslaništvu v Berlinu
Washinprton, 27. sept. s. (Reuter). Kakor poročajo iz Berlina, je moralo tamkajšnje ameriško veleposlaništvo odrediti za svoje uradnlfltvo nove delovne ure, da mu da priliko za spanje, ki je nemogoče ponoči zaradi angleških letalskih napadov.
Razpisana mesta pri pošti
Beograd. 27. sept. p. Poštno ravnateli-stvo v Ljubljani je razpisalo natečaj za mesto uradniškega pripravnika v smislu 3, odstavka 49. člena uradniškega zakona ter 12 mest uradniških pripravnikov v smislu 2. odstavka 45. člena omenjenega zakona. Refiektanti morajo biti moški. Oni. k1 bi se zavzeli za prvo razpisane- mesto, morajo imeti fakultetsko izobrazbo, predvsem diplomo elektrotehniškega ali elek-trestrojnega oddelka tehniške fakultete, osta'ih 12 pa popoJ.no srednje kolsko izobrazbo Prošnje zs razpisana mosta je treba vložiti pri direkciji do 31. t. OT.
Nagrade „Akademije
sedmih umetnosti"
Beograd, 27. sept. AA. Dne 25. septembra je »Akademija sedmih umetnosti« imela svoi elavni letni sestanek. Ne sestanku je sklenila poueliti svoie nagrade. Sestanka so se razen članov akademiie udeležili tudi legatorji.
Prva na*trade Gece Kona. knricarnaria in založnika, v višini 10.000 din. ie letjs namenjena kioarstvu. Večino e is sov e dobil kipar Rista Stijovič za svoje delo v lesu.
Drugo nagrado knjigarnarja in založnika Aleksandra Popovića v višini 5.000 din je dobila z večino glasov knjiaa Milana Vukašovića »Savremene basne«.
Tretjo nagrado tiskarnarja Pavla Gre-gorića v višini 1.000 din ie dobil skladateli Stanojlo Rajičić za skladba »Čuvari i sveta«.
Četrto nagrado d.-žavne tiskarne v višini 2.000 dJji je dobil akademski slikar Gjorgie Andreiević za svoie delo v grafiki, izdelano v lesu.
Dosedanji peti legator DragoSlav Petko-vic, lastnik knjigarne »Dositei Obradović-,. ie akademiio obvestil, da letos ne more podeliti nagrade.
Na istem sestanku so s=prejeli s priznanjem in zahvalo štiri nove legate, in sicer:
1. radijska Dostaia Beograd ie dala akademiji 10.000 din. Tečni namen te nagrade bo postaja določila s posebnim pismom. —
2. Knjigarnar m založnik Fran'o Bah le dal legat 5.000 din. ki nai so vsako leto oo-deli za najboljšo srbsko knjlso.— 3. Uredništvo lista »2ena in svet« bo vsak^ leto podelilo po 2.000 din kateri naši ženski za književnostno ali umetnosno delo. — 4. *Rodovo gledališče« 1e namenilo 1.000 d"n na leto za nagrado nove ca otroškega monologa ali pa kratkega prizora. Te nagrade so namenjene tudi za letos in bo v kratkem odločeno, kdo lih dobi.
Iz kaznilnice sta pcbegnila
Ljubljana, 27. septembra Ljubljanska policijska uprava jc bila brzojavno obveščena da sta . včeraj »jutraj pobegnila iz mariborske kaznilnice dva skrajno nevarna rokomavha in sicer 1. 1906 rojeni Ludvik Kolman, dom** t Lesc na Gorenjskem, ter I 1908 rojem Stanko Zupane, doma iz Zaloga pr* Komendi Kolman je bil obsojen predlanskim na 4 leta, Zupane pa istega leta na 3 leta m 6 mesecev robije.
V naši kriminalni kroniki je Kolman zabeležen kot skrajno nevaren vlomilec, ki je prvotno kradel po krajih na Gorenjskem, zlasti okrog Kranja in Tržiča, pozneje pa naiveč okrog Ljubi lane Svoje skrivališče je imel precej dolgo v Kozarjah, kjer je vlamljal v hUe in shrambe, odkoder je odnašal denar, obleko, dragocenosti in kradel tudi iivila, da se je lažie preživljal. Navadno ni bii tam. marveč v družbi pajdašev. Težko je tudi pogrešni ren-■ ske, zato je vedno vabii v svojo družbo
>BLOVBH8KI KARODi, peta, r. •eptonl« »«.
i
i
Dane« po*lednjlč napeta fUmska drania avtomobilskih rekorderjev na opasnih dirkalnih tekmah. v gi. vlogi Dennls O'Keefe tn Ceciiia Farfcer.
p ¥? T    A     C TT D IT Y   Jm Predstave dane« ob 16., 19. in 21. uri.
n Jb L A   31AELA kevo sloga, tel. 27-30
■
ANA MAY WONG v OBa« napetih senzacij ^ Ob 16., 19. ln 21. url |
KINO MATICA, tel. 22-41    ZATOČIŠČE IZOBČENIH 1
Danes nepreklicno zadnjikrat! j|
DNEVNE
STI
— Državna    gospodarska konferenca.
>Jutarnji listi poroča iz BeogTada: Po povratku iz; Zagreba in Ljubljane, kjer je imel izčrpna posvetovanja z gospodarstveniki, namerava finančni minister dr. su-tej prihodnje dni sklicati v Beograd vse-državno gospodarsko konferenco. S predstavniki srbijanskega gospodarstva dr. Šute j ni konferiral, marveč je to storil predsednik vlade dr. Cvetkovič. Na vseh teli predkonferencah so bili predstavniki gospodarstva podrobno poučeni o finančnem in gospodarskem položaju države. Obljubili so, da bodo po vseh svojih močeh podprli prizadevanja vlade. Zaradi posebnih prilik bo aktivno sodelovanje gospodarstva na finančnem področju omejeno na manjši znesek, verjetno na kake 4 do 5 milijard dinarjev. Končna odločitev bo padla po vscdržavni konferenci, ki bo sklicana te dni.
— Banovinske literarne nagrade za leto 1989-40. Literarnega natečaja kraljevske banske uprave za 1. 1939-40. se je udeležilo 13 avtorjev z 18 deli, med katerimi je bilo 11 tiskanih in 7 rokopisnih. Na predlog razsodišča, v katerem so bili gg. prof. Jakob šolar.' urednik dr. Tine Debeljak, prof. France Vodnik, prof. dr. Mirko Rupel in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče nagTade: 1. Antonu Ingoliču za
knjigo >Na splavih« 6ooo din, 2. Francetu Bevku za knjigo »Pravica, do življenja.«: 5000 din, 3. Božu Vodužku Z& knjigo >0d-
čarani svete 3000 din, 4. Joži Lovrenciču
za knjigo »Sholar iz Trente« 3000 din in 5. Jožetu Kastelicu za knjigo »Prve podobe« 3000 din.
— Beograjska konferenc**. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je sprejel danes ravnatelja direkcije za prehrano dr. Dra-gomirja Cosiča in ravnatelja PrizadaDra-gotina Tota. ki sta mu poročala o najaktualnejših problemih, nanašajočih se na prehrano. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da bosta morali obe ustanovi v bodoče tesne sodelovati. V predsedstvu vlade je bila tudi konferenca vodilnih članov vlade. Udeležili so se je ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, piavosodnl minister dr. Marković, minister za socialno politiko in naro.no zdravje dr. Budisavljevič, kmetijski minister dr. ćubrilović, minister dr. Krek in minister dr. Konstanti novic. Pozneje sta imela se Dragisa Cvetkovič in dr. Maček daljši razgovor.
— Preseljevanje Nemcev iz BeSarabije. Včeraj popoldne, si ie skupina naših višjih oficirjev z načelnikom sanitetnega oddelka vojnega ministrstva, saniteUiim generalom dr. žarkom Ruvičičem na čelu ogledala taborišče nemških izseljencev lz Besarabi-je, ki so z dvema ladjama ponoči prispeli v Zemun. Med obiskom nasili oficirjev »e jc pojavilo nad taboriščem veliko letalo nemške vojake, ki je potem pristalo na be-zaniiskem letališču. S tem letalom je prispel iz Galaca v Rumunlji nemški general Lorenz, višji oblastni vodja SS in glavni poverjenik ter poveljnik vsega preseljevanja besarabskih Nemcev. General je z ze-munskega letališča, kjer sta ga pozdravila nemški poslanik van Herren in generalni konzul Neuhausen, odšel v taborišče, kjer si je ogledal vse naprave. S prvimi ladjami so prispeli iz Besarabije samo tisti Nemci, ki so ob priliki zadnjih dogodkov sami pribežali v Rumunijo. D revi aU jutri prispo prve ladje z begunci, ki so organizirano in po načrtu zapustili svoje dosedanje bivališče v Besarabiji. Tej skupini pripravljajo v taborišču svečan sprejem.
— Osnutek uredbe o aprovizaciji mest. Na posvetovanju predsednistva vlade je bilo sklenjeno zagotoviti mestom potrebne kredite za aprovizacijo. Sporazumno z bansko upravo v Zagrebu je bil izdelan osnutek uredbe o aprovizaciji mestnih občin. Osnutek določa v vsakem mestu obvezno ustanovitev posebnega odbora občinskih svetnikov za preskrbo prebivalstva z naj-nujaimi življenjskimi potrebsčmami. Finančno poslovanje teh odborov bo ločeno od občinskega proračuna. Mestni aprovlzaclj-ski odbori bodo delovali v najtesnejšem stiku z Prizadom. Uredba bo v kratkem objavljena.
— Za razširjenje železniške postaje v Varaždinu. Varaždinska železniška postaja bo znatno razširjena in dobi tudi novo kurilnico. Dela se prično še letos. Ministrstvo je določilo v ta namen 30,000.000 din. Vsa dela opravi železnica v lastni režiji.
— Jugoslovensko-nemAka železniška komisija končala delo. Včeraj je Jugosloven-sko-nemska železniška komisija v Splitu dovršila svoje delo. Njena naloga je bila sestaviti jugoslovensko-nemško železniško tarifo. Komisija je delala 13 dni in izpolnila svojo nalogo v obojestransko zadovoljstvo.
— Nad 3 vagone sardel so ujeli. Iz Splita poročajo, da so Imeli ribiči zadnje dni bogat lov. Fabiči iz Komiže ln Visa so ujeli v torek ponoči nad 3 vagone sardel. ki so jih prodali tovarnam po 6.20 do 6.25 din.
— Strojepisje predmet državnega strokovnega izpita. Kmetijski minister je izdal odlok, da se vsem pravilnikom o polaganju državnega strokovnega izpita v tem resoru priključi določba, da morajo kandidati poleg drugih predmetov polagati izpit tudi iz strojepisja.
— Finančna pogajanja ■ Bolgarijo. Pred-snočnjim sta odpotovala v Sofijo viceguverner Narodne banke dr. Nikić in ravnatelj devizne direkcije Narodne banke Lju-bisavljevič na finančna pogajanja z bolgarsko vlado v zadevi ureditve nekaterih finančnih in vprašanj blagovnega prometa med obema državama.
— Uradno   določene   cene. Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen — je odobril trdkam: Andrašič. Krani. za mast tv. Gavrilović din 25.30 za 1 kg neto; Kari Schmidt. Maribor, za mast tv. Herz din 24.— za 1 kg neto; Wogg Victor. Celje, za mast tv. Gavrilović din 25.30 za 1 kg neto; Zangger Franc. Celie.   za mast tv. Gavrilović din 25.30 za 1 kg neto.
— Prva skupina Izletnikov se je danes s udobnim avtobusom odpeljala v sončno Dalmacijo. Opozarjamo na drugi petdnevni avtoizlet 7. oktobra preko Plitvičkih jezer
v Split; ladja na Hvar; Trogir, Šibenik; slap Krke; preko Velebita; Senj', Sušak— Ljubljana. Prijave in plačila do 3. oktobra. Zgodnji plačniki — boljši sedeži! Brezplačne informacije pošilja uprava >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv Petra nasip 17-c.
374—n
— 600 vagonov jabolk v Nemčijo. Prizad je na podlagi sporazuma z Nemčijo dovolil izvoz 500 vagonov pakiranih jabolk v Nemčijo. Ta kontingent mora biti izčrpan do 31. decembra in je zanj Prizad določil premijo 55 din za 100 kg netto v nemško carinsko področje uvoženih jabolk. Po odredbi Prisada se za sedaj lahko izvažajo pakirana samo namizna jabolka, za katere je določena cena 25 nemških mark za 100 kilogramov netto franko jugoslovensko-nemSka meja z doplačilom 1.50 marke franko madžarsko-nemška meja. Cene za nepakirana jabolka ostanejo nespremenjene.
— NemSkl izseljenci lz Besarabije oproščeni transportnih taks. Ministrski svet je na predlog prometnega ministra izdal uredbo, po kateri so nemški izseljenci iz Besarabije oproščeni takse za vkrcavanje in izkrcavanje v rečnih pristaniščih naše države.
— Na prisilno bivanje poslani mlinar, Pod
grom jim   naslm-om   smo v našem   listu z dne
21. t. m. objavili vest, da je bil g. Zupan Kari, posestnik valjčnega mlina v Sevnici
glasom odloka sreskega nacelstva v Brežicah  oddan na prisilno bivanje v Babinopo-
lje radi suma kopičenja živil. Kakor smo se sedaj informirali, se je izkazal ta sum kot povsem neosnovan in je bil g. Zupan Kari tako od okrajnega sodišča v Sevnici kakor tudi od okrajnega sodiAča v Celju pravomočno popolnoma oproščen, radi očitanega mu prestopka, ker se je ugotovila njegova popolna nedolžnost. Dosledno temu sodnemu izreku je tudi sresko načel-stvo razveljavilo odlok o prisilnem bivanju. Ker je s tem g. Zupan dobil pred ob-lastvi in javnostjo popolno zadoščenje, lojalno prinašamo ta popravek.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v
Splitu in Rabu 27, v Dubrovniku, Kum-boru in Beogradu 26, na Visu 24, v Zagrebu in Sarajevu 22, v Ljubljani 20 4, v Mariboru 16.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.7, sempearatura je znašala 13.4
— Nesreče. 31 letna nosestnikova žena Ana Mehie iz So. Slivnice ie bila včerai s konji, vpreženimi v brano, na n iivi. Kar so se konji splasili in potegnili brano č^z ženo, ki je dobila hude poškodbe do vsem životu, zlasti 00 nogah. 61ctni delavčev sinček Josko BenkoviČ iz Kamnika se ie včeraj obešal na cesti na voz, na ie vtaknil nogo v kolo. ki mu io je zlom.iO. Kajžar-jeva žena Marija Intiuar iz Moravč ie doma padla po stopnicah in s3 t>cb;ia no glavi. Na 51etno posestnikovo hčerko Marico Dejak iz Otavice se ie prevrnila gramozna truga; otrok le dobil hude zunanje in notranje poškodbe. 31etni krojačev sinček Roman Jane iz Radeč ie oadel z voza in si zlomil desno roko. V bolnico se ie zatekel tudi 191etni gojenec Delovodske šole Karel Pogačnik iz Ljubljane,, ki se ie m?d poukom v Šoli vrezal v desno roko.
— Kmetje ubili glavno pričo, v Bjelovaru vlada veliko zanimanje za obravnavo v zadevi ubojev iz osvete in sovraštva v vasi Vezišču Po zaslišanju mnogih prič je sodišče oprostilo vse osumljence zaradi pomanjkanja dokazov. Toda prišlo je do novega prelivanja krvi. Uboja osumljeni kmetje so javno grozili, da se bodo svetili pričam, ki so bile krive, da sc sedeli leto dni v preiskovailnem zaporu. In res so v zasedi počakali glavno pričo Stjepana Kovača in ga ubili. Vseh 14 bivših obtožencev so ponovno aretirali in privedli v zapore zagrebške policije na odredbo samega bana.
— V Savo Je s*očlJ. V Sremski Mitro-vici je skočil včeraj v Savo delavec Nikola Stojanović, star 42 let. 2e prej je pravil prijateljem, da si bo končal življenje, ker je sam na svetu in ker mu postaja življenje od dne do dne težje. V četrtek se je poslovil cd prijateljev in skočil v Savo.
— Slepi deček spregledal na grofou. En-ver Bablč ia Travnika je prišel na svet slep. Zadnje čase so ga pa začele boleti oči, ki mu itak niso nikoli služile, da bi videl svet okrog sebe. Starši so biii v skrbeh in vodili so ga od zdravnika do zdravnika, toda nihče mu ni mogel pomagati. V Travniku imajo pa grob Petra Barba-riča, o katerem muslimani verujejo, da je čudodelen. Babičevi starši so odali na ta grob, vzeli malo prsti, jo namočili v vodi in namazali sinu oči. Cez 15 dni je deček spregledal. Zdaj se govori o tem po vsem mestu in učinek pripisujejo zemskim ostankom Petra Barbarica.
— V smrt zaradi vola. v vasi Biljane pri Vinkovcu si je končal včeraj življenje 48-letni kmet GliSo Drača. Obesil se je zato, ker se je njegov vol pred dvema tednoma pobil tako močno, da so ga morali zaklati.
— Liter žganja popil v dnskn. V vasi Cugovcu na Hrvatskem je 391etni kmet Franjo Kotorič v dušku popil liter žganja, potem se je pa nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili zastrupljanje k alkoholom. Malo je upanja, da bi mu rešili življenje.
Z Vrhnike
— Koncert    mailih    harmonikarjev. V
nedeljo 29. t. m. bodo gostovali v našem Sokolskem domu mali harmonikarji" Podmladka Jadranske straže iz Domžal. Njihov koncert se prične ob 13. Udeležimo se vsi tega koncerta, kjer bomo imeli priliko slišati enega najboljših zborov te vrste pri nas, ki slovi že po neštetih koncertih sirom domovine ln ki je bil povsod deležen nedeljenega priznanja občinstva Koncert bo trajal približno dve url ln bo rado lep; posebno se boste Čudili igralcem solistom, ki so pravi umetniki. Zvečer ob 19.30 nastopi zbor v Zg. Šiški v Sokolskem doma.
Iz Lfvbliane
—lj Uredite ln nusveUtte prostor ofcroe;
kraljevega spomenika t Zvezdi! Prostor okrog^ spomenika  kralja  Aleksandra I. v
Zvezdi nujno kliče po spomeniku primerni ureditvi in razsvetljavi. Oboje je zdaj več ko pomanjkljivo. Edino otroci polagajo na vznožje spomenika cvetje, a neposredna okolica spomenika je zanemarjena. Občina se ne zgane, da bi te nedostatke odstranila. Kaj res nima nobenega zelenja in cvetja, da bi ga postavila k spomeniku ter dala očistiti in razsvetliti njegovo neposredno okolico? Izpolnite vendar javno in vpričo najvišjih dostojanstvenikov dano obijubo!
—lj Z ustanovnega občnega zbora Učiteljske tt»karoe v LJubljani. Te dni se je
vršil ustanovni občni zbor Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Zanj je bilo med učitelj-stvo veliko zanimanja. Udeležba je bila prav lepa. saj so bili zastopani učitelji domala iz vse Slovenije. Po uvodnih formalnostih je predsednik Učiteljske tiskarne g. Ivan Mihler otvoril ustanovni občni zbor, na katerem so se sprejela nova pravila. Na predlog tajnika sekcije JUU g. Draga Supaaačača je bil soglasno izvoljen sledeči upravni odbor: Gg. Rado Grum, upokojeni šolski nadzornik v Ljubljani, Jela Likar, učiteljica v D. M. v Polju. Ivan Mihler. šolski upravitelj na Viču, Josip Napokoj, šolski upravitelj v Moravčah. Janko Pogačnik, učitelj v Celju, Karel stravs, šolski upravitelj v Logatcu. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Ciril De val, šolski upravitelj v Mozljn, Alojzij Kolenc, učitelj v Zagorju, Vekoslav Mlelruž, učitelj v Ljubljani. Jožko Serajnik. šolski upravitelj v Mojstrani. Stane Vrhove, šolski upravitelj na Logu pri Brezovci. Namestniki so: gg. Pavel Herbst, šolski upravitelj v Cerkljah ob Krki, Franjo Hanjsek, šolski upravitelj v Kramarovcih. S tem je dobila Učiteljska tiskarna novo upravo, Tiskarna je največje in najkrepkejše gospodarsko podjetje učiteljskega  stanu v
Jugoslaviji. Tudi je prva in edina delniška, družba,  ki je  last učiteljstva. Učiteljski
sta ima v njej temelj svoje gospodarske organizacije in gre z novo upravo z zaupanjem v bodočnost.
—lj Državna ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave v tečaj za krojenje in šivanje se bodo sprejemale v ponedeljek 30. septembra in v torek 1. oktobra dopoldne ob pol 11. ter popoldne ob 16. uri v sobi št, 20, pritličje, levo (Aškerčeva cesta 9). Začetek pouka bo v sredo 2. oktobra t. 1.
—lj Izlet v Belo Krajino, na Ostriž k Banovincu, najlepšo belokranjsko izietno točko, priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani v nedeljo 29. t. m. Cena vožnje samo 60 din. Prijave v biletami Putnika v Ljubljani do jutri zvečer. 276-n
—lj Putnikova izleta v nedeljo: Trebnje —ćatež, vinorodni Ostriž pri Metliki.
275—n
—lj Pogreb pok. Karla Valaška, tajnika
Tujskoprometne zveze bo danes ob 17. uri z žal iz kapelice Sv. Petra.
—lj Vse kradejo. Marila Platz z Gl'ne je prijavila, da u ie bil ukraden z nove stavbe bakren kotel štedilnika, dve jekleni plošči, in nekaj" pločevine v skupni vrednosti 800 din. Z njive ob Triglavski ulici ie nekdo ukradel Francu Volkarju 150 k 5 krompirja. V noči na 26. t. m. oa ie bil i spet viomljeno v luščiinico riža aa Linhartovi cesti, kjer je vlomilec ukrad;l ne.^ai px>vrtnine.
Iz Tr&sveli
— Rudarji proti pl^vž^rjern. V nedeljo 29. t. m. bo zopet precej živahno na igrišču Amaterja. To pot se srečata v borbi za točke trboveljski rudar in jeseniški plavžar. Za tekmo vlada živahno zanimanje, zlasti ker bosta pomerila sile predstavnika o eh največjih slovenskih industrijskih k: vjev. M.jštvo --Bratstva« šteje med svoje či^ne odlične igralce, od katerih je ziasti omeniti Jsncžiča, Zavrla, Marna in Abrama. Domačini bodo morali napeti vse sile ter zaigrati z istim zanosom, kakor so to stcrili v zadnjih tekmah! Trbo-veljčani pričakujejo od domačega moštva, da bo opravičilo sloves nogometnega prvaka! Občinstvo, ki ljubi nogometu" sport, se vljudno vabi k številni udeležbi. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu s pri-Četkom ob 16.
— Betonske stebre — eiektrovode, fcl so več let sredi glavne ceste ovirali promet, bodo vendar enkrat prestavili na rob ceste. S prestavljanjem so začeli pri Društvenem domu, kjer so oba stebra postavili tik ob betonski zid nad potokom- Na-
dati ae je. da pridejo na vrsto čimprej de oetali Oroguvi, zlaati col pri sedanji gu-
oekorvi hifti, pri Dimniku in pred <*r. Baun> gartenovo hišo zlasti drog- pred Dimnikom je po novi Izpeljavi ovinka na cesto
proti novi občini nevarna prometna ovira ter je oripiaati srečnemu naključju, da se
pri  živahnem  avtomobilskem prometu ni
tam pripetila huda prometna nesreča. Partnerjeva zadružna elektrarna ln cestni odbor se sicer le nista zedlnila, kdo bo nosil stroške teh del, menimo pa, da bi bilo najbolje, če si jih podelita na dve enaki polovici.
— Sistematična regulacija?! Režijski odbor, ki ima odločilno besedo pri regu-gulacijskih delih trboveljskih vodotokov, je smatral za potrebno, da se pred poplavo zaščiti gotov del zemljišča ob Trboveljičici v Gornjih Trbovljah. Trbo veljači ca je ob priliki zadnjih poplav sicer mimo stekla tam mimo, drugje pa hudo opustošila bližnjo okolico. Hvalevredno je kajpak, da so se me roda j ni gospodje sploh odločili za tako zaščitno delo in novi betonski zid, ki se tam gradi, bo gotovo Še bolj zaščitil tisti del zamljlsča, ki je pred poplavo zaščiten že radi visoke lege. Skromni krediti iz bednostnega fonda za take svrhe bodo s tem itak menda potrošeni. Brez dvoma se bo našlo izdatnejše denarne vire. ki bodo čimprej dopustili sistematsko regulaci-sko delo ob vsem potoku! Bog, ki je najprej sam sebi brado ustvaril, bo gotovo mislil še na druge trl-oveljske občane, čijih posestva so ob Trboveljščici bila ob po-vodnji mestoma katastrofalno opustošena!
Zadnja pot vzorne matere
Krško. 26. septembra
Minuli teden je umrla v javni občinski bolnici zadeta od kapi gospa Ferjančič Terezija, soproga nadgozdarja v pokoju. Pokopali so jo na novem pokopališču ob veliki udeležbi prijateljev in znancev
Pokojna gospa FcrjančiCeva je bila s Krškega polja iz znane napredne rodbine Štrukelj iz Zaborš-ta pri Kostanjevici- Leta 1894 se je poročila z ondotnim gozdarjem
g. Ferjančičem, iz katerega zakona se jima je rodilo četvero otrok, sin in tri hčere.
Zvesta svojim vzorom je vse vzgciita v naprednem in jugo-slove-nskem duhu. Bila je vzor matere, gospodinje in srčno dobre žene s širokim pogledom v svet Pa ne samo za dom, tudi za bližnjega trpina je imela kaj pri roki in ni nihče odšel izpred njenih vrat praznih rok Kot zvesta zakonska soprega je delila s svojim soprogom vse življenjske tegobe in radosti v srečnem zakonu Spremljala ga je povsod po njegovih službenih mestih, tako po Goriškem, Istri, Koro-kem in Dolenjskem, ter mu bila povsod m ob vsak' priliki velika opora. Kot pravicoljubna in dobrotijiva žena je uživala med svojimi znanci m prijatelji najboljši sloves, kar je tudi dokazala njena zadnja pot, na kateri so jo spremili številni pHjntelji in znanci Na grobu se ji je še izpo'nila zadnja želja, da ji je kr?ka Glasbena matica, katere navdušena članica je bila do zadnjeg* trenutka, zapela v slovo dve žalostinki nakar se je zgrnila zemlja nad predobrosrčno gospo Ferjančičcvo Naj ji bo domača zemljica lahka, žalujočim pa naše iskreiK sol-lje.
Sestaisek fcrivsko-frf-zsrskili p smodnikov
Ljubljana, 27. septembra.
Včeraj so se zbrali delavci omenjene obrti k sestanku. Dnevni red: Čitanje zapisnika, to ni važno, potem plača, to je pa silno važno. Plača, denar, brez tega pa res ne gre. Torej plača.
Vodijo se pogajanja z združenjem te obrti, vendar do sedaj brez pravega uspeha. Organizacija delavstva zahteva potom omenjenega združenja od svojih delodajalcev minimalne mezde. t. j. od 180 do 225 din tedensko za prvovrstne meči, v damski stroki pa 250 din tedensko. Medtem ko so delodajalci v bistvu pristali na mezdo 250 din za delavstvo v damski stroki, ie za drugo delavstvo ostalo le pri obljubau: >Po možnosti, če bo le mogoče,c Organizacija pa se s tem nikakor ne more zadovoljiti, kajti znano je, kako so plačani delavci te stroke. S 100 ali do 150 din tedenske mezde se v sedanjih časih pač ne da živeti, živeti, seveda živeti se mora, toda kako.
Pri slučajnostih se je razgrnila nova žalostna slika delavske nezavednosti, pomočnik je bil odpuščen lz službe. Od svojega delodajalca pa je zahteval zaostanek po tarifi o minimalnih mezdah. Pristojno sodišče je ugodilo zahtevam delavca ter določilo delodajalcu plačilo razlike. Drugi delavec (pri isti tvrdki) pa je prvega oklo-futal, ker si je poiskal pravico in zaščito na obrtnem sodišču. Sodi naj javnost!
Nekateri mojstri so neizterljivi! Mnogi delavci, ki služijo pri takih mojstrih, dostikrat neplačani odidejo lz službe. Neizterljivi, to se pravi: nič ni njegovega, ves inventar ln vse je last neke tretje osebe. Kdo je plačnik za tvoje delo? Mojster pravi:
»nimamc. _      »Sel bom na obrtno sodišče.«
— >Ja, kaj mi pa morejo, saj ni nič mojega.« Tako je v mnogih primerih. Oblast-va naj posežejo tudi v tako početje brezvestnih delodajalcev. Elka.
Iz Metlike
— Vremenske prilike ln zorenje grozdja. Glede na izredno lepo vreme se je za tukajšnji okoliš določil 15 oktober kot dan pričet k a splošne trgatve, na kar se vi-gradnike opozarja. Zorenje grozdja je v polnem teku, saj ob tako ugodnih vremenskih prilikah vsakodnevno pridobiva na sladkobt, pa je pričakovati, da bo kvalitativno zelo pridobilo. Pred uradno določenim rokom za začetek splošne trgatve ne bodo Izdana nlkaka dovoljenja za siljenje mostov. Izgleda, da utegne ta potreba docela od pasti, ako bo vreme Še nadalje tako naklonjeno. V primeru izrednega preokreta vremenskih prilik bodo pravočasno Izdana potrebna navodila.
— Kontrol pri prevozu vina. i>a se prepreči šui'narstvo s prodajo vina, je od strani gla\Ti>ga oddelka finančne kontrole odrejen nov postopek, po katerem mora vsako Količino Vina nad 10 litrov v premetu Spremljati od oddelka finančne kontrole izdano potrdilo, dovolilo aH sprovodnica.    Kmetovalci    vinogradniki so sicer
oproščeni vsake državne trošarine na vino lastnega pridelka ln z lastnega zemljišča, ki ga potrošijo za domačo porabo, toda prevoz spada prav tako pod kontrolo, ako kmetovalec prevaža vino iz vinograda, ki leži v drugi občini. Potrebna dovolila se izdajajo brez vsake takse, plača se samo tiskovino.
— 100 dinarski bankovci z napirom: ^Narodna banka kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovcnacar z datumom izdaje od 30. novembra 1020 niso vzeti iz prometa in so enako kakor 100 dinarski bankovci z napisom Narodna banka kraljevirc Jugoslavije« še vedno zakonito plači ln o sredstvo! Toliko v vednost, da se onemogoči vsako izkoriščanje nepoučenega siromašnega prebivalstva.
— GospcdarsKa tečaja. y dobi med 15. novembrom t. 1. in 15- februarjem 1941. bost-n. v srezu prirejena dva dvodnevna gospodarska tečaja, na katerih bo obravnavan splošen pregled gospodarstva v sr^zu in gospoJarsko pospeševalni načrt sreskega kmetijskega odbora za dobo petih let. najvažnejše panoge gospodarstva v okraju in najvažnejši problemi iz živlnozdrav-stva. Interesenti naj se prijavijo pri svojih občinah!
— Prijav« vprežne živine in vOz. Vse lastnike vprežne živine se opozarja, da morajo svoje konje, vole, mezge, osle do 30 .t. m. prijaviti v občinskem uradu. Do istega dne imajo javiti tudi število voz, zapravljivčkov, kolesljev itd. Pregled vprežne živine in voz se bo vrfil sredi meseca oktobra, prostor bo pa naknadno še določan.
— Sejom. V torek 1. oktobra bo v Metliki »MihOjlski« sejem.
— Svarilo! V zadnjem času je bil opaziti da so neznani paglavci znesli svojo razposajenost nad telefonskimi ln be-zo~ javmr-u izolatorji, od katerih je bilo 15 razbiuh a kamenjem, po to 1 ceno je bilo pa tudi več žarnic na električnem, om-ežui. To početje je vse graje vredno n ga bo treba z vso strogostjo zatre ti s tem, da se nepridipravi izslede in posti no kaznujejo. O škodi, ki jo s takim početjem povzročajo paglavci občini in občanom, naj starci pouče svoje otroke.
VZROK
— Delo je najboljše sredstvo, da si ohrani človek zdravje in svetost.
— Zato ai torej tako suh in bled.
OGLA
Beseda 50 par, davek posebej  Preklici izjave oeseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
50 PAR EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic, — Velika zaloga perja po 7.— rlin. »Julijana«, Oosposvetska c 12 ln Frančiškanska ul. 8.   4. L.
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmaniši znesek din
FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foio-atelje MA^JCINI, Ljubljana. Tržaška 83.    40. U
i ■ • r ■ •
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov >.'sreda«
ki so najceoejšl!
• - -• . a a as • * a z a a c ■ •sa-aac » '    -  •  •  =1 -
"l»»»«a*""""*a"
PEKARNO 'samem v najem. Lakič Rihard, Ivanjkovci pri Ormožu. 2238
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek H.— din
LESENO STENO Z VRATI
180 cm široko, 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled v nedeljo 29. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne v Šiški — Vodnikova cesta 12. 2235
Beseda 50 par. Davek posebej.
Najmanjši znesek 8.— din
HISA
skladišča, hlev in zemljišče v Laškem ugodno naprodaj. Pripravno tudi za malo industrijo. Poizvedbe: gostilna Suster — Marija Gradec, p. LaSko. 2239
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek a.— din
VI-. BAt *'N£
n. SOBARICO
ln zdravo, močno dekle, ki sna •dobro prati ln likati, sprejmemo s 1. oktobrom. Ponudbe poslati na hotel Kontinenta!, Sušak.
2229
Beseda 50 par. Davek posebej, Najmanjši znesek 8.— din
MEŠALNI STROJ ZA BETON
rabljen, na električni pogon,
kupim. H. Kren, gradb- podj., Javornik. . 2228
KUPUJEM ia PRODAJAM
rabljene čevlja in moške obleke,
rabljeno perilo in stare cunje
KLAV2ER Vosnjakova uL 4. 2220
Gospodaril!
Za   Izolacijo   sido«/   ln   t al sahtevajt oblastveno preizkušeni
N-CFMENT
NEPREMO C LJrVI CEMENT Zastopstvo in zaloga
M. GREGO V Ic & Co.
LJUBLJANA — Celovška cesta 87 — TELEFON 30-48
DiOiOioioioaoaoiocoaoHoioac
Makulaturni papir
proda
oprava „Slovenskegs Naroda" I^iibljaita, Knafljeva ulica štev. s
oobojoioboioco
ed letalskim napado
»SLOVBMgKI NAROD«,
Ljubljana, 27. septembra Gospodinje so hitele na trg že na vse zgodaj, da jim letalski napad ne bi preprečil povratka domov. Ljubljana je kar točno vedela: letala bodo pribrenčala ob desetih in potem bodo resni ljubljanski redarji od sile strogi in neusmiljeni. Na stolnici je ura odbila deset in ljudje so že zvedavo pogledovali proti nebu, toda od nikoder m bilo slišati brnenja. Neka knjigarna v bližini se je na letalski napad pripravila tako temeljito, da zjutraj sploh ni dvignila rolet. Sicer je bila Ljubljana kakor po navadi. Le redarjev je bilo več na cestah in plinske maske so imeli. Med letalskim napadom pozneje jih sploh niso rabili, tako da so imeli Ljubljančani še manj iluzije o pravem letalskem napadu. Morda so se redarji spominjali, kakšno veselost so zbujali med Ljubljančani pri prejšnjih letalskih napadih, ko so se znojili pod plinskimi maskami, pa si jih to pot sploh niso nataknili.
Najlepšo sliko bližajoče se strahote je kazal Krekov trg. Pred Mestnim domom so bile že ob devetih zjutraj lepo v vrste postavljene belo oblečene deklice z znakom Rdečega križa na rokavu. Ker »izne-nadnega« letalskega napada ni bilo ob določenem času, so se utrujene umaknile v dom in posedale po klopeh. Na drugem krilu so bili razvrščeni skavti - kolesarji, ki pa sploh niso stopili v akcijo. Tudi reševalni ta gasilski avtomobili so bili pred domom ta v domu tako lepo pripravljeni, da bi bili takšnega reda veseli celo Nemci ali Angleži. Skratka — vse je kazalo, da se pripravlja na Ljubljano res čisto «iz-nenadni> letalski napad.
★
Malo pred dvanajsto so zatulile sirene. Neko staro kmečko ženico na živilskem trgu je vrglo vznak ta je komaj še za-ječala:
>Jezus, ali so Nemci ali Italijani?«
Bila je vsa zbegana in se ni vedelo, ali je bolj v skrbeh za svoje življenje ali za nekaj glavic solate, kolikor jih je še imela v košari pred seboj. Ljudje so jo komaj potolažili.
Gospodinjam, ki so bile na trgu, se ni nikamor mudilo. Samo v zrak so strmele, kakor bd se nikoh ne videle letala. Tulenje siren je šlo ljudem do kosti, da so jim kar noge ohromele. Redarji so Imeli polne roke dela in nikakor niso hoteli pokazati dovolj razumevanja za radovednost in trmo Ljubljančanov. Le s težavo se jim je posrečilo spraviti ljudi pod strehe in v veže, toda precej težavne je je bilo za njimi zapirati vezna vrata. Ljubljanska radovednost je neizprosna. Naposled je bilo vse nekako v redu, le popularna «Greta Garbo* se je krčevito upirala redarjem. Trmasto je vztrajala na svojem mestu in redarji so ji podlegli.
Ko je ura odbila dvanajst, so cerkveni zvonovi zvonili poldne kakor vsak dan. To bi se ne smelo zgoditi. Tudi cerkveni zvonovi so znak za alarm ta morajo med napadom molčati, ker sicer kaj lahko zbegajo ljudi, da pridejo iz zaklonišč, misleč, da pomeni zvonjenje konec napada. Naša radijska postaja je tudi mirno oddajala med letaiskim napadom. Ce bi bil pravi napad, bi seveda oddaja odpadla.
Ko so pribrnela letala in se je zaslišalo regljanje strojnic, so ljudje začeli odpirati okna in opazovati, kaj se dogaja nad Ljubljano. Zanimivo je, da je največ radovednih giav gledalo iz poslopja mestnega nacelstva na Krekovem trgu. Redar jim je sicer zaklical, naj se skrijejo, toda njegov opomin ni zalegeL Celo policija kroti radovednost le s največjo težavo.
Ko je alarm trajal že dobre četrt ure.
OrafeJ
se je iz Mestnega doma opravila prva reševalna ekipa z nosilnicami, ki jo je spremljala tudi samari tanka. Samaritanka ta vsi člani ekipe so bili seveda brez mask, ljubljanska podjetja pa so že pred dnevi dobila stroga navodila, naj za letalski napad pripravijo plinske maske. . .
Tako nekako je tudi na neki ljubljanski gimnaziji, kjer je ravnateljstvo za profesorje nabavilo 23 mask. Kaj bo z mladino, nihče ne ve. Profesorji se bodo najbrž opremili z maskami, mladina pa jih bo radovedno ta z veseljem opazovala in čakala, kaj se bo z njo zgodilo. . . Pač svojevrstna vzgojna metoda!
Na Vodnikovem trgu je bilo od sile živahno. Branjevke ta kmetice niso imele drugega dela, pa so se norčevale lz redarjev, siren, reševalnih ekip in vsega, kar je bilo v zvezi z letalskim napadom. Pomenkovale in smejale so se tako glasno, da so prevpile regljanje strojnic in brnenje letal.
Nerazumljivo je, zakaj so ostale na svojih prostorih. Ljudi na trgu itak nI bilo in je en sam stražnik lahko s pogledom obvladal ves trg. Će bi tudi za kmečke ženice ta branjevke na Vodnikovem trgu veljali predpisi, kakor za vse druge meščane, bi trg kazal resno sliko, tako pa je bil en sam velik zasmeh letalskega napada. Saj niti tistim kmečkim ženicam ne bi čisto nič škodilo, če bi bile malo poučene,
vajo v
kako se morajo vesti med letalskimi napadi.
Na živilskem trgu je bila policija kar preveč prizanesljiva. Ali je res potrebno dovoliti na javnih trgih norčevanje iz resnih vaj, ki naj pouče meščane, kako se je treba ravnati, kadar bi šlo zares.
★
Ko je letalski napad trajal že pol ure ta so letala že tretjič posamič in skupno zakrožila nad Ljubljano, strojnice pa so od vseh strani regljale, Ljubljančani niso več vzdržali v >zakloniščih« ta vežah. Na vseh koncih so se odpirala vrata ta radovedne glave so oprezovale, ali je kje v bližini redar. Ce ga ni bilo, so ljudje stekli čez ulico in po njej naprej, samo da so bili čim bliže doma. Redarji so jih komaj krotili ta tlačili nazaj v veže.
Ob pol ene je postalo ljudem dolgčas. Že dobrih deset minut ni bilo slišati ne letalskega brnenja, ne regljanja strojnic. To je bilo za Ljubljančane preveč. Okoli škofije, magistrata in Vodnikovega trga so se kar trumoma vsipali lz vež in nadaljevali »normalno« življenje. Redarji niso prav vedeli, ali je bil že dan znak, da je nevarnost minila, ali ne ta so bili z ljudmi prizanesljivi. Tedaj je pa po Prešernovi ulici pridrvel motor z našimi motoriziranimi redarji in se na Frančiškanskem mostu pognal naravnost v neko kolesarko, ki se ji je preveč mudilo iz zaklonišča. Ljudi je bilo v Stritarjevi ulici že vse polno in se nikakor niso dali ugnati ta pognati nazaj v »zaklonišča«. Naposled je le zatulila sirena ta napovedala konec napada. Ljudje so si oddahnili, redarji pa menda tudi.
Kakšno je bilo potem vrvenje na ulicah! In kakšna gneča v tramvajih! To vedo samo tisti, ki so tako nesrečni, da se morajo voziti s tramvajem, še dobro uro je trajalo, preden so se Ljubljančani spet »znašli« ta uravnali svoje življenje.
Bilanca
Dvgnila so se tri letala in ob 12.20 so bila nad Ljubljano. Večkrat so odletela ta se vrnila nad mesto. Z grajskih Šanc, Rožnika in letališča so grmeli topovi, po mestu pa regljale strojnice ta pokale bombe. Letala naj bi bila napadla glavni kolodvor, plinarno, artilerijsko delavnico, sodno* palačo, tromostovje. opero, tobačno, tovarno in nebotičnik, same večje objekte. Letala so napadla tudi baterije na šancah. Vrgla so 8 eksplozivnih, 6 vžigalnih in 4 strupene bombe. Protiletalska zaščita ta sanitetna, služba sta imeli mnogo dela. Ob 12.40 je nevarnost minila. Sovražni letalski nap- nad Ljubljano je bil uspešno odbit.
Drzen vlom v škofji Loki
Rodbini Kovac-Erjavec so vlomilci odnesli 33«ooo din in mnogo blaga
Skof ja Loka, 26. septembra.
Nesreča nikoh ne pride sama. Tako bi lahko zapisali danes o družini posestnika in bivšega trgovca s špecerijo v škof ji Loki Franca Kovača, katerega dom je bil deležen v današnji noči dvojne nesreče hkrati. 741etni trgovec Kovač se je podvrgel te dni% v Ljubljani operaciji, po kateri pa so nastopile komplikacije. Moža, katerega okrevanje je bilo brez izgledov, so zato davi prepeljali z reševalnim avtom domov na Poljansko cesto 17. Toda že med vožnjo je Kovač izdihnil ta na dom so prispeli z mrličem, ki so ga v prvih jutrnjih urah položili na mrtvaški oder.
Ta čas, ko je bil rajni Kovač v bolnici, je bil ves spodnji del njegove lepe stanovanjske hiše s trgovinskimi in gostilniškimi lokali prazen. V prazne prostore se je selil prav te dni železniški uradnik Leopold Erjavec, ki ima Kovačevo hčer Fran-čiško za ženo. Erjavčevi so bili prinesli iz sedanjega stanovanja v Kapucinskem predmestju v tastovo stanovanje precej perila, obleke, jest vin ta drugega blaga, kar bržčas ni ostalo prikrito tatovom, ki so sklenili izrabiti priliko. Vlomih so v hišo ta odnesli Erjavčevim okrog 25 kg masti, dve steklenici olja, več steklenic marmelade, štiri steklenice likerja, od katerih so eno kar na mestu popili, nadalje skoraj poln zaboj sladkorja, rjuhe, svilene rute, več odej, svetlomodre železniČarske hlače, membrano od gramofona in še več malenkosti. Tatovi so segli tudi po moki, a so vrečico z okrog 25 kg vrgli proč v sosednji sobi. Bržčas je niso mogli v isti sapi odnesti. Toda vsa ta velika izguba Špecerijskega blaga Erjavčevih ne bi bila mogla tako hudo prizadeti, kakor tatvina denarja. V enem izmed predalov je bilo 33.000 din v gotovini, večinoma tisočaki, ostalo pa v bankovcih po 500 din. Tatovi so po-
brali vse. Nesreča je hotela, da je g. Erjavec še na predvečer tatvine prinesel k dvajsetim tisočakom še trinajst novih. Denar je bil spravljen v navadni usnjeni, starinski trgovski torbici.
Kakor rečeno, v spodnjih prostorih hiše ni stanoval nihče. Zato se ne smemo čuditi, da so se vlomilci počutili vame. Odšli so, ne da bi jih'bil kdo opaziL V gornjih prostorih stanujeta godbenika narednika vodnika gg. Franjo Tobijašek in Viktor Malif, ki nista ničesar slišala. Le gospa Tobijaševa ve povedati, da je v nekakem polsnu slišala, kakor da bi nekdo nekaj odpiral. Toda kdo bi malenkostnemu šumu posvečal pozornost, zlasti ob banovinski cesti, kjer je promet velik. O vlomu je bila obveščena tudi ljubljanska policija. Njen daktiloskop je posnel par prstnih odtisov. Sledovi so neznatni, škofjeloška kakor tudi sosednje orožniške postaje so uvedle obsežne poizvedbe.
Zanimivo je, da so poskušali vlomiti v Kovačevo hišo že v noči na kraljev rojstni dan. Od spodnje strani, kjer je velika zidana škarpa, so pristavili dve povezani lestvi. Vlomilci so hoteli preko hodnika v hišo. Toda naklep se jim ni posrečil, kajti prav takrat so se odpravljali godbeniki v Ljubljano na slavnost odkritja kraljevega spomenika ta to jih je po vsej verjetnosti prepodilo.
Misli in izreki
Bog je ustvaril štiri letne čase. Posledica: štiri ženske obleke za vsak letni čas.
Kozmetika je umetnost, kako dati naravi naravnejše lice.
Milostiva je stara tO let. Na videz bi ji dal 30, Oblači se pa kakor loletno dekletce, lina enega otroka sina. Hčerke ni hotela — ker je sama sebi hči.
Zdravnik, ki je izjavil, da poljubi skrajšajo življenje, je gotovo mislil samo na življenje starega samca.
Koliko je stara vaša hči? Štirinajst let?
Kako mlada je pa vaša soproga?
Eakimka je s 40 leti starka, dačšn je Američanki v teh letih šele 28 let.
Kako bi nazvali moža, k_ je znal skozi 12 let varati svojo ženo? — čarovnik.
Neki zdravnik pravi, da kaže ženska samo svoj dober oka3 in zdrav smisel, Če hodi na ulici brez klobuka. Ta zdravnik je gotovo že dolgo oženjen.
Mož, ki trdi, ia je ženino mesto doma, se navadno poč a ti najbolje v gostilni.
Neki ameriški učenjak prerokuje, da ni daleč čas, ko se bo ljubezen zdravila kakor vsaka druga bolezen.
žensk"   zna  samo tako dolgo ohraniti
tajno asse, dokler ne sveča druge žonoke Ce tat bfla t »M—flarth časih ie letovišča,  ht liffjlu-t ne bilo nastalo mnogo-ženotBD.
živimo v stoletju udobnosti, pravi neki Američan, Jezno leonzetrvo, pridige ta molitve poskušamo v radia, otroke nam pa pošiljajo v najViesrišnice.
Japonska beseda >stiri< pomeni Isto kakor beseda smrt. Zato se na Japonskem čim manj rabi, iz telefona je bila pa povsem odstranjena.
Človek brez naslova je potepuh, pravi Shaw, človek z dvema naslovoma pa ra-zuzdanec.
Samo ljudje, ki ne zmorejo različnih malenkosti, lahko store kaj velikega.
Ljudje, ki prelahko pravijo >da«, se radi izneverijo.
Morsejevi znaki odkrili sleparijo
Smola podjetnega Grka, ki je 12 let prejemal državno pokojnino na tuje ime
Stari Bochor Isaak Kale o ras je hodil že dvanajst let vsak mesec k blagajni >De-mosion Tameion« (državna blagajna) ln k društveni blagajni državnih uslužbencev, kjer je dvigal na ime poštnega uradnika Bochora Mourtzonkosa 4.800 drahem pri prvi in 850 drahem pri drugi. Nedavno je imel smolo, da je bil med ljudmi, ki so čakali pred okencem tudi upokojenec, ki je bil dober prijatelj pred 12 leti umrlega Mourtzonkosa. Mož je debelo gledal, ko je zaslišal ime svojega mrtvega prijatelja. Ves presenečen si je pomel oči, ko je neznanec sprejel pri blagajni denar v imenu Mourtzonkosa. Ko je stari Bochor Isaak Kaleoras odšel, je vprašal uradnika pri okencu:
— Kdo je bil ta gospod?
— Stari vpokojenec Bochor Mourtzonkos — se je glasil odgovor.
— To ni mogoče, ta je bil moj dober prijatelj in je že dvanajst let mrtev.
— Kako pa veste to?
— Saj sem bil na njegovem pogrebu.
— Ali veste to točno?
— Seveda, Več let sem mu bil predstojnik. Ce bo treba prisežem tisočkrat, da ta mož ni Mourtzonkos.
Blagjnik si je to zabeležil ta ko je prišel Bochor Isaak prihodnji mesec zopet po denar, ga je poklical k sebi. Svojemu predstojniku je pa povedal kaj je slišal v začetku prejšnjega meseca. Bochor Isaak je klical za priče boga ta vse proroke, da je res Bochor Mourtzonkos, poleg tega je pa dokazal s pričami, ki ga poznajo že več let, da je identičen z Bochorom Mourtzon-kosom, vpokojeiiim. brzojavnim uradnikom.
Toda Bochor Isaak je imel še drugič smolo. Normalno bi se bili zanimah samo za njegovo bivališče ta poklicali bi bili priče, ki bi bile v dobrem imenu prepričane, da je res Bochor Mourtzonkos. Toda v predstojnikovi sobi je sedel policijski uradnik, ki je znal Morsejeve znake. Napisal je z njimi na listek nekaj besed ta naprosil presenečenega Isaaka naj mu jih pre-
čita. Tega pa vpokojesni brzojavni uradnik ni znal.
Bochor Isaak, alias Mourtzonkos je skrušeno priznal, da je pred dobrimi 12 leti vzel starega brzojavnega uradnika Mourtzonkosa k sebi in da je pri njem umit Mož ni imel svojcev ta Bochor Isaak se ga je usmilil. Pozabil je pa sporočiti obema blagajnama smrt svojega najemnika. Pač je pa v njegovem imenu dvigal pri obeh blagajnah denar, ta ponaredil njegov podpis. Dokaz svoje identičnosti si je preskrbe 1 kaj enostavno. Zahajal je v neko kavarno ta brivnico, kjer je dajal uslužbencem bogato napitnino. Seveda so se mu globoko klanjali, ta zanimali so se kako se radodarni gost piše. In Bochor Isaak se je izdajal za vpokojenega brzojavnega uradnika Mourtzonkosa, kar po njegovem mnenju pokojnega moža na pokopališču ni prav nič motilo. Kavarniški uslužbenci ta brivci so radevolje potrdili, da je njihov stalni gost res uradnik Mourtzonkos. Za Morsejeve znake se pa niso zanimali.
Tako je Bochor Isaak več let prejemal pokojnino, ki mu ni šla. I>vignil je 817.400 drahem in 12 let je zadovoljno živel kot upokojeni poštni uradnik na račun grške države. Gotovo bo preživel tudi zadnja leta svojega življenja na državne stroške, samo da ne bo več prejemal pokojnine. Za svojo sleparijo se bo moral namreč pokoriti v zaporu.
Iz Poljčan
— Najvišja tržna cena za drva. Odločba sreskega nacelstva, s katero so določene najvišje cene ie nabita na razglasni občinski deski in se je po niei strogo ravnati.
— Za okrepitev gospodarstva se priporoča gnojenje z umetnimi gnojili. Na ta način gnojenja bo pridelek žitaric čim boljši. — Interesenti za nabavo skupnega škropiva po znižani ceni za zimsko škropljenje sadnega drevja naj naročila na občini čimprej izvrše.
DANES PREMIERA RUSKEGA ZGODOVINSKEGA VELEFELMA
žarski
V filmu nastopajo izbrani najboljši ruski igralci! Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požara Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice!
Film nadkriljuje tovrstne amerikanske umetnine! Predstave ob 16., 19. ta 21. uri! KINO UNION — TEL, 22-21
Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri,
na kar opozarjamo zamudnike!
200
IJu&einl
— Tvoja soseda iz prejšnjega stanovanja? — v Clichy?
— Da.
— To je zelo daleč. Kako pa prideš tja, kadar ga hočeš videti?
— Dobra žena mi ga je pripeljala v ulice du Rocher.
— Enkrat? Ves teden samo enkrat?
— Poljubila sem ga in videla, da je zdrav.
— Kaj se nisi nikoli ločila od njega?
— Nikoli!
Princ se je za hip zamislil, potlej je pa zašepe-tal:
— Stopi sem k meni, Bertranda.
Stopila je k njemu. Prijel jo je za roko m jo rahlo poljubil.
— Kako dobra si!
— Dobra? O, sama tega ne vem. Na to bi niti ne pomislila. Ljubim te, to je vse.
Ozrl se je na krasno nasmejano obličje s sledovi mirne energije.
— Ali je moja bolezen nalezljiva? — je vprašal.
— Misliš bolezen, ki si jo imel, — ga je popravila. Bolezen je namreč že premagana. Zdaj si že na poti okrevanja.
— Toda to bolezen lahko dobi kdo od mene. Odkimala je z glavo.
— Ali si prepričana o tem?
— Sem. Imel si nevarno pljučnico, ne pa nalezljive.
— No, torej, — Je dejal in izpustil njeno roko. — Vzemi klobuk in pojdi po najinega sinčka.
Presenečena Bertranda prvi hip ni vedela, kaj bi odgovorila:
— No, kaj ne slišiš, dušica? Pojdi po tega črvi-čka. Trpela si preveč, vedoč da je v tujih rokah.
Bertranda je od sreče prebledela. Najin sin! Ta beseda ji je zvenela v ušesih.
— Pa vendar nočeš s tem reči, naj ga privedeni sem... v to stanovanje, — je zacepetala.
Gilbert se je zasmejal:
— Zakaj pa ne?... Seveda sem mislil tako. V
to stanovanje... V to sobo ... dej, sem na mojo posteljo. Igrala se bova z njim ... To bo lepo ... Krajšal mi bo dolge ure, ko moram ležati in čakati, da se mi vrne zdravje.
Bertranda je zaihtela in oadla na kolena, potlej pa je vstala in jela od veselja skakati po sobi. Slednjič  je objela Gilberta in Šepetala nekaj nera-
zumljivih besed, potlej je pa skočila iz sobe, da se je kar zaletela v starega Denisa.
— Denis, Denis, hitim po malega Claudia. Vaš gospod sam hoče tako, razumete?
Stari sluga je skomignil z rameni, zaprl za mlado ženo vrata in se vrnil k bolniku, da bi pogledal, če ni ogenj v peči ugasnil.
Naslonjen na vzglavje se je princ srečal s star-čkovim pogledom. Oba sta molčala. Denis je pobrskal po žerjavici in položil na njo še nekaj polen.
— Poletje kar noče priti, kaj ne? — je dejal Gilbert mehanično. •
— Ne, noče gospod. Še nikoli nisem kuril tako pozno v letu. Toda gospod je bolan.
— No, ta tvoj gospod m dosti vreden. Po4ena se nikoli ne vnamejo. 2e zopet si nasul na nje pepela.
— Bodo že zgorela, samo počasi.
— Raje bi videl, da bi gorela s plamenom. Položi pod nje nekaj trsk.
— Oprostite gospod, toda misliti je treba na vse... Otroku bi bilo prevroče, a to ni zdravo.
Obmolknila sta. Stari sluga je ostal sredi^ sobe.
— Prav praviš, Denis, — je dejal princ in položil glavo zopet na blazinico.
Obrnil je pogled v strop in se zasanjal. Čez teden dni v samskem stanovanju v ulici Cambace-res ni bil več gospodar lastnik, ki so se z njegovim imenom podpisovala potrdila, temveč ctročiček. Se-
le nedavno prinesen v hišo. Princ ga je ubogal prav tako rad kakor stari Denis sam.
— Takšen sem torej jaz, ki sem mislil, da sovražim otroke.
Sluga je odgovoril smeje:
— Seveda, ker vsi otroci niso taki, kakor je tale.
— Pokvarila ga mi bosta, — je vzdihnila Bertranda. Kaj bom počela potem, ko bom zopet izdelovala čipke in ne bo nihče skrbel zanj?
Ko je drugič ponovila te besede, jezna in zadovoljna obenem, jo je Gilbert vprašal:
— Mar nisi tu doma?
Bertranda ni precenjevala njegovih besed iz strahu, da bi ne razpršila njihovega še nejasnega pomena. Morda bi bilo Gilbertu težko ločiti se od nje in sinčka zdaj, ko se mu je zdravje vračalo. In res je razmišljal o možnosti, da bi ostala Bertranda in sinček pri njem Mali Claudi je racal po sobi in prijetno je bilo poslušati njegovo brbranje. Villin-gen se je ob vsakem pogledu nanj ponosno nasmehnil.
— To je moj sin! Po žilah se mu pretaka kri slavnega maršala, mojega prednika.
In ko je otrok nekoč slišal svojo mater izgovoriti ime Gilbert, ga je jel klicati: Tilbert, Tilbert! In tedaj je princ ves srečen vzkliknil:
— Zakaj me ne kličeš papa. ti mali navihanec! In zdelo se je, da so padle v njegovem srcu zadnje ovire neizprosnega odpora.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Pran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Štev. >21
»SLOVENSKI  NAROD c, petek, 27. septembra 1940.
Stran 3
Z likvidacijo obrtniških združenj ne bo nič
Upravno so<il£i£e v Celju je razsodilo v prilog združenjem
Maribor 26. septembra Upravno sodišče v Celju le pričelo reševati tožbe, ki so jih vložila združenja proti odit>čbi banske uprave s katero so se zavrnile pritožbe proti ukinjenju združenj, ki jih je odredila Zbonvca za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani. Upravno sodišče je ugodilo tožbam združenj iz zakonitih razlogov.
Se nikdar ni kaka odločba zbudila med Slovenskim obrtništvom toliko razburjenja, kakor odločba c ukinjen:u njihovih združenj. To ukinjenje je samovoljno odredil b:v>: predsednik obrtnega odseka pr: Zbornici za TOl ne da bi vprašal za mnenje obrtni odsek ali združenja sama. Izvršilo se je to z vso naglico, tako da se je navede! napačen pouk glede vložitve pritožb. Vseh ISO dekretov se ie morale znova pisati, odnosno popravljati. Kakor so bile odločbe o ukinjenju združenj napravljene od Zbornice po enem kopitu tako je bila tudi zavrnitev vložnih pritožb po banski upravi šablonska Gospodje so pač mislili, da morejo napraviti kar hočejo in da jim ni treba upoštevati ne zakona ir ne pravil-
nosti  formalnega postopanja
Težko je stališče slovenskega obrtništva, ki ga izigravajo celo tam. kjer bi moralo imeti svojo največjo za slom bo Zbornični obrtni odsek že poldrugo leto samo radi samovoljnosti ene osebe nt deiival in zategadelj tudi ni mogel storit- nič koristnega za obrtništvo G. Ogrin -e napravil samo zmedo v lepo razvitem in uspešno delujočem združni«rvu »'oven&kib rokodelskih obrtnikov. Na žalost je našel pr* tem raz-diraiočem delu podporo pr1 obla*.teh Odličnim delavcem pr obrtniških združenjih so s temi neporrebnimi ukrep: samo vzeli veselje in voljo dc dela.
Pomisliti moramo kolike; nepotrebnega dela so Ogrmove odredbe povzročile Zbornici, banski upravi, združenjem, če upoštevamo število pritožb, tcir in prošenj *a odgoditev likvidacije itd iCofiko ie bilo dela po pisarnah, četud- so b'le stotine teh v!o<2 rečene šablonsko In stroški združenj? Po nepravilnem pouku neke obrtniške zveze so nekatera združenja ko'kovala svoje pritožbe na bansko upravo po nepotrebnem s 10 d;n. tožbo na upravno sodi-
šče pa so morala kolkovat' z 200 din. To so že lepi zneski, ki so jih imela združenja čisto po nepotrebnem
Zbornica 7 vso silo pritiska n* združenja, da morajo '2vrŠiti l-"kvidaci\o m je zavrnila vse prošnje združen) n* bansko upravo, da se odgodi likvidac5ja do izdaje razsodb upravnega sodišča v Ce'ju. Čemu naenkrat ta naglica ko vemo da se v pisarni obrtniškega odseka niso reševale vloge po leto dni in je moral obrtnik zaman čakati samo na kako priporočimo pismo za inozemstvo Ali se je res moral udinjati referent kar naenkrat svojemu novemu ijosnodarju?!
Zbornica ima komisarja in ape';ramo na uvidevnost ravnatelja g Tosti j? da popravi krivice, ki jih je povzročili* Ognnova samovoljnost združenjem slovenskih rokodelskih obrtnikov. Prosimo, da razveljavi zbornične ukrepe o ukinjenju združenj in izvrši reorganizacijo združenj, v kolikor je ta res potrebna, s sodelovanjem predstavnikov slovenskega obrtništva. To bi bila edina pravilna res:tev, ki jc z zaupanjem pričakujejo slovenski obrtniki.
Pshorfe bomo videli v filmu
Važna pobuda v korist fcujskoproinetne propagande
Maribor. 26 septembra nje drvarjev in oglarjev Tudi naš mali Kakor znano, se je banska uprava v Ljub- j Beograd, Pekre in druge prelepe točke ob Ijani odločila za pobudo posebnega kul- j vznožju našega Pohorja so v izčrpnem pro-turno propagandnega filma o našem Po- gramu tega prvega filmania vseb obmejnih horju. ki naj bi sluz?! čim uspeš.ieiši pro- i značilnosti in zanimivosti, pas^ndi prirodnih lepot in kras-* našega Seveda je zbudilo fPman;e Mar bora. Po-Pohorja. Fiimanje je bilo poverjeno g. Me- horja in vsega bližnjega področia izredno todu Badjiiri, ki je priznan strokovnjak na i zanimanje vseh tujskoprometn-h činiteljev polju na;ei:a tujskega prometa G Badju- i ob meji. Omenjeni riim bo nedvomno vera je že prče! s snemanjem vseh omh za- i like važnosti za razvoj nagega tujskega nimivosti M&ribOCfl in njegovega življenja. prometa, sai nam bo pokazat vse jjospodar-
Filmal je mariborski grad. potem Glavni trg z modernu urejenim avtobusnim kolodvorom, avenijo na Aleksandrovi cesti in druge mestne znamenitosti. Sledila je pot naše filmske ekspedicije na Pohorje, kjer »o snemali dele južnega Pohona, zlasti Šmartno na Pohorju, kjer se nahaja vzor
• ske in tujskoprometne značilnosti našega j Pohorja in njegovega zaledja Omenjeni ! film bodo predvaja' v vseh krajih naše dr-1 zave, pa tudi v tujini. Napravi* hodn več I kopij, eno si bo nabavila tud* na^a tuj^ko-| prometna zveza v Mariboru k: ie posvetila temu  prevažnemu  vprašanju  naše tuisko-
no urejen Počitniški dom kraljice Marije, j prometne propagande vso svojo skrb in po-Snemali so tudi druge pohorske postojanke j zornost mod drugim Ruško kočo, značilno življe- l
Prvi pravi jesenski dan
Vremenski preokret od 38° C na 15° C
Maribor, 26. septembra Dopustniki, ki so čakali na tem lepšo je3en, čim grje je bilo letošnje poletje, bo zadnje dni delali ln izdelali razne načrte tudi še za daljše planinske ture, vsaj pa po slemenih in grebenih naših že zdavno ugaslih vulkanov in to sta v pradobl bila 2?onorje in Kozjak ozir. takrat Se oba skupaj.
Vinogradniki so z novim veseljem in zaupanjem računali,  koliko takih dni kot
so bili zadnji — kar do 40 C vročine — je še treba, da se v zadnjem trenutku še veliko popravi v rani jeseni, kar je to poletje zagrešilo zlasti po naših vinskih goricah.
Sploh vse, kar ljubi posebno našo slo-večo (štajersko) jesen, je zadnje res idealno lepe dni vkovalo v račune naknadnega poletja, ki hoče vse ono grdo za njim, kar najlepše popraviti.
Le kdor pozna lokavost prelepega jeaen-skesra vremena, mu ni zaupal več kot v bežne trenutke, katere treba tem bolj iz-
rabiti, ker so tako — negotovi ln nepričakovani spremembi podrvženi. Zato se je njih dnevnik skoro dnevno glasil: krasno s sumljivo depresijo. V tem času september rad ponagaja. Lani Je kritično vreme pričelo že 14. septembra ln se Je do malo izjem tako držalo vse do konca meseca, dne 26. — torej na današnji dan — je bila že prva večja slana, a v Savinjskih planinah že globoko doli sneg.
Prevrat se je pričel snoči. Pojenjal je sever, ki je več dni sušil vlago in prinašal res nepričakovano krasno vreme. Naenkrat se je obrnil proti jugu in (začasno) obstal sredi, torej na jugovzhodu; ta pa nam vsaj redno prinaša deževno vreme, še opolnoči je bilo do 20 C toplote, a se je danes znižala celo v opoldanski uri do 15 C z malim poviSkom bolj na solnčnih krajih.
Želeti bi bilo, da bi bil današnji oblačni ln mračni dan le prehodni .jesenski dan toda upanja na povratek meteorološko izboljšanega ln zakasnelega poletja je vsaj do mlaja zelo malo. P.
Msf'barske tn okoliške novice
— Zadnja pot A. Tavčarja. Včeraj po-
popoldne je bil iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju pogreb znanega mariborskega industrij ca g. Antona Tavčarja, ki si je pridobil številne zasluge za razvoj industrije mesnatih Izdelkov v Mariboru. Pogreba so se udeležili številni predstavniki mariborskega gospodarskega, poslovnega, industrijskega in trgovskega življenja, v katerem je igral pokojni A. Tavčar vidno vlogo. V mrtvaškem sprevodu so bili tudi številni zastopniki mariborskih mesarjev In prekajevalcev, saj je bil pokojni A. Tavčar dolgo vrsto let predsednik njihovega udruženja. Pretresljivi žalostin-ki so zapeli pokojnemu A. Tavčarju v poslednje slovo pevci »Drave« pod vodstvom zborovodje g. A. Horvata.
— Redno Je»ensko Hoencovanje bikov in merjascev bo v s rezu Maribor desni breg po sledečem vrstnem redu: v torek, dne 1. oktobra: ob 8. zjutraj pri Sv. Lovrencu na Pohorju, ob 13. v Rudah ln ob 15. v Limbušu. V srečo S. oktobra ob 8. na dvorišču gostilne Reibenschuh na Pobrežju, ob 10. pri gradu Betnava za občini Rad-vanje iji Studenci, ob 12.30 v Hočah, ob 15. v Racah za občine Rače. Fram in Slivnica. V četrtek 8. oktobra: ob 7. v Spodnji Polskavi za občine Spodnja in Zg. Polskava in Crešnjevec. ob 10. v Slovea-ski Bistrici za občine Slovenska Bistrica. Sv. Martin na Pohorju in Laporje ter oni del občine Crešnjevec. ki ima bliže v Slovensko Bistrico, namesto v Sp. Po^skavo, isti dan ob 13. na sejmišču v Poljčanah, ob 15. pa v štatenbergu za občino Mako-le.
— Nočno lekarniško službo imata še danes Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33   tel. 22—13.
— Ugodnosti gledaliških abon©nt<nr. Poleg izdatno znižane cene abonmaja ln ugeemih plačilnih pogojev (8mesečruh obrokov) bo videl letos vsak abonent brez posebnega po viška, med 22 predstavami tudi vsaj po enega gosta v drami, operi in opereti (v tej Udovičevo v »Sv. Antoničku«)
— Pomočniške izpite iz pekovske ^trokp so v sredo popoldne napravili vajenci Fon Ivan, Konhajzler Ivan, Kranjc Roman. Novak Franc iz Maribora, Kokot Jakob. Zaj-šek Jakob iz Studencev, Majcen Stanko 12 Pobrežja in Kvas Ivan ter Vauda Ivan iz Slovenske Bistrice Pomočniškemu lzpraše-valnemu odboru, ki je posloval od 15. do 19. ure, je predsedoval strokovni učitelj Kristan Zmago, Člana pa sta bila pekovska mojstra Koren Jakob ln Horvat Ivan Odkar se vršijo Izpiti po novem pravilniku, je pri teh mnogo več resnosti in kandidati se morajo zavedati, da   stoje res
pred izpitno komisijo. Treba je torej, da se vajenci dobro pripravijo za pomočniške izpite, njihovi učni gospodarji pa jim morajo pri tem pomagati.
— Vaja v obrambo pred letalskimi napadi. Danes ob 10. dopoldne je prva mestna sirena s poslopja Mariborske hranilnice naznanila Mariborčanom nevarnost letalskega napada. Takoj nato so se oglasile tovarniške sirene, gasilski avtomobili pa so bili hipoma na ulicah in so v redu poslovali. Organi sanitetne službe so bili v trenutku na svojih mestih v petih rajonih v posameznih mestnih okrajih. Pri markiranju plinskih zažigalnih in eksplozivnih bomb so sodelovali tudi vojaški oddelki. V splošnem lahko rečemo, da se je prebivalstvo vedlo povsem disciplinirano, že po prvem znaku so ljudje pohiteli v zaklonišča in veže. Maribor je pokazal, da je dobro pripravljen za obrambo pred napadi iz zraka.
— Šahovsko borb*. SnočH je bilo odigrano četrto kolo šahovskega turnirja, ki ga je organizirala šahovska sekcija SK železničarja. Dasko je premagal lanskega Šahovskega prvaka Gerželia. Ketiš Marvina, Maroti pa Babica. Partije Bien—Kukovec, Certalic—Brež in prof. Stupan—Regorsek so bile prekinjene.
— Velik požar na Dravsk«m polju. V Sobotincih pri Sv. Marku niže Ptuja je nastal velik požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje Marjete Lah ove. V zadnjem hipu so rešili živino in nekaj pohištva. Plameni so zajeli tudi hišo posest niče Marije Vrstčeve, kateri je zgorelo vse poljedelsko orodje, zaloga slame in sena. škoda znaša okrog 60.000 čin. Ogenj je zanetil petletni sinček Marjete Lanove, ki se je igral z vžigalicami in vrgel gorečo vžigalico v kup sena.
_ Ne uporabijajte nepregledanih tehtnic.
Vsi oni na deželi, ki mislijo, da »o tam brez skrbi zaradi še tako starih in pokvarjenih tehtnic in že izrabljenih uteži, se v svojo Škodo zelo motijo, če s tako brez-skrbnostjo tudi še zdaj nadaljujejo. Ni nobena tajnost in smatramo za svojo dolžnost, da na tem mestu zopet opozarjamo, da v smislu novih naredb ni noben dan in noč. nobena se tako oddaljena vas več varna, da se nepričakovano ne pojavi oko "postave in zahteva na pogled tehtnico, ki se baš v tem času tudi na kmetijah in podeželskih trgovinah zelo pogosto rabi (zlasti pri nakupu sadja). En sam primer: Ta, ki je tam na Vel. vrhu (Šmartno ob Paki), na stojnici prodajal grozdje ln česplje. pa je rabil nepregledano tehtnico, ozir. utež. ki je bil na robu že obrabljen, najbrž« ni mislil, da pride nenadoma uradni pregled, po katerem je povzročil sitnosti celo gostilni-
čarki, ki mu je na uslugo posodila tehtnico, stare uteži pa si je sam odbral.
— Prepovedan tovor po banovinski cesti SI. Bistrica—Šmartno na Pohorju. Vkljub razglasom, svarilu ob vhodih ceste in ponovnim opozorilom tudi v časopisju, šoferji tovornih avtomobilov še vedno poskušajo s težkimi tovori voziti po tej cesti, katere gradnja pač ne prenese težkih tovorov. Te dni je orožnifitvo iz Slov. Bistrice na tej cesti zopet zasačilo šoferja Derenčiča iz Maribora. Vozi! je 10.000 kg lesa — torej za tc cesto pretežak tovor. Njegov izgovor, da mu je bila prepoved neznana, mu je bil že izpodbit z opozorilom na vhodu ceste stoječe svarilo.
— Pijan voznik zaSpal na vozu. Ta stara žalostna prikazen Še ni izginila z naših cest. čeprav je promet združen z 90 odst. večjo nevarnostjo kot svojčas, ko so take ^bolnike« med drugim kuiirall tudi s tem, da je mimoidoči voznik takega voznika ošvrkndl z bičem. Ta le živko Janez, po-setnik iz ščavnice pa bi najbrž tudi na tako radikalno kuro ne reagiral. Vozil je po banovinski cesti na Trato na dvovprež-nem vozu les na žago. Pa Je bil tako na-terkan. da je tako trdno zaspal, da ko so orožniki iz Cmureka ustavili voz, so ga komaj zbudili in ni bil zmožen govoriti; orožnikom je kar zamaha! z roko, češ, je že dobro.
— Nezgoda ljubljanskega trgovca pri Frarnu. Ivo Smrekar, trgovec iz Ljubljane je imel opravke v Mariboru. Na povratku v svojem avtomobilu je pri Framu naletel na starčka, ki je šel z vozom tn dvema kravama na svoj bližnji travnik po otavo. V trenotku. ko se ga je skušal avtomobi-list izogniti ozir. ga pravilno prehiteti, pa je omenjeni voznik krenil tako, da ga je avto zadel. Po Smrekarjevi trditvi so prav za prav krave povzročile najtežjo nesrečo, ker so starčka vlekle po tleh. Smrekar trdi, da je pravilno vozil tn dal tudi signale, a priče dogodka to zanikajo. Ker k sreči ni bilo posebnih posledic, se je Smrekar kar tam na licu mesta v pričo orožništva s poškodovancem poravnal.
— Nedostojno obnašanje v gostilni, razgrajanje, motenje gostov itd., je vendarle našlo čim dalje bolj odločnega borca: v orožništvu. To posnemamo zopet lz najnovejših poročil od raznih strani. Najbolj zaleže] o nastopi, kjer so le mogoči, takoj ob pojavljanju takih nastopov pozneje, čim prehajajo Že v pretep, je vpliv tudi roke pravice že po naravi širšega dejanja že otežkocen. Zato pa gostilničarji, tam, kjer so orožniske stanice, takoj kličejo pomoč, če razgrajačem ne morejo sami biti kos.
— Poror pred strupenimi in gnil'mi gobami. Sedaj, ko nam ie priroda naklonila sobe za vsakdanjo hrano, ie pri zauživanju gob zelo priporočati pazljivost, oa ne samo pred struDenimi gobami, ampak tudi gnilimi. V mariborski bolnici se zdravijo Redaj 4 žrtve strupenih in gnilih gob, ki so bile kupljene na mariborskem trgu. Sreča v nesreči 1e. da so vse 4 žrtve že izven nevarnosti. So to odvetniški koncipient dr. Peric. 28letni kovač državnih železnic Stanko Arzenšek. 431etni kovač državnih železnic Matija Bezih ter njegova 431etna
žena Elizabeta Bezih. ki so jim zdravniki v bolnici izprati želodec ln tako rešili življenje.
"— Nesreče in nezgode. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel velik sod na 41 letnega
posestnika Rudolfa Breha. ki je obležal s poškodbami po vsem telesu. V Framu ie neki delavec pri nakladanju otave zabodel z vilami v noge 521etnega posestnika Ivana Martinelija. Na Aleksandrovi cesti 1e cadel s kolesa 171etni dijak Alfred Klement. kd si je pri padcu zlomil desnico. S skednja ie padel in si zlomil levo no«o vnvčar Vinko Lebarič iz Meta ve. Vsi poškodovanci ie zdravijo v mariborski bolnici.
— Opeharjeni gostilničar. H gostilničarju Radu Starmanu na Tržaški cesti 44 je prišel mlajši moški, ki ie dejal, da str pošilja gostilničar g. Žoher. Prosil je za vrvi za spravljanje sodov v klet O. Starman ie prošnji ustregel, naknadno pa je zvedel, da ie nasedel pretkanemu aoliuiu. za katerim poizveduje sedal policija. G. Starman je oškodovan za preko 600 din
— »Atentat«. Doslel še neznani zlikovec ie vrgel v pisarno Učiteljske knjigarne v Tvrševi ulici kamen, ki ie razbil šipe ln povzročil okoli 200 din škode.
— Mladini je posvečena gledališka umetnost, ki jo propagira »Gledališče mlade :a rodu« v Mariboru, ki je v pretekli sezoni pokazalo globoki pomen svoieza poslanstva. O tem važnem kulturnem vztroi em in odrskem delu bo govora na nedoliskrrn občnem zboru »Gledališča mladega redu«, ki bo s pi četkom ob 10. uri dopoldne ^ mali dvorani Narcdnega doma. »Gledališke mladega rodu« ima. kakor znano, namen uprizarjati umetniško, oedaeoško in narodnostno vredna dramska dela za mladino ter s tem vzgojno vplivati, skrbeti za oe-dagosko vrednost predstav ter z organiziranim obiskom in podporo širše javnosti omgočiti obisk predstav vsem mariborskim in okoliškim otrokom brez ozira na njihov gmotni položaj. Uprizoritev Levstikovega »Martina Krpnna« v Smasekovi priredbi je v polni meri upravičila obstoj te pomembne kulturne ustanove.
— Kakšne so cene na mariborskem trgn. V smislu poročila štev. 38 mariborskega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu sledeče cene: Zelenjava: krompir kg 1.69, merica 11 din. Čebula 2 do 3, Česen 6 do 10. zelle kom. 0.50 do 4 kg 1.25 do 1 50 din. kislo zelje 5 din. karfijola kom. 2 do 10, ohrovt kom. 0.50 do 2.50. hren 7 do 9. zelena kom. 0.50 do 3. buče kom 050 do 4. paradižniki 3 do 5 din. fižol v stroč.iu 2 do 4, luščen grah liter 10 do 12.50 din. Sadje: jabolka 3 do 6. hruške 8 do 16. sliv^ 8 do 10. črnice liter 2 din. breskve 8 do 18. maline liter 4 do 5. grozdje 10 do 16. brusnice 8 do 10. celi oreh: 8 do 9. luščeni orehi 28 do 32. kostanj liter 5. sipek liter 3 din. 2ito: liter ječmena po 2 din. koruze 4. ovsa 1.75. prosa 3.50. orosenesa osen a 6. Fižol prodajajo po 3 do 5 din za liter. Ribe: kar-pi 16 din. belice 9 do 10. morske ribe od 14 do 28 din. morski raki 32 din Mlečni izdelki: smetana liter 10 do 12.50 mleko 2 do 2.50. surovo maslo 30 do 32. čajno maslo 36 do 40. domači sir 10 do 12. Jajca prodajajo po 1 do 1.25 Z8 komad. Perutnina- kokoši komad 25 do 35 Dar piščancev 25 d*--70. gosi kom. 40 do 50. purani 40 do 60. race 18 do 23 Domače zai«~e ororlaiiio 00 10 do 80 din za komad. Krma: sladko seno 90 do 100 din za 100 kg. otava 00 80 din Meso: teletina 12 do 14. svinjsko meso s kostmi 17 do 18 din. svinjsko meso izlu-ščeno 18 do 20. riba 20 do 22. zajec 18 do 20. salo 20 do 22. slan:na 20 do 22. sviniska pljuča s srcem 8 do 10. svinjska ietrca 12 rebrca 15 do 16. svinjska glava z jezikom 10 do 12. ledvice in noge 2 do 3 din za komad.
— Za primat v domačem nogometa se
bosta borila v nedeljo 29. septembra na stadionu ob Tržaški cesti SK Železničar in ISSK Maribor. Tekma, ki bo prav gotovo zelo zanimiva in napeta, bo ob vsakem vremenu in se bo pričela ob 16 uri. V predtekmi ob 14. nastopita v prvenstveni tekmi pob reška Slavila in SK Rapid. — Dopoldne bo na 2elezničarjevem igrišč-j letošnji srednješolski lahkoatletski miting, ki bo nekakšna revija našega nadebudnega atletskega naraščaja.
— O ta GCeek, izprijeni deček! Je po~ bič star komaj 16 let. pa je že mojster tudi v vlomnl tatvini, kar pomeni znamenito šaržo v kriminalistiki tatvin. Biti tat. to ni nič kaj takega, ampak tat postati še le po srečno uspelem vlomu, to mojstrstvo je že preje, kot bi bilo od take mladosti pričakovati, dosegel ta naš Lojze Gecek lz Sp. Porčiča pri Sv. Lenartu. Vse kazni in ocuvalne odredbe ga niso izbolj-
šale, nasp. otno, še poslabšale. Geček sploh ne pride v t a iz mreibe vlomov in drznih tatvin. Bilo bi odveč in brezpomembno, če
bi mu Se mi vse grehe — kolikor }ih Je n&mrcč sploh že ugotovljenih — naštevali ln ponavljali preden se ne odloči od orožništva v St. Lenartu predlagana njegova nadaljnja usoda. Pripomnimo le še, da je bil Geček udeležen tudi pri veliki tatvini jermenja v aprilu letos pri lesnem trgovcu d uman u ln njegovem sosedu. Tu je Geček igral vlogo kažipota večji tatinski družbi, ki se je piipeljal kar s tovornim avtom. Vnovič so ga zasačili (ko so ga iskali za druge vlome, pa jim Je Ispred nošia pobegnil) ob priliki nesrečnega žegnanja pri Sv. Trojici. Tu se je splazil — čim je skrit prežal na odhod domačih v cerkev — v klet, razbil sobna vrata ln pripravljal stvari, da jih odnese.
— Kupčija z lesom brea dovolila. Za naš primer točneje bi bilo vpiasanje: ail smem za les zamenjati drugo dobrino? Evo, zanimiv primer: Združenje trgovcev Maribor desni ln levi breg (ne onih v mestu samem) je ovadilo na sres. načelstvo, da Rabič Aleksander sin posestnika od Sv. Križa na Kozjaku trguje z lesom, ne da bi imel tj> to obrtno dovoljenje. Na to ovadbo je dobilo orožniatvo v St. Juriju ob Pesnici nalog, ca to zadevo preišče in ugotovi. To se je točno zgodilo. In sicer se je ugotovilo, da je Robič ret, kupil od poseetnice Majhenič gotovo količino lesa po gotovi ceni. Ta les pa je plačal po večini z zameno svojih dobrin, le ostanek bo aH je že sledil v gotovini. (V dobi pomanjkanja gotovine je \>uo takih in sličnih kupčij vse polno po \-sem Kozjaku, pa tudi drugod. Op. por.) S tem v zvezd je bil nadalje prizadet tudi Pajtlar Franc istotako od Sv. Križa. Ta je izjavil, da mu je Robič te vozil njegov les v Maribor. A Robič sam se gled« vseh svojih kupci; z lesom sklicuje na to, da on — ker dobavlja les le v zameno — nikakor ne trguj« z lesom, marveč si na ta način le omogoča preživljanje. — Zelo radovedni smo, kako bo jedro tega vprašanja dokončno rešeno.
Iz Šoštanja
— Premo va tu e rodovniške živine. V sredo dopoldne ie imelo velenjsko Selekci sko druStvo za belo govedo premovanie svoje vpisne živine. Ocenjevalni komisiji je predsedoval zastopnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Oblak, v komisiii pa so bili prof. ZidanŠek iz Sv. Jurija, sreski kmetijski referent Stropnik in drugi. K premovanju ie bilo prignanih 47 glav živine, o katerih je komisija izrekla prav dobro oceno. Zanimivo je. da le biLa letos nagrajena prav vsa prignana živina, kar dokazuje, da si je društvo v dobi svojega desetletnega obstoja vzgojilo s pomočjo selekcije res lepo živino. Posebno nladina kaže leno rast in obliko. Tudi mlečnost krav je zadovolliva Treba ie le. da ob-lastva v teh časih z večjo izdatnostjo podpirajo prizadevanje društva ln živinorejcev.
— Gasilska vaja Ssleškesra okroija. V
nedeljo popcldne se ie vršila pri Rudniku delna župna vaja. pri kateri le nastopilo vseh deset čet šaleškega gasilskega okrožja. Ob 2. popoldne ie padla na Separaciio »užigalna bomba« in zanetila požar. Rudniška mala sirena ie pozvala najprej domačo rudniško četo in reševalno moštvo v akcijo. Ker pa se je »požar«  vedno bolj širil, je zatem velika sirena poklicala na pomoč bližnje in daljne čete. Kmalu po znaku sirene 1e prihitela k rudniku četa Šoštanj-mesto, za njo pa takoi ostale čete. ki so zasedle oba ribnika, potoke in mesta okrog rudniških objektov: Šalek na lesnem skladišču. Šoštanj in tovarna pri Le-pejni, Družmirje,  Topolšica.  St. Ili in St. Janž pri ribnikih, Velenje in Rudnik pa pri poslopjih. Vaja je tvajala poldrugo uro in ie potekla brez defektov.   Vse čete so svojo nalogo v polni meri izvršile. Skupno je nastopilo 300 gasilcev in samaritanov. Po vaji je bil pred župnim starešinstvom zbor. Ob tei priliki so preieli srebrne križce nascd.iji odlikovanci: predsednik čete v St. Janžu Košan Miha. poveljnik šent-ianške čete Petek Ivan. blagajnik šoštanj-ske čete Toter Anton, predsednik gaberške čete Deberšek Blat. predsednik Družmiria Perovec Anton.
NJUNA SKRB Francek, če naju ne pride mama kmalu budit, bova zamudila Šolo.
MED PRIJATELJICAMI Prijateljica pokaže prijateljici svojo fotografijo. Grda. kajne? — Da, imenitno zadeta.
ALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebei Preklici, izjave beseda din 1-—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
Beseda C0 par. Davek posebej. Najmanjši znesek rt.— din
FOTO AMATEROM razvija, kopira, pevec wa hitro n poceni foto-atelje AlANCINI, Ljubljana. Tržaška ^S.    40. L,
Poslažite se
malih oglasov
»Slov. Narodu«
tri 90 najcenejši!
%   m  m   m t I ■ «  • s • ■ • ■ 1
PEKARNO vzamem v najem. LakiČ Rihard, Ivanjkovci pri Ormožu. 2238
Kil SEJE,
• * -ENO
50 PAK EN TLA NJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, giimbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julljana«, Gosposvetska c. 12 tn Frančiškanska ul. 3.   a. L,
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
LESENO STE.NO Z VRATI
180 cm široko, 310 cm visoko, lepo belo pleskano prodam. — Ogled v nedeljo 29. t. m. od 9. do 11. ure dopoldne v Siškl — Vodnikova cesta 12. 2235
Beseda 50 par. Davek posebel.
Najma niši znesek 8.— din
HIŠA
skladišča, hlev in zemljiflče v Laškem ugodno naprodaj. Pripravno tudi za malo industrijo. Poizvedbe: gostilna fluster — Marija Gradec, p. Laško. 2239
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 6.— din
Ou SOBA&ICO
ln zdravo, močno dekle, ki zna -iobro prati m likati, sprejmemo
s 1. oktobrom. Ponudbe poslati na hotel Kontinenta!, Sušak.
2229
KUPIM
Beseda 90 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MEŠALNI STROJ ZA BETON
rabljen, na električni pogon, kupim. H. Kren, gradb. pod j., Javornik. 2228
KUPUJEM in PRODAJAM
rabljene čevlje ln moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje KLAVŽER VoanJakova nI. 4. 2226
Gospodarji!
Za   izolacijo   zidov   in   ta'1 zahtevajte oblastveno preizkušeni
N ' £ E M E N T
NEPREMOCLJIVI CEMENT Zastopstvo ln zaloga
M. GREGOV Ic & Co.
LJUBLJANA — Celovška cesta 37 — TELEFON 39-48
OlOZOi
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Rnafljeva ulica štev. s
>SLOVENSKI   NAROD«,    petek, 27. septembra 1940.
Štev. 221
Ijubljana med »letalskim napadom44
Kako so radovedni Ljubljančani sprejeli včerajšnjo vajo v obrambi pred letal-
L.juoljana., 2i. sepiemura Gospodinje so hitele na trg že na vse zgodaj, da jim letalski napad ne bi preprečil povratka domov. Ljubljana je kar točno vedela: letala bodo pribrenčala ob desetih in potem bodo resni ljubljanski redarji od sile strogi in neusmiljeni. Na stolnici je ura odo*la deset in ljudje so že zvedavo pogledovali proti nebu, toda od nikoder ni bilo slisti bmeDja. Neka knjigarna v bližini se je na letaiski napad pripravila tako temeljito, da zjutraj sploh ni dvignila rolet. Sicer je bila Ljubljana kakor po navadi. Le redarjev je bilo več na cestah in plinske maske so imeli. Med letalskim napadom pozneje jih sploh niso rabili, tako da so imeli Ljubljančani še manj iluzije o pravem letalskem napadu. Morda so se redarji spominjali, kakšno veselost so zbujali med Ljublj-mčani pri prejšnjih letalskih napadih, ko so se znojili pod plinskimi maskami, pa si jih to pot sploh niso nataknili.
Najlepšo sliko bližajoče se strahote je kazal Krekov trg. Pred Mestnim domom so bile že ob devetih zjutraj lepo v vrste pcstavlj-ne l\b oMeCi^.e deklice z znakom Rdečega križa na rokavu. Ker sizne-nadnega* letalskega napada ni bilo ob določenem času so so utrujene umaknile v dom in posejale po klopeh. Na drugem krilu so bili razvrščeni skavti - kolesarji, ki pa sploh ms^ stopili v akcijo. Tudi reševalni irr gasilski avtomobili so bili pred domom in v domu tako lepo pripravljeni, da bi bili takšnega reda veseli celo Nemci ali Angleži. Skratka — vse je kazalo, da se pripravlja na Ljubljano res čisto «iz-nenadni* letalski napad.
*
Malo pred clva-.u.^.a so zatulile sirene. Neko sla.ro kmečko ženico na živ-ilskem trgu je vrglo vznak in je komaj se za-ječala:
»Jezus, ali so Nemci ali Italijani?«
Eila je vsa zbegana in se ni vedelo, ali je bolj v skrbeh za svoie življenje aii za nekaj glavic solate, kolikor jih je še imela v košari r. red seboj. Ljuuje so jo komaj potolažili.
Go;pc :.:;iam, ki so bile na trgu, se ni nikamor mudilo. Samo v zrak so šumele, kakor bi še nikoli ne videle letala. Tulenje siren je šlo ljudem do kosti, da so jim kar noge ohromele. Redarji so imeli polne roke dela in nikakor niso hoteli pokazati dovolj razumevanja za radovednost in trmo Ljubljančanov. Le s težavo se jim je posrečilo spraviti ljudi pod strehe in v veže, toda precej težavneje je bilo za njimi zapirati vezna vrata. Ljubljanska radovednost je neizprosna. Naposled je bilo vse nekako v redu. le popularna ^Greta Garbo* se je krče\ Ito upirala redarjem. Trmasto je vztrajala na svojem mestu in redarji so ji podlegli.
Ko je ura odbila dvanajst, so cerkveni zvonovi zv . [dne kakor vsak dan. To
bi se ne smelo zgoditi. Tudi cerkveni zvonovi so znak za alarm in morajo med napadom molčati, ker sicer kaj lahko zbegajo ljudi, da pridejo iz zaklonišč, misleč, da pomeni zvonjenje konec napada. Naša radijska postaja je tudi mimo oddajala med letalskim napadom, če bi bil pravi napad, bi seveda oddaja odpadla.
Ko so rribrnela letala in se je zaslišalo regljanje strojnic, so ljudje začeli odpirati okna in opazovati, kaj se dogaja nad Ljubljano. Zr.nimivo je, da je največ radovednih glav gledalo iz poslopja mestnega načel-stva na Krekovem trgu. Redar jim je sicer zaklical, naj se skrijejo, toda njegov opomin ni zalegel. Celo policija kroti radovednost le z največjo težavo.
Ko je alarm trajal že dobre četrt ure.
se je iz Mestnega doma opravila piva reševalna ekipa z nosilnicami, ki jo je spremljala tudi samaritanka. Samaritanka in vsi člani ekipe so bili seveda brez mask, ljubljanska podjetja pa so že pred dnevi dobila stroga navodila, naj za letalski napad pripravijo plinske maske. . .
Tako nekako je tudi na neki ljubljanski gimnaziji, kjer je ravnateljstvo za profesorje nabavilo 23 mask. Kaj bo z mladino, nihče ne ve. Profesorji se bodo najbrž opremili z maskami, mladina pa jih bo radovedno in z veseljem opazovala in čakala, kaj se bo z njo zgodilo. . . Pač svojevrstna vzgojna metoda!
Na Vodnikovem trgu je bilo od sile živahno. Branjevke in kmetice niso imele drugega dela. pa so se norčevale lz redarjev, siren, reševalnih ekip in vsega, kar je bilo v zvezi z letalskim napadom. Pomenkovale in smejale so se tako glasno, da so prevpile regljanje strojnic in brnenje letal.
Nerazumljivo je, zakaj so ostale na svojih prostorih. Ljudi na trgu itak nI bilo in je en sam stražnik lahko s pogledom obvladal ves trg. Ce bi tudi za kmečke ženice in branjevke na Vodnikovem trgu veljali predpisi, kakor za vse druge meščane, bi trg: kazal resno sliko, tako pa je bil en sam velik zasmeh letalskega napada. Saj niti tistim kmečkim ženicam ne bi čisto nič škodilo, če bi bile malo poučene,
kako se morajo vesti med letalskimi napadi.
Na živilskem trgu je bila policija kar preveč prizanesljiva. Ali je res potrebno dovoliti na javnih trgih norčevanje iz resnih vaj, ki naj pouče meščane, kako se je treba ravnati, kadar bi šlo zares.
★
Ko je letalski napad trajal že pol ure in so letala že tretjič posamič in skupno zakrožila nad Ljubljano, strojnice pa so od vseh strani regljale, Ljubljančani niso več vzdržali v ^zakloniščih« in vežah. Na vseh koncih so se odpirala vrata in radovedne glave so oprezovale, ali je kje v bližini redar. Ce ga ni bilo, so ljudje stekli čez ulico in po njej naprej, samo da so bili čim bliže doma. Redarji so jih komaj krotili in tlačili nazaj v veže.
Ob pol ene je postalo ljudem dolgčas, že dobrih deset minut ni bilo slišati ne letalskega brnenja, ne regljanja strojnic. To je bilo za Ljubljančane preveč. Okoli škofije, magistrata in Vodnikovega trga so se kar trumoma vsipali iz vež in nadaljevali »normalno« življenje. Redarji niso prav vedeli, ali je bil že dan znak, da je nevarnost minila, ali ne in so bili z ljudmi prizanesljivi. Tedaj je pa po Prešernovi ulici pridrvel motor z našimi motoriziranimi redarji in se na Frančiškanskem mostu pognal naravnost v neko kolesarko, ki se ji je preveč mudilo iz zaklonišča. Ljudi je bilo v Stritarjevi ulici že vse polno in se nikakor niso dali ugnati in pognati nazaj v »zaklonišča«. Naposled je le zatulila sirena in napovedala konec napada. Ljudje so si oddahnili, redarji pa menda tudi.
Kakšno je bilo potem vrvenje na ulicah! In kakšna gneča v tramvajih! To vedo samo tisti, ki so tako nesrečni, da se morajo voziti s tramvajem. Še dobro uro je trajalo, preden so se Ljubljančani spet »znašli« in uravnali svoje življenje.
Bilanca
Dvgnila so se tri letala in ob 12.20 so bila nad Ljubljano. Večkrat so odletela in se vrnila nad mesto. Z grajskih šanc, Rožnika in letališča so grmeli topovi, po mestu pa regljale strojnice in pokale bombe. Letala naj bi bila napadla glavni kolodvor, plinarno, artilerijsko delavnico, sodno palačo, tromoste/vje, opero, tobačno, tovarno in nebotičnik, same večje objekte. Letala so napadla tudi baterije na šancah. Vrgla so 8 eksplozivnih, 6 vžigalnih in 4 strupene bombe. Protiletalska zaščita in sanitetna služba sta imeli mnogo dela. Ob 12.40 je nevarnost minila. Sovražni letalski napr ' nad Ljubljano je bil uspešno odbit.
Drzen vlom v škofji Loki
Rodbini Kovač-Erjavec so vlomilci odnesli 53*000 din in mnogo blaga
škof ja Loka, 26. septembra Nesreča nikoh ne pride sama. Tako bi lahko zapisali danes o družini posestnika in bivšega trgovca s špecerijo v škof ji Loki Franca Kovača, katerega dom je bil deležen v današnji noči dvojne nesreče hkrati. 741etni trgovec Kovač se je podvrgel te dni v Ljubljani operaciji, po kateri pa so nastopile komplikacije. Moža, katerega okrevanje je bilo brez izgledov, so zato davi prepeljali z reševalnim avtom domov na Poljansko cesto 17. Toda že med vožnjo je Kovač izdihnil in na dom so prispeli z mrličem, ki so ga v prvih jutrnjih urah položili na mrtvaški oder.
Ta čas. ko je bil rajni Kovač v bolnici, je bil ves spodnji del njegove lepe stanovanjske hlse s trgovinskimi in gostilniškimi lokali prazen. V prazne prostore se je selil prav te dni železniški uradnik Leopold Erjavec, ki ima Kovačevo hčer Frančiške za ženo. Erjavčevi so bili prinesli iz sedanjega stanovanja v Kapucinskem predmestju v tastovo stanovanje precej perila, obleke, jestvin ln drugega blaga, kar bržčas ni ostalo prikrito tatovom, ki so sklenili izrabiti priliko. Vlomih so v hišo in odnesli Erjavčevim okrog 25 kg masti, dve steklenici olja, več steklenic marmelade, štiri steklenice likerja, od katerih so eno kar na mestu popili, nadalje skoraj poln zaboj sladkorja, rjuhe, svilene rute, več odej, svetlomodre železničarske hlače, membrano od gramofona in še več malenkosti. Tatovi so segli tudi po moki, a so vrečico z okrog 25 kg vrgli proč v sosednji sobi. Bržčas je niso mogli v isti sapi odnesti. Toda vsa ta velika izguba špecerijskega blaga Erjavčevih ne bi bila mogla tako hudo prizadeti, kakor tatvina denarja, V enem izmed predalov je bilo 33.000 din v gotovini, večinoma tisočaki, ostalo pa v bankovcih po 500 din. Tatovi so po-
brali vse. Nesreča je hotela, da je g. Erjavec še na predvečer tatvine prinesel k dvajsetim tisočakom še trinajst novih. Denar je bil spravljen v navadni usnjeni, starinski trgovski torbici.
Kakor rečeno, v spodnjih prostorih hiše ni stanoval nihče. Zato se ne smemo čuditi, da so se vlomilci počutili varne. Odšli so, ne da bi jih bil kdo opazil. V gornjih prostorih stanujeta godbenika narednika vodnika gg. Franjo Tobijašek in Viktor Malif, ki nista ničesar slišala. Le gospa Tobijaševa ve povedati, da je v nekakem polsnu slišala, kakor da bi nekdo nekaj odpiral. Toda kdo bi malenkostnemu šumu posvečal pozornost, zlasti ob banovinski cesti, kjer je promet velik. O vlomu je bila obveščena tudi ljubljanska policija. Njen daktiloskop je posnel par prstnih odtisov. Sledovi so neznatni, škofjeloška kakor tudi sosednje orožniške postaje so uvedle obsežne poizvedbe.
Zanimivo je, da so poskušali vlomiti v Kovačevo hišo že v noči na kraljev rojstni dan. Od spodnje strani, kjer je velika zidana škarpa, so pristavili dve povezani lestvi, Vlomilci so hoteli preko hodnika v hišo. Toda naklep se jim ni posrečil, kajti prav takrat so se odpravljali godbeniki v Ljubljano na slavnost odkritja kraljevega spomenika in to jih je po vsej verjetnosti prepodilo.
Misli in izreki
Bog je ustvaril štiri letne čase. Posledica: štiri ženske obleke za vsak letni čas.
Kozmetika je umetnost, kako dati naravi naravnejše lice.
Milostiva je stara 10 let. Na videz bi ji dal 30, oblači se pa kakor loletno dekletce. Ima enega otroka sina. Hčerke ni hotela — ker je sama sebi hči.
. Zdravnik, ki je izjavil, da poljubi skrajšajo življenje, je gotovo mislil samo na življenje starega samca.
Koliko je stara vaša hči? štirinajst let?
Kako mlada ^e pa vaša soproga?
Eskimka je s 40 leti starka, d očim je Američanki v teh letih šele 2S let.
Kako bi nazvali moža, k. -'e znil skozi 12 let varati svojo ženo? — čarovnik.
Neki zdravnik *^»*avi. Ia kaže ženska samo svoj dober okus in z Irev smisel, če hodi na ulici biez klobuka. Ta zdravnik je gotovo že dolgo oženjen
Mož. ki trdi. 1?. e ženim mesto doma, se navadno počuti najbolje v gostilni.
Neki ameriški učenjak prerokuje, ua ni daleč čas. ko se bo ljubezen zdiavila kakor vsaka druga bolezen.
2ensk~   zna  samo  tako  dolgo ohraniti
tajno zase, dokler ne sreča druge ženska Ce bi bila v Mohamedovih časih že letovišča,   bi  najbrž ne  bilo nastaio mnogo-ženstvo.
Živimo v stoletju udobnosti, pravi neki Američan. Jemo konzerve, pridige in molitve poslušamo v radiu, otroke nam pa pošiljajo v najdenišnice.
Japonska beseda »Štiri« pomeni isto kakor beseda smrt. Zato se na Japonskem čim manj rabi. iz telefona je bila pa povsem odstranjena.
Človek brez naslova je potepuh, pravi Shavv, človek z dvema naslovoma pa razuzdan ec.
Samo ljudje,  ki ne zmorejo     r različni h
enkostt lahko store kaj velikega. Lju i je. ki prelahko pravijo »da«, se radi izneverijo.
M©r§ef@vl znaki cdkrili
Smola podjetnega Grka, ki je 12 let prejemal državno pokojnino na tuje Ime
Stan Bochor Isaak Kale o ras je hodil že dvanajst let vsak mesec k blagajni »E>e-mosion Tameion« (državna blagajna) in k društveni blagajni državnih uslužbencev, kjer je dvigal na ime poštnega uradnika Bochora Mourtzonkosa 4.800 drahem pri prvi in 850 drahem pri drugi. Nedavno je imel smolo, da je bil med ljudmi, ki so čakali pred okencem tudi upokojenec, ki je bil dober prijatelj pred 12 leti umrlega Mourtzonkosa. Mož je debelo gledal, ko je zaslišal ime svojega mrtvega prijatelja. Ves presenečen si je pomel oči, ko je neznanec sprejel pri blagajni denar v imenu Mourtzonkosa. Ko je stari Bochor Isaak Kaleoras odšel, je vprašal uradnika pri okencu:
— Kdo je bil ta gospod?
— Stari vpokojenec Bochor Mourtzonkos — se je glasil odgovor.
— To ni mogoče, ta je bil moj dober prijatelj in je že dvanajst let mrtev.
— Kako pa veste to?
— Saj sem bil na njegovem pogrebu.
— Ali veste  to točno?
— Seveda. Več let sem mu bil predstojnik. Ce bo treba prisezern tisočkrat, da ta mož ni Mourtzonkos.
Blagjmk si je to zabeležil in ko je prišel Bochor Isaak prihodnji mesec zopet po denar, ga je poklical k sebi. Svojemu predstojniku je pa povedal kaj je slišal v začetku prejšnjega meseca. Bochor Isaak je klical za priče boga in vse proroke, da je res Bochor Mourtzonkos, poleg tega je pa dokazal s pričami, ki ga poznajo že več let, da je identičen z Bochorom Mourtzon-kosom, vpokojeiiim brzojavnim uradnikom.
Toda Bochor Isaak je imel še drugič smolo. Normalno bi se bili zanimali samo za njegovo bivališče in poklicali bi bili priče, ki bi bile v dobrem imenu prepričane, da je res Bochor Mourtzonkos. Toda v predstojnikovi sobi je sedel policijski uradnik, ki je znal Morsejeve znake. Najpisal je z njimi na listek nekaj besed in naprosil presenečenega Isaaka naj mu jih pre-
čita. Tega pa vpokojejii brzojavni uradnik ni znal.
Bochor Isaak, alias Mourtzonkos je skrušeno priznal, da je pred dobrimi 12 leti vzel starega brzojavnega uradnika Mourtzonkosa k sebi in da je pri njem umrL Mož ni imel svojcev in Bochor Isaak se ga je usmilil. Pozabil je pa sporočiti obema blagajnama smrt svojega najemnika. Pač je pa v njegovem imenu dvigal pri obeh blagajnah denar, in ponaredil njegov podpis. Dokaz svoje identičnosti si je preskrbe 1 kaj enostavno. Zahajal je v neko kavarno in brivnico, kjer je dajal uslužbencem bogato napitnino. Seveda so as mu globoko klanjali, in zanimali so se kako se radodarni gost piše. In Bochor Isaak se je izdajal za vpokojenega brzojavnega uradnika Mourtzonkosa, kar po njegovem mnenju pokojnega moža na pokopališču ni prav nič motilo. Kavarniški uslužbenci in brivci so radevolje potrdili, da je njihov stalni gost res uradnik Mourtzonkos. Za Morsejeve znake se pa niso zanimali.
Tako je Bochor Isaak več let prejemal pokojnino, ki mu ni šla. Dvignil je 817.400 drahem in 12 let je zadovoljno živel kot upokojeni poštni uradnik na račun grške države. Gotovo bo preživel tudi zadnja leta svojega življenja na državne stioške, samo da ne bo več prejemal pokojnine. Za svojo sleparijo se bo moral namreč pokoriti v zaporu.
Iz Poljčan
— Najvišja tržna cena za drva. Odločba sreskega načelstva, s katero so določene najvišje cene ie nabita na razglasni občinski deski in se ie po niei strogo ravnati.
— Za okrepitev gospodarstva se ori poroča gnojenje z umetnimi gnojili. Na ta način gnojenja bo pridelek žitaric čim boljši. — Interesenti za nabavo skupnega škropiva po znižani ceni za zimsko škropljenje sadnega drevja naj naroČila na občini čimprej izvrše.
DANES PREMIERA RUSKEGA ZGODOVINSKEGA VELEFILMA
žars
V filmu nastopajo izbrani najboljši ruski igralci! Odlična režija, ogromno število nastopajočih, veličastni prizori požara Moskve, sijajni prikazi spopadov konjenice!
FIlm nadkriljuje tovrstne amerikanske umetnine! Predstave ob 16., 19. In 21. uri! KINO UNION — TEL.. 22-21
Zaradi velike dolžine filma pričnemo s predvajanjem točno ob napovedani uri,
na kar opozarjamo zamudnike! -—WSiyj,WJiP umitega—
Danici Lesueur
200
— Tvoja soseda iz prejšnjega stanovanja? ... v Clichv?
— Da.
— To je zelo daleč. Kako pa prideš tja, kadar ga hočeš videti?
— Dobra žena mi ga je pripeljala v ulic. du Rocher.
— Enkrat? Ves teden samo enkrat?
— Poljubila sem ga in videla, da je zdrav
— Kaj se nisi nikoli ločila od njega?
— Nikoli!
Princ se je za hip zamislil, potlej je pa zašepe-tal:
— Stopi sem k meni, Bertranda.
Stopila je k njemu. Prijel jo je za roko in jo rahlo poljubil.
— Kako dobra si!
— Dobra? O. sama tega ne vem. Na to bi niti ne ponrslila  Ljub "m te. to je vse.
Ozrl se je na krasno nasmejano obličje s sledovi mirne energije,
— Ali je moja bolezen nalezljiva? — je vprašal.
— Misliš bolezen, ki si jo imel, — ga je popravila. Bolezen je namreč že premagana. Zdaj si že na poti okrevanj a,
— Toda to bolezen lahko dobi kdo od mene. Odkimala je z glavo.
— Ali si prepričana o tem?
— Sem. Imel si nevarno pljučnico, ne pa nalezljive,
— No, torej, — je dejal in rzpustil njeno roko. — Vzemi klobuk in pojdi po najinega sinčka.
Presenečena Bertranda prvi hip ni vedela, kaj bi odgovorila:
— No, kaj ne slišiš, dušica? Pojdi po tega črvi-čka. Trpela si preveč, vedoč da je v tujih rokah,
Bertranda je od sreče prebledela. Najin sin! Ta beseda ji je zvenela v ušesih,
— Pa vendar nočeš s tem reči, naj ga privedem sem ... v to stanovanje, — je zašepetala.
Gilbert se je zasmejal:
— Zakaj pa ne ? ...  Seveda sem mislil tako. V
to stanovanje ... V to sobo ... Glej, sem na mojo oosteljo. Igrala se bova z njim ... To bo lepo . .. Krajšal mi bo dolge ure, ko moram ležati in čakati, da se mi vrne zdravje.
Bertranda ie zaihtela in padla na kolena.^ potlej pa ie vstala in jela od veselja skakati po sobi. Slednjič je objela Gilberta in šepetala nekaj nera-
zumljivih besed, potlej je pa skočila iz sobe, da se je kar zaletela v starega Denisa.
— Denis, Denis, hitim po malega Claudia. Vaš gospod sam hoče tako, razumete?
Stari sluga je skomignil z rameni, zaprl za mlado ženo vrata in se vrnil k bolniku, da bi pogledal, če ni ogenj v peči ugasnil.
Naslonjen na vzglavje se je princ srečal s star-čkovim pogledom. Oba sta molčala. Denis je pobrskal po žerjavici in položil na njo še nekaj polen,
— Poletje kar noče priti, kaj ne? — je dejal Gilbert mehanično.
— Ne, noče gospod. Še nikoli nisem kuril tako pozno v letu. Toda gospod je bolan,
— No, ta tvoj gospod ni dosti vreden. Polena se nikoli ne vnamejo. 2e zopet si nasul na nje pepela,
— Bodo že zgorela, samo počasi.
— Raje bi videl, da bi gorela s plamenom. Položi pod nje nekaj trsk.
— Oprostite gospod, toda misliti je treba na vse... Otroku bi bilo prevroče, a to ni zdravo.
Obmolknila sta. Stari sluga ie r>s+rl sredi sobe
— Prav praviš, Denis, — je dejal princ in položil glavo zopet na blazinico.
Obrnil je pogled v strop in se zasanjal Čez teden dni v samskem stanovanju v ulici Cambace-res ni bil več gospodar lastnik, ki so se z njegovim imenom podpisovala potrdila, temveč otročič^k. še
le nedavno prinesen v hišo. Princ ga je ubogal prav tako rad kakor stari Denis sam.
— Takšen sem torej jaz, ki sem mislil, da sovražim otroke.
Sluga je odgovoril smeje:
— Seveda, ker vsi otroci niso taki, kakor je tale.
— Pokvarila ga mi bosta, — je vzdihnila Bertranda. Kaj bom počela potem, ko bom zopet izdelovala čipke in ne bo nihče skrbel zanj?
Ko je drugič ponovila te besede, jezna in zadovoljna obenem, jo je Gilbert vprašal:
— Mar nisi tu doma?
Bertranda ni precenjevala njegovih besed iz strahu, da bi ne razpršila njihovega še nejasnega pomena. Morda bi bilo Gilbertu težko ločiti se od nje in sinčka zdaj, ko se mu je zdravje vračalo. In res je razmišljal o možnosti, da bi ostala Bertranda in sinček pri njem. Mali Claudi je racal po sobi in prijetno je bilo poslušati njegovo brbranje. Villin-gen se je ob vsakem pogledu nanj ponosno nasmehnil.
— To je moj sin! Po žilah se mu pretaka kri slavnega mn^cla. mojeea prednika.
In ko je otrok nekoč slišal svojo mater izgovoriti ime Gilbert, ga je jel klicati: Tilbert, Tilbert! In tedaj je princ ves srečen vzkliknil:
— Zakaj me ne kličeš papa, ti mali navihanec! In zdelo se jc, da so padle v njegovem srcu zadnje ovire neizprosnega odpora.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani