I e h a j ti vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto, (Za Nemčijo e K, ea Ameriko iu drn^e tuje državo 7 K.) — Posamezne Številk« зе nrodajajo po JO vinarjev. ■ Slovenskemu Iludsivii v pouk in zairavo. Spisi in dopiei so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba-, Ljubljana, ICopitavjeva nlioa. Naročnina, reklamacije in in- m* • 'llnVK finlAlltn Пп rVI tli \llhn* U11UIV, liniuuilllltl. ICIHVIUOVIJ« ••• serati pa: UpravništTii „Domoljuba*. —- Ljubljana, Kopitar eva ulica.— Štev. 23. V Liubliani, dne 6. junija 1918. Leto XXXI. Klic sv. Očeta po miru. Cel svet ve, koliko se je že trudil papež Benedikt XV., da bi se dosegel mir med evropskimi narodi. Vse njegovo prizadevanje je pač našlo globok odmev v ljudstvih samih, ki so z vso silo zahrepenela po pravičnem, sporazumnem miru, toda zastonj je govoril sv. Oče tistim dvajsetim ljudem, ki imajo v rokah usodo narodov. Vojni hujskači, ki služijo milijarde napo-jene s krvjo in solzami, in pa tisti, ki ko-prne po krivični nadvladi nad drugimi narodi, imajo še vedno prvo besedo v Evropi, Pohlep po denarju in gospodstvu jih je popolnoma preslepil in naj se cela Evropa vtopi v svoji lastni krvi, ti ljudje ne odnehajo od svojega cilja. In sedaj, ko stoji že na pragu peto vojno ieto s svojim groznim spremstvom: lakoto, draginjo, smrtjo, gleda sv. Oče poln bridke žalosti v vedno temnejšo bodočnost. Vse je poskusil, ničesar opustil, kar mu je velevala apostolska dolžnost, kakor tudi krščanska ljubezen — toda njegov klic bo udušili vojni viharji ter zverinski krik vojnih hujskačev. Zato se obrača sv. Oče edino le še na Boga, ki vodi usodo-'narodov, naj se končno usmili trpečega ljudstva, obrača pa se tudi do ljudstva, da naj vztraja pri svoji molitvi, ki gotovo ni nikdar zastonj. Duhovnikom celcga sveta pa naroča, da naj darujejo na sv. Petra in Pavla dan sv. mašo v dosego miru. In kaj je bolj želeti, kakor da vse naše ljudstvo ta dan združi z duhovnikovo daritvijo vse svoje molitve, posebno pa da prejme v ta mamen sv. zakramente! Naj bi bila to velika duhovna mirovna ofenziva proti Vsemogočnosti božji, ki edina nam more nakloniti res pravičen in sporazumen mir. Naj sledi tu prelepo pismo, ki ga je izdal sv, Oče v ta nameni »Kmalu se bo končalo četrto leto, odkar smo, kmalu potem, ko se je pričela evropska svetovna vojska, v strahu prevzeli breme papeštva. Ves ta čas so se trajno množile strahote vejske, namesto da bi ponehavale. Trpljenje našega očetovskega srca v očigled strašnega zlu, ki se je pričelo, ni prenehalo niti trenutek. Čutili nismo dejansko v žalostnih posledicah dof idkov ne le bolesti celega sveta, tako da moremo reči s sv. Pavlom: »Quis infir-matur et ego non infirmor? Quis scan-dalizatur et ego non uror?« (Kdo je bolan, da bi tudi mene ne bolelo? Kdo se pohujšuje, da bi tudi mene ne peklo?), marveč nismo opustili istočasno ničesar, kar je bilo le mogoče storiti in smo tako izvršili, kar zahteva od nas naša apostolska dolžnost, kakor tudi krščanska ljubezen. Naš položaj je zdaj popolnoma podoben položaju kralja Jozafata, ko je za-klical v veliki stiski: »Gospod Bog naših očetov, ti si Bog nebes in Gospod vseh kraljestev in vseb narodov. Sila in moč sta v tvojih rokah, nihče se ti ne more ustavljati. V naši stiski povzdignemo svoj glas k tebi. Ti nas boš uslišal in nas rešil. 0 Bog, ti si naše zadnje pribežališče I Izročamo se zato božji roki, ki vodi srca ljudi in potek dogodkov. Le od njega pričakujemo konca strašne šibe. PovrniI_ bo svoj mir razteptani zemlji in ponovil med ljudmi gospodstvo ljubezni in pravičnosti.« Najprej in pred vsem pa moramo potolažiti jezo Boga, katerega je razžalila velika popačenost in številni grehi. Ponižna in goreča molitev bo učinkovala v teh okolnostih veliko, če se bo opravljala vstrajno in z zaupanjem, a še bolj učinkuje daritev svete maše, da si naklonimo božjo milost, ker prinaša nebeškemu očetu tistega kot žitev, ki je žrtvoval samega sebe, da odreši vse in ki je iiivel le za to, da posreduje za nas. Cerkvi gre sveta pravica, da predpisuje vsem dušnim pastirjem,_ naj darujejo mašo v gotovih dneh za potrebščine krščanskega ljudstva. V teh posebnih dneh hoče Cerkev, mati usmiljenja, klicati bežje usmiljenje za stiske svojih otrok. Kaj pa je zdaj potrebnejše, kakor da pričneta narodom zopet vladati mir in resnično bratstvo? Zato se nam zdi zelo važno, da naprosimo vse duhovnike, naj istočasno- z nami praznujejo mašo na slovesen način. S tem Motu proprijem zato ukazujemo, naj 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, zaščitnikov krščanstva, vsi duhovniki darujejo sv. mašo za narod in naj opravijo sveto daritev v označeni namen. Vsi duhovniki, redovni in svetni, naj vedo, da store neka;, kar nam je zelo všeč, čc t« dan pri daritvi svete maše združijo svoje namene z našimi. Katoliško svečeništvo celega sveta bo darovalo s papežem na vseh oltarjih celega sveta v slogi žrtev sprave in ljubezni iu bo delalo silo božjemu Srcu. Okrepilo se bo s tem naše upanje, da vidim izpolnitev želje Davidove, ki je tudi želja iu hrepenrije narodov: lu-stitia et pax osculatae sunt. (Pravičnost in mir sta se poljubila). Pravilnik Slovenske Ljudske Stranke. (Konec.) 10. Načelnik. Čl. 30. Načelnik stranke zastopa stranko na zunaj; sklicuje in vodi seje vodstva in načelstva; skrbi, da se izvršujejo skl^oi organov stranke; ukrepa v nujnih slučajih, kar smatra za potrebno v vseh onih stvareh, ki po tem pravilniku niso izrečno pridržane vodstvu, oziroma zboru zaupnikov, glede katerih ukrepov pa mu je poročati v prvi seji načelstva, oz. vodstva; določa in nadzira poslovanje tajništva stranke iu pisarne ter blagajne stranke, zlasti pa pazi, da se v vsakem slučaju natančno izvršujejo določila tega pravilnika in da se vse 1« življenje v stranki vrši po demokratično-ustavnih načelih. ,, V slučaju smrti ali daljšega zadržka Ja nadomestuje prvi podnačelnik, v drugih slučajih le po njegovem naročilu, 11. Razsodišče. Čl. 31. One spore v stranki, v katerih prizadeti somišljenik trdi, da se mu je zgodila krivica po organih stranke ali po posameznih somišljenikih, razsoja posebno razsodišče stranke, ki se na zahtevo pri-sadetega somišljenika sestavi tako, da imenuje vsaka prizadeta stranka izmed somišljenikov S. L. S. po tri prisednike, načelstvo stranke pa predsednika. • V slučaju, da nasprotna stranka na ^oziv načelstva tekom 8 dni ne imenuje prisednikov, jih izvoli načelstvo. Razsodišču je pismeno ugotoviti dejanski stan, svoj izrek pa, ki mora ugotoviti, ali se je prizadetemu zgodila krivica ali nc, pismeno utemeljiti ter nemu-loma sporočiti načelstvu, z nasvetom, kako bi bilo storjeno krivico popraviti. O potrditvi razsodbe in poravnavi sklepa načelstvo najpozneje v prvi redni seji. 12. Volitve. Čl. 32. Volitve na podlagi tega pravilnika je izvesti po listkih, ako dotični zbor sam ne sklene drugače; načelnika stranke je vcJiti vedno po listkih. 13. Tajništvo, pisarna in dopisna knjiga stranke. Čl. 33. Upravo stranke vodi posebno tajništvo in stalna pisarna, kjer je razpo-ložiti dopisno knjigo, v katero sme vsak somišljenik zapisati svoje želje in morebitne pritožbe. Na čelu vse stranke stoji načelnik, ki ga voli vedno zbor zaupnikov, in sicer za tri leta. Ker je načelnikova' osebnost izredne važnosti za ves razvoi stranke in ker je ravao zato potrebno res popolno in odkrito zaupanje do načelnika od strani somišljenikov, zato pravilnik določa, da je treba načelnika vedno le po listkih voliti. S tem je izključen vsak terorizem л stranki, ki je dosedaj ravno radi samo-pašnosti enega samega samo sebe skoro nničila. Pametna naredba v pravilniku je razsodi-4če. Zakaj umestno je, da se morebitni spori v stranki kolikor mojjoče kmalu odkritosrčno preiščejo in poravnalo. Slabo je, če se takim sperom ne da duška in potem kot neozdravljive gnojne rane strankino telo vedno bolj razjedajo. Ravno zato je tudi v strankinem tajništvu razpoložena knjiga, v katero sme vsak somišljenik zapisati svoje želje in pritožbe, ki se potem obravnavajo in rešijo na pristojnem mestu. Svetovna vojska. Na francoskem bojišču se je pričela lova nemška ofenziva in sicer bolj južno, kakor se je pričela zadnja. Nemci so prodrli kakih 30 kilometrov globoko. Že pri prvem sunku se je posrečilo Nemcem pro-Ireti v francoske in angleške črte ter zavzeti ozemlje, ki so si ga bili lani Francozi v večtedenskih bojih priborili. Nemci ;o do sedaj ujeli okoli 45.000 sovražnikov 'er zaplenili 400 topov in mnogo vojnega materijah. Nemška armada prodira naprej. Na laškem bojišču se je začela laška ofenziva, in sicer na Tirolskem južno to-nalskega prelaza, kjer so, kakor pravi naše poročilo, maii del naših črt nekoliko stisnili, potem pa je bilo njihovo prodiranje ustavljeno. Tudi ob Piavi poskušajo, kjer so zasedli neznaten del naših sprednjih straž. Začeli so, da bi, kakor pravijo, nas prehiteli. Iz teh začetnih sunkov se utegne razviti veliko borenje. Sila s silo. Zopet grme topovi na Francoskem in Laškem, rušijo se cvetoče pokrajine, nešteto ljudi zapušča domačo streho, zemlja je znova napojena krvi. In zakaj? Ker svet še ni dozorel za pravičen mir, ki edino zamore rešiti človeštvo pred nadaljnjimi grozotami in zagotoviti miren gospodarski razvoj vsem narodom. Še vedno je pohlepnost vladarica človeških src, strast, ki raz-1 jeda celo človeško družbo, da ne more priti do uspešnega kulturnega in gospodar-, skega napredka. Gotovi krogi na tej ali oni strani še vedna sanjajo o svetovnem nadvladju enega naroda nad drugimi. To svoje nadvladje stavljajo na slabo podlago, če ga utemeljujejo z vojaškimi uspehi, ne upoštevajoč, da je vojaška sreča opoteča, o čemur priča ravno sedanja vojska, o kateri bo zgodovina s pravico pisala, da ni imela ne premagancev ne zmagovalcev. Pravičnost je ona skala, na katero naj stavimo svetovno stavbo, pravica enaka za močnega ali slabega, za male in velike narode. Nasprotni državniki proglašajo znova, da bodo naši sili postavili svojo silo nasproti, od katere da preje ne odnehajo, dokler nas ne pouče o nesmiselnosti nadaljnih ofenziv. Oglašajo se res tudi v Nemčiji treznejši možje, v prvi vrsti možje katoliške stranke in prigovarjajo vodilnim državnikom, naj ne iščejo «reče v ofenzivah, temveč store naj vse korake za mednarodni sporazumni mir, v prvi vrsti naj premotre sklenjene mirovne pogodbe, o katerih smo si vsi na jasnem, da nam niso prinesle prijateljstva, temveč le sovraštvo, ki sedaj sicer še samo tli, a po vseh znamenjih izbruhne s tem večjo silo na plan. Dobili smo novega prijatelja v Finski, a Amerika je naščuvala zopet dve amerikanski republiki v boj zoper nas. Rusi in Ukrajinci sklepajo mirovno pogodbo, Japonci so ustavili svoj pohod v Sibirijo in groze Holandski, da zasedejo njene kolonije, če bo še naprej podpirala Nemčijo. Novi zapletljaji, nove vojne napovedi in grožnje med državami, to so sad krive vere v silo, ki daje močnejšemu pravico, da tlači slabejšega. Kdaj pa? pride ozdravljenje? Politični obzornik. Vrste bojevnikov za Češko samostojnost. V politiki ga ni bolj zavednega slovanskega naroda kot so Čehi. Pet velikih političnih strank imajo. Ločijo jih predvsem gospodarska načela, A sedaj ko bije češki narod boj za samostojno češko državo, ne gre nobena stranka za svojimi posebnimi cilji, temveč so vse stranke brez izjeme združene v enotno armado »Češkega sva-za«, da enotno postopajo v boju zoper svoje sovražnike; v narodnem oziru ne poznajo izdajalcev. Drugače se deli, kakor smo uvodoma omenili, češki narod v pet velikih političnih strank. Prva je češka državno-pravna demokracija. Nastala je, ko se je začetkom letošnjega leta spojilo več strank, ki so imele sorodne si programe, v eno stranko. Bore se za češko demokratično državo, na podlagi češkega državnega prava. V verskih in kulturnih zadevah stoje na svobodomiselnem stališču. Največ pristašev imajo v čeških mestih in med češkim naobraženstvom sploh, tako da smemo reči: To je stranka češkega meščanstva in izobraženstva. Načelnik stranke je sedaj dr. Kramar, strankino glasilo so bili »Narodni Listy«, ki jih je pa vlada pred kratkim ustavila. Poleg tega imajo nekak tedenski časopis »Narod«, Pri nas je tej stranki najbolj podobna Jugoslovan-' ska demokratska stranka. Druga je agrarna stranka. To je ne-I kaka češka kmefska stranka in hoče združiti v sebi vse vrste ljudstva na deželi, da zastopa njih stanovske koristi. V toliko te najbolj strinja z našo S. L. S., le da povdar-jamo mi odločno katoliško stališče, agrarci pa pclitikujejo preko sv. vere. Njih načelnik je tudi načelnik »Češkega svaza« — dr. S tanek, sicer imajo še 38 državnih poslancev, Kot strankina časopisa imajo »Venkov« in »Večer« Tretjič imajo Čehi tudi socialne demokrate. Na Dunaj pošiljajo socialni demokrati 24 poslancev, kot voditelji veljajo Haberman, Nemec, Soukup in Šmeral. V narodnem oziru se odločno potegujejo za samostojno češko državo, čeprav so si drugače v marsičem v laseh. Izdajajo »Pravo Lidu«. »Češka socialistična stranka« je četrta stranka na Češkem. Njen oče in voditelj je Klofač. Pravzaprav to nisc nič drugega kot socialni demokrati v češki obleki. Ista načela povdarjajo kot socialni demokrati, samo da so poleg tega odločni češki narodnjaki in da imajo čisto samostojno politično organizacijo, neodvisno od drugih socialno-demokratičnih vodstev. Imajo dva tednika »Pondelnik« in »Česky Socialista«. Žalibog, najmanj poslancev ima »Katoliška stranka«, pa še ti so samo iz Mo-ravskega. Žalostno dejstvo je, da imajo sedaj na Češkem protikatoliške stranke vodilno vlogo; katoliške stranke z duhovščino so podlegle. Začenja se nov vzlet katoliške misli na Moravskem, upajmo, da bo počasi zažarela ta misel po vsem Če škeml Voditelj Katoliške stranke je Hru-ban, njih časopisi so »Čech«, »Glas Naroda« in »Našinec«. Jugoslovani, zlasti slovenski, smo tesno združeni s češkimi strankami, kakor še nikdar. Iz tega nikakor ne smemo sklepati, da smo zatajili ali vsaj zanemarili svoja katoliška načela, ali da odobravamo protiversko stališče čeških strank, če gremo skupaj s Čehi, ne, ampak druži nas samo enak boj za svoje narodne pravice! Le v tem smo edini, in v tem skunnem boju za svoje narodne zahteve nas ne sme razbiti nobena sila. Razkosava) in vladaj! Na Dunaju so menda že začeli reševati jugoslovansko vprašanje. Pa ni zraven ne članov Jugoslovanskega kluba, ne ljudskih zastopnikov iz zagrebškega sabora in ne poslancev bosanskega sabora; pač pa sede za mizo ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle, ogrski minister za Hrvaško dr. Unkelhäuser, mažaronski hrvaški ban Mihalovič ter zastopniki naše nemške vlade. Kaj mislijo o slovenskih deželah, lo je že večkrat pismeno in ustmeno povedal dr. Seidler: »Ostati morajo nemška pot do Trsta!« Glede Dalmacije, kakor poročajo časopisi, so mnenja, da je najboljše, da jo pri-klopijo ogrski Hrvatski, ker Ogri bolj razumejo držati Slovane na vajetih kot pa avstrijski Nemci. Hrvatska ostane še naprej pod ogrskim »varuštvom«! Bosne in Hercegovine se pa boje tako v Pešti kakor na Dunaju, tako beremo med vrsticami časopisov. Preveč jih jim hodi za staro nadvlado, namreč, bosanskih Slovanov. Zato menda postane Bosna in Hercegovina samostojna banovina z lastnim banom in saborom. Da bodo pa Mažari vendar imeli še kaj besede v Bosni, bodo Bosanci smeli pošiljati v ogrski parlament 40 poslancev! Naj imajo veselje, če že hočejo zidati gradove v oblake! Tedenske novice. SHODI. Trst manifestira za Jugoslavijo. Dne 30. maja se je vršil v Trstu v Narodnem Domu velik shod, na katerem je govoril načelnik Jugoslovanskega kluba, dr. Korošec. Med tržaškimi Slovenci je vzplame-nelo valiko navdušenje za našo svobodo, Poleg dr. Korošca je govoril tudi dr. Ry-baf. Po shodu se je vršila velika ljudska veselica pri sv. Ivanu. Prepovedan tabor v Družmirju na Štajerskem. Avstrijska vlada je sedaj prepričana, da nima večje in nujnejše naloge kot da prepoveduje slovenske shode. Za Družmir je bil snod napoveuan, a v zadnjem trenutku prepovedan. Ker pa se je zbralo kljub temu veliko ljudi v Družmirju, se je odpeljal tjaka| poslanec Ver-stovšek, ki je zborovalcem razložil vzrok prepovedi. Ljudje so vztrajali skozi 5 ur na zborovališču. Nobena prepoved ne ustavi naše misli, ki vedno bolj prodira, čim bolj jo zatirajo, DROBNE POLITIČNE VESTI. Cenzura se boji resnice. Zaradi depu-tacije, ki so jo posiali štajerski in koroški Nemci na Dunaj, kjer so se drznili govoriti tudi "f imenu Slovencev, so vse slovenske stranke izdale na ljudstvo skupen oklic, ki so ga prinesli nemški in mariborski slovenski listi. Do skrajnosti zmešana ljubljanska cenzura pa se nič«sar bolj ne boji kot da bi ljudstvo zvedelo resnico, in je oklic pobelila. Naše ljudstvo pa je toliko zrelo, da zna tudi pobeljene oklice izvrstno citati. Avstrijski državni zbor je še zmerom v nevarnosti. Kajti nemški nacionalci, katerih nemško ljudstvo ni nič manj sito, kot vsi drugi trezni Avstrijci, delajo na vso kriplje, da se parlament ne skliče. Pest in pa brca, to sta dva edina politična pojma, ki gresta v možgane naših vsenemških politikov, ki pa imajo trenutno žal nadvlado v Avstriji. Policija na dein Praška policija je ustavila najprvo veliki češki dnevnik »Narodni listi«; ker so pa češke stranke namesto tega takoj začele izdajati »Narodne Novine«t jim je policija še te ustavila. ItaHja še zmerom zahteva Trst. Italijanski ministrski predsednik je zopet govoril in povedal to, kar venomer ponavlja, da Italija hoče imeti Trst in da se cel svet bori zato. Svetovne ideje, ki sedaj prepa-jajo svet in ki edine bodo prej ali slej «ma-ga!e, bodo tudi italijansko nadvladoželj-nost ukrotile. Slovaki se gibljejo. Dne 12. maja so • imeli Slovaki shod v Ogrskem Brodu, kjer sta govoriia tudi češka poslanca dr. Šra-mek in dr. Hruban. Slovaki zahtevajo, da se osnuje češko-slovaška država pod habsburškim žezlom. Vse ruske ladje v Črnem morju so padle v nemške roke. Na ladjah so našli velike zaloge najrazličnejšega blaga. Da je Črno morje sedaj v nemških rokah, bo brez dvoma vplivalo na položaj v Sredozemskem morju. Avstrijski Nemci vedno bolj delajo na to, da se Avstrija popolnoma priklopi nemški državi. Zato na svojih shodih zahtevajo vedno tesnejšo zvezo z Nemčijo in nemški državni jezik. A naša skrbna vlada vidi izdajalce samo v Slovanih. Nemški narodni svet so ustanovili na Dunaju za celo Avstrijo. Za strankino pisarno je takoj eden izmed navzočih daroval 100.000 K. V Rusiji dobe zopet carja. Tako govore v političnih krogih. Čudnega bi ne bilo nič, ker možje, ko so revolucijo izpeljali, niso znali zopet napraviti reda. Pomoč Združenih držav sporazumu. Italijanski listi poročajo: Ameriški poslanec Fils je izjavil, da nastopi Amerika, če bo potrebno, s 15,000.000 vojaki in izda 100 tisoč milijonov dolarjev, da zagotovi sporazumu zmago. C. kr. namestništvu na Štajerskem javljamo, da njihove nemške dopise redno mečemo v koš. Naj si torej gospodje pri visoki vladi sosednje Štajerske prihranijo svoje delo in popir! DOMAČE NOVICE. Prevzvišnega knezoškola dr. A. B. Jegliča je izvolil tudi občinski zastop v Borovnici povodom dvajsetletnega neumornega dela za blagor cerkve in r.aroda za svojega častnega člana. Ženski oddelek S. K. S, Z. bo imel v nedeljo, dne 9. junija ob pol 9. uri dopoldne sveto mašo s pridigo na Rožniku. V pomoč stradajočim otrokom. V Ljubljani se je osnoval Slovenski odbor v pomoč stradajočim otrokom. Zakaj znano je, da velika množica otrok silno trpi radi po.nanjka-uja, in to je resna nevarnost za bodoči rod. Odboru predseduje gospa županja dr. Tavčarjeva, Preki sod. Kakor poročajo uradni listi, je c, kr. vojaško poveljstvo v Gradcu proglasilo preki sod za vojaške osebe in kazensko vojaškim osebam enako stoječa osebe na Šta-lerskem. Koroškem, Kranjskem in Primorskem. Pod smrtno kaznijo se svare vojaške osebe radi vstaje, upora, bega, navajanja ali pomoči h kršitvi vojaške prisege, prekucije m radi sistematičnega plenjenja Naznanilo o sprejemu gojencev v kn. šk. za ved sv. Stanislava v St. vidu nai Ljubljano za šolsko leto 1918/19. Ucsnci, ki žele vstopiti v I. gimnazijski razred v zavodu sv. Stanislava, na; se zglasijo v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov pri vodstvu zavoda v času od 1. do 16. junija. Prinesejo r.aj s seboj spisano prošnjo, naslovljeno na kn. šk. ordinarijat; kot priloge pa krstni list, potrdilo o cepljenih kozah in šolsko izpričevalo, ki izpričuje, da je učcnec z dobrim uspehom dovršil ljudsko šolo. — Vodstvo kn. šk. zavoda sv. Stanislava, dne 15. maja 1918, Umrl je dne 19. decembra 1917 v neki dunajski vojaški bolnici .Tanez Rihtaršič radi rehlajenja, ki ga je dohil na italijanskem oiišču. Doma je bil iz Selc nad Škofje Loko. PadeS je ine 7. septembra 1517 na laški fronti Pavel Paulak, star 20 let, doma iz Šmar-jete jiad Pliberkom na Koroškem. Samomor. Na železniškem tiru med Zagorjem in Save se ie vrgel pod vlak neki okoli 60 Iei star neznan mož. Vlak ga je povozil in neznanca so pripeljali na postajo v Zagorje, kjer je umrl. Vlom v cerkev. V noči od 20 na 21. t. m. je neznau zločinec vlomil skozi okno v župno cerkev v žalini. V zakristiji je ukradel srebrn kelih starinske vrednosti iz 1. 1693. Iz Jabernakeljna skoro novo monštranco, samo ••\nulo s sv hostijo je pustil na pateni. Storilca zasledujejo. RAZNE VESTI, Avstrijska posojilnic? v Vidmu na La- tkem. V Vidmu so ustanovile avstrijske oblasti »Beneško posojilnico«. Nove petkronske bankovce namerava izdati avstro-ogrska banka. Piva se je skuhalo na Koroškem še 1916. 1. 87.559 hektolitrov, 1917. 1. pa samo še 12 tisoč 879 hektolitrov. Takozvanega »Korit-Djaka« se je skuhalo samo še 52 hektolitrov, število pivovaren se je znižalo od 22 na 15. Leta 1915 se je bilo skuhalo še> 176.036 hektolitrov piva. Ducate bodo odpravili v Nemčiji. Namesto teh vpeljejo »desetnike«. Plemenski bik za 22.000 K. V Budapešti so la dražbi prodajali plemenskega bika. Vzklic->E cena je bila 2800 K. Udeleženci so jo pri-nli do omotične višine 22.000 K. V mirnih lasih večkrat cel grunt ni bil toliko vreden. 4' v srednjem veku bi pa kak kralj kupil za to ceno celo kraljestvo. Vojna vzgoja. V nižjeavstrijski odvetniški zbornici je priglašenih do 10.000 tožb glede ločitve zakona. Večinoma so tožbe vojakov, ki so na fronti, žene pa so ostale doma in pozabile na može. Umetna megla. Angleški stotnik Brök, ki je iznašel sredstvo, da se je naredila daleč naokrog angleških ladij megla in da so tako postale ladje sovražnikom nevidne, je padel na francoskem bojišču. Judom se ne godi slabo. V Budimpešti so izvedli pred nekaj dnevi hišno preiskavo živil. V neki družini židovskih izgnancev so našli 3000 kg moke, 1100 kg boba, 50 kg kave, 600 kg sladkorja, 400 kg masti, 570 vretencev sukanca, 100 kg mila, 1000 kg soli itd. O, še je dovolj jesti, le razdeljeno je bolj nerodno. Kako narašča število milijonarjev? Bankir S. Flieger v Černovicah se je ob izbruhu svetovne vojske začel pečati s trgovino z živili, in sicer v velikem obsegu. Osebe, ki dobro poznajo njegove premoženjske razmere, pravijo, da je imel imenovani Žid in bankir pred vojsko samo 100,000 K premoženja, V teku vojske si je pa pridobil čez 3,000 000 K premoženja. — Žid Natan Kraft, lastnik paro-mlina v Seretu v Bukovim, je imel pred vojsko komaj 200.000 K premoženja, a dandanes pa šteje njegovo premoženje čez 4,000.000 K. -- Izseljevalni agent in Žid Gidinger se je začel pečati s trgovino z živino irt z živili, istočasno se je bavil tudi z izseljevanjem ljudi iz Bukovine. Oblasti so mu sicer prepovedale nadaljno izvrševanje umazanega pos.la i/.selje-valnega agenta, a mož si je napravil v teku vojske s trgovino z živili, s trgovino z živino in kot izseljevalni agent čez 5,000.000 K premoženja. — Tako si nakupičujejo te pijavke milijonska premoženja I Nova nalezljiva bolezen v Acgliji. Angleški listi pišejo, da v Angliji razsaja že več tednov neka posebna vrsta nalezljive bolezni, ki je zdravnikom še povsem nyznana, je zelo nevarna ter je zelo podobna znakom bolezni otrpnenja ti'nika. Dognano je, da se ta nalezljiva bolezen pojavlja pri ljudeh, ki zauživajo surovo meso in klobase. Bolezen se v Angliji naglo razširja. ,— O neki novi silno nalezljivi bolezni poročajo ludi iz Šp&iije. Podobna je influenci in jo spremlja vse polno izpuščajev po telesu. Španski časopisi so morali vsled tega skrčiti obseg svojih listov, ker je radi bolezni moral ostali večji del delavnega osobja doma. Bolezen pa ni smrtnonevarna. Tudi poklic. V Šefildu na Angleškem manjka piva kot druged. Le nekatere restavracije ga dobiio semintja. Prebrisan dečkn pa čaka vsak dan pri vratih, kjer imajo pivovarne zaloge piva, da odpeljejo vozovi pivo po posameznih gostilnah. Dečko gre za njimi, si imena restavracij napiše in prodaja — za dober denar te naslove vnetim pivopiVcem. Roparski umor na Dunaju. 23. maja t. 1. je na Dunaju v hotelu »Bristol« umoril neki pisar, 17 letni Franke skupno z zavarovalnim agentom Emilom Davidom uslužbenko baio-nice Vivante iz Trsta. Po umoru sta odprla baroničin hranilnik, ki ga je imela uslužbenka v varstvu ter vzela iz njega 400.000 kron. Oba morilca so kmalu izsledili ter zaprli Zverinska mati. V neki hiši dunajskega okraja Rudolfsheim so našli 15 letnega Henrika Infiihra mrtvega. Mati je dečka skozi osem mesecev tako trpinčila, da >e umrl za posledicami trpinčenja. Nečloveško mater, strežnico Marijo Inführ, so zaprli. Prebrisani dezerterii. Policija v Sarajevu je aretirala te dni več sumljivih mohamedan-skih žena. Ko so jih bolj natanko pregledal!, so dognali, da so to le preoblečeni dezerterji. Dopisi, Ligojna pri Vrhniki. Prireditev podružnice »Slovenske Straže« začetkom maja, ki se je vršila v korist obmejnim Slovencem, se je sijajno obnesla. 400 kron čistega dobička ie podružnica izročila osrednjemu vodstvu v ua-rodno-obranibne namene. Podružnica šteje letos do 100 rednih članov, od katerih prispeva velika večina tudi mesečno po 10 vinarjev za narodni davek. Čast vaščanom Male Li-gojne, ki so v letošnjem društvenem letu pristopili k podružnici in tako izdatno pomnožili prispevke za naše zatirane brate Slovence ob meji. Mislimo, da je Ligojna, kar se tiče narodne zavednosti ii požrtvovalnosti, lahko za zgled marsikateremu večjemu slovenskemu kraju, Dolenjavas pri Ribnici. Prejšnjo nedeljo je Izobraževalno društvo priredilo lepo predstavo. Igrali so fantje eno igro, eno pa dekleta v splošno zadovoljnosi. — Obletnico deklaracije smo obhajali kaj lepo. Popoldne je bilo predavanje &b obili "deležbi v Izobraževalnem društvu. Zvečer pa mogočen kres na hribu, ki je ožarjal celo dolino. Množica mož in fantov je zapela Hej Slovani — glas je značil močno voljo doseči cilj: Jugoslavijo. Klici: Živela Jugoslavija! Slava dr. Xrekul so svedočili, da se naše ljudstvo zaveda, kaj nam je in ostane 30. majnik. Vsek"ko čast zavedni fari! Vojaška pisma.1 Zopet v planinski koči. (V. ž. M. Šk.) II. Moja koča je 3 metre dolga in široka Oprava obstoji iz mike, stola, trde postelje ii pečice^v koti», ki mora še vedno dihati gor koto. 7. bolniškimi in mnogimi vojaškimi lto čami leži v kotlini, cbdani naokrog od strmit pečin in je tako zavarovana proti granatam. In vendar bivam v njej bolj zadovoljen koi sem bil tam na Laškem. Ali tudi doli na jugu ob Jadranu, kjer sem že videl češnje in breskve zoreti, doli t.e je dobilo ludi dobrega vinca, katerega tukaj popolnoma pogrešamo in pijemo — vouo. (Pokora za taljanske gre-helj Zakaj sem bolj zadovoljen? Količkaj poštenemu človeku se mo-a gnjusiti življenje za fronto v zalediu. Vojne bolnišnice so preplavile sestre rdečega križa, ki so vse drugo, kot •la dobrem glasu. Ker se stavijo pod varstvo dvojnega križa na — roxi ir« na gla/i, so vojni duhovniki sploh prenehal: nositi trak z rdečim križem na roki. Med potom v gore sem pozdravil vojnega tovariša v neki bolnici, ki mi je položil, da se je pred kratkim ena takih uesrečnic zastrupila vsled nesrečne ljube z n i I Dve njeni tovarišic i je njena smrt ven ■ dar pretresla, da sta, obe Slovenki, mene naprosili za spoved. In te nesrečne deklice po vojaških pisarnah! ? 40.000 je menda vseh. Ponajveč raveio izšolane mladenke, polne pomladi in življenja, pa cvet za cvetom bledi in odpada ... Bil sem v Reki. Na večer povsod dovoh zabave, godbe i. t. d. do ranega jutra ... Tudi po deželi se pije več kot pred vojsko, plesi so zopet oživeii. Pobožnost v cerkvi in doiua je zelo, zelo opešala. Otroci, katerim manjka krepke očetove in učiteljeve roke, so vedno bolj podivjani. Saj za šolski pouk se dosti ne menijo starši in tudi ne otrcci. Še tisto malo ljubezni, kar jo je bilo med liudmi, je zginilo, in zavladala |e še mogočneje sebičnost, samo-pašnost in nevoščljivost. Ali razumeš potemtakem, da je tu gori med vojaki-bolniki in trpini lepše, ker ti so hvaležni za pomoč? Ali pa tudi spoznate, da šibe vojske na ta način Se ne bo konec? Gospodarske stvari. Osmo vojno posojilo. Dne 28. maja se je začelo podpisovanje osmega vojnega posojila, ki se izda v dveh oblikah, kakor preje. Prva oblika je davka prosto amortizacijsko državno posojilo in se obrestuje Po 514%. Za vsakih sto kron vrednostnih obligacij je treba plačati 91 K 54 vin. Druga oblika pa so državne zakladnice, ki se lahko od leta 1923. dalje na pol leta odpovedo. Obrestujejo se tudi po 5%%, so davka proste ter je treba za vsakih 1000 K imenske vrednosti vplačati le čistih 955 K. Poleg tega se obenem poravnajo obresti za čas od 1. junija do 31. avgusta. Sicer se pa obresti plačujejo na pol leta, in sicer dn* 1. :narca in dne 1. septembra. Tudi za osmo vojno posoiilo veljajo vse olajšave in ugodnosti, ki so bile v veljavi že z«, prejšnje, vojna posojila, vrhutega pa je podpisovateljem tega vojnega posojila priznana še posebna ugodnost, obstoječa v tem, da se bodo zadolžnice osmega vojnega posojila sprejemale mesto gotovega denarja v plačilo pri prodaji onih vojaških predmetov, ki se bodo po končani vojski ob demobiiizaciji oddajali zasebnim strankam. Pri prodaji takih demobilizaeijskih predmetov bodo oni kupci imeli piednost, ki bodo ponudili v plačilo kupnine od njih samih podpisane zadolžnicz osmega vojnega posojila. — Z ozirom na te izredne ugodnosti, ki se nudijo podpisovateljem osmega vojnega posojila, je upravičeno pričakovati da bode uspeh tega vojnega posojila kar najsijajnejši in da bode prejšnja vojna posojila še presegel. Švicarska živina. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živina v Ljubljani« naznanja tistim živinorejcem, ki so naročili švicarsko živino, da bo prišla švicarska živina na Kraflf-sko šele meseca avgusta t. 1., ker prej izvoz iz Švice ni mogoč. Zvišanje cen za klavne prašiče. V bodoč« seziji za klavne prašiče se bodo cene zvišale približno za polovico lanskih cen za klavne prašiče. Dotični predlog leži sicer pri c. kr. poljedelskem minietrstvu na Dunaju, vendar pa je brezdvomno, da bo ministrstvo temu predlogu ugodile. Zato naj rejci rede kar največ prašičev za zakol ter se naj ne omeje le na rejo za lastno potrebo. Po deželi je razširjeno napačno mnenje, da za plemenske prašiče ni maksimalne cene. Še danes je v veljavi ukaz c. kr. deželne vlade z dne 7, a,--gusta 1910, glasom katerega so pujski v starosti do 3 mesecev plačevati po 8 do 12 K kg žive teže, h kateremu znesku se sme pribiti pri praSičih za pleme še 25 odstotkov. Pred-iagano je tudi zvišanje teh cen, predlog pa še ni rešen na Dunaju. Opozoriti je treba na to dotičnike, ki prodajajo plemenske prašiče za naravnost nezaslišana cene, dasi se mora priznati, da so stare maksimalne cene res prenizke. Naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli nečuveno uavijanje cen pri plemenskih prašičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmernih cenah. — Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani, Legitimacije za nakupovanje za vojaško službo nezmožnih konj. C. kr. poljedelsko ministrstvo je doznalo, da imajo nekateri posestniki, ki hočejo kupiti za vojaško službo nezmožne konje, izdane legitimacije cd županstev, notarjev itd. ter odredilo, da so za nakup upravičeni le dotičniki. ki imajo legitimacije od politične oblasti I. instance, t. j. od okrajnih glavarstev, političnih ekspozitur in magistratov avtonomnih mest. Kdor nima legitimacije od teh oblasti, se k licitacjii ne bo pripustil. Edino te oblasti so merodaii.e, komu ^re pravica za nakupovanje. V Avstriji izdane legitimacije pa ne veljajo za Ogrsko, na Ogrskem izdane pa ne za Avstrijo. V legitimaciji mora biti navedeno število, koliko konj sme posestnil^kupiti; če tega ni, potem dobi samo enega. Ako ima posestnik debiti več konj, pa jih takrat ni bilo na razpolago, tedaj ostane legitimacija nakupovalnici in dobi potem ostslo število drugič. Za kako drugo nakupo-vališče se mora imeti zopet nova legitimacija. Za vsakega prodanega konja dobi kupec kupno legitimacijo. Kdor tedaj ne izpolni teh pogojev, sploh ne bo smel k nobeni licitaciji. Nadomestni konji. Kakor že poročano, dobe oni posestniki, kateri so kupili od vojaške uprave za vojno službo nezmožne konje in so jim ti v gotovem času poginili, druge enake vrednosti. Ker so se pa ravno pri -tem pokazale težkoče, je poljedelsko ministrstvo odredilo, da dobi nadomestnega konja le dotičnik, ki doplača diferenco izkiicii«; cene poginjenega in izklicne cene (višje) nadomestnega konja. 23 milijard bankovcev v prometu. Poslanec Kraft, ki je v proračunskem odseku poročevalec o državnem dolgu, je poslal finančnemu ministru pismo, v katerem opozarja na neprestano naraščanje papirnega denarja, ki stegne znašati sedaj že 23 milijard. S pomno-/ vanjem bankovcev rastejo cene za blago in eio in položaj uradnikov, vpokojencev in drugih oseb z določenimi enakomernimi dohodki je obupen, njih razpoloženje državi nevarno. Krivdo za pomnoževanje bankovcev in s tem za »azveljavljenje denarja in draginjo nosi Avstrija. Ko se snide parlament, bo v prvi vrsti vprašal finančnega ministra, v koliko so napredovala pogajanja z Ogrsko, da bi se s skupnim prizadevanjem preprečilo nadaljnje pomnoževanje bankovcev v prometu. Pogajanja z Ogrsko, ki ni le finančno-politič-no v boljšem položaju, nego razpolaga tudi z izvrstnim, strokovno izvežbanim finančnim zastopstvom svojih koristi, se morajo pospešiti, Alto bi proti vsemu pričakovanju sporazum za finančno bodočnost ne bil mogoč, potem treba hitro delati, da se ločitev preveč nc zavleče. Zdravstvo. SIFILIS. (Konec.) XII. Ali ima sifilis tudi kaj družic? Žalibog, da mo-amo vprašanju le pritrditi. Dolga, dolga vrsta bi jih bilo. ko bi št.eli med sirilne družice vse bolezni, ki napadajo I spolne ude. Toda navadno imenujemo spolne bolezni samo tiste, ki se nalezejo pri spolnem občevanju; ostale bofezni spolnih udov pa na-zivamo pri ženskah ženske bolezni, pri moških bi jih morali podobno imenovati meške bolezni. K spolnim boleznim, ki jih namreč naleze človek pri spolnem občevanju, spadajo poleg sifilis še dve; kapavica in mehki tak. Tc ima sifilis za svoje družice. Obe, kapavica in mehki rak, sta nalezljivi kakor sifilis, le da se sifilis razširi po vsem telesu, ti dve pa ostanete omejeni na spolne ude. Nalezeta se na isti način kakor sifilis. Zato se jih moramo tudi na isti način varovati kot sifilis, za zakon prineseta bolniku iste dolžnosti kakor smo jih opisali pri sifilis, in kar je država dolžna ukreniti gMe sifilis, isto je njena dolžnost tudi glede kapa vice ter mehkega raka, Razlikujeta se od sifilis le v postanku in razvoju ter škodljivosti za človeško telo. To poslednje je še na kratko opisati, da bomo dobili o vseh treh spolnih boleznih popolno sliko, 1. Kapavica. Nemci imenujeio to bolezen. , . or^, kar -pomeni isto kot kaDavica. Ime prihaja namreč odtod, ker pri tej bolezni kapd ali kaplja gnoj iz obolelih udov. Kapavico povzročajo prav majhne živalice ali bakterije. Pravijo jim gonokoki. Za oči so okrogle, kakor prav neizmerno drobno proso. Neprestano se množe nc ta način, da se te male kroglice kar came od sebe dele na dvoje in potem vsaka polovica živi dalje zase. Kakor .smo iz omenili, gredo ti gonokoki od človeka do človeka pri spolnem občevanju. Zajedo se v kožo, se množe ter izločajo hude strupe (toksine), kar povzroči v sluznici silno skeleče bolečine, oteklino ter slednjič hude gnojenje, često celo gnojne rane. Gnoja sc nabere pri tej bolezni v neverjetno velikih množinah. Vse to traja po več tednov, a bolezen rada zastara in potem nadleguje bolnika tudi po več let. Najhujša, in najopasnejša stran kapavice je dejstvo, da gonokoki, ki povzročajo to bolezen, ne ostanejo samo na enem kraju spolnih udov, kam^r so se naselili takoj v začetku, temveč imajo nagnenje, da se širijo vedno bolj naprej v notranjost, dokler ne okužijo vseh spolnih udov. Kamor pridejo, povsod puste gnojenje ter rane, posledice so večje ali manjše, marsikdaj popolno razdejanje spolnih udov, nerodovitnost in tudi daljša aH krajša nezmožnost za delo. Često sг prikrade kapavica celo do ledvic, mehurja in trebušne mrene ■— same smrtnonevarnc bolezni I Nadalje se kap&vični gonokoki radi naselijo v sklepih ter očeh. v sklepe pridejo po krvi, in sicer se najrajši vstavijo v kolenu. Koleno v takem slučaju vsled gnojenja oteče in postane sedež revmatizmu podobnih bole- čin. Zato imenujemo kapavico v kolenu kapai vični revmalizem. Oko zboli na kapavici, če pride v dotiku z gnojem, ki ima v sebi kapavične gonokoke Očesna mrena se vname ter ognoji, kar za vedno poslabša v bolniku vid ali ga mu celo vzame. Največkrat nalezejo očesno kapavic skoma se mi je izvila iz rok, skočila k moj: pisalni mizi, zgrabila za bodalo iz Damaska, vse pokrito z demanti in rubini, krasno orožje iz trgovine njenega očeta, pa je zletela ž njim na teraso, ki obKrožuje eno stran očetove hiše. Skočim za njo. Začne se hudo bore-nje. Hočem ji iztrgati bodalo. Ona ie drži tem trdnejše. Kar skoči z divjim krikom in smehom proti meni kakor divja mačka — in vihti bodalo v roki. V očeh ji plapola blaznost. Z vso močjo sem jo pahnil od sebe proti nizki ograji terase. Grozen, mozeg pretresajoč krik — pade na glavo čez ograjo na marmornati tlak. Skočim po stopnicah za njo, hitim tja k mirni, beli postavi, okoli katere se je kmalu zbrala služinčad. Skočim k njej — potipam srce, sen i — zastonj Bila je mrtva. Umoril sem jo!« Do sedaj Magdalena ni spregovorila besede. Njene široko odprte oči, njeno naprej sklonjeno, z grozo poslušajoče telo priča o njenem silnem vznemirjenju. »Uboga Fatima!« zairrmra s tresočimi se. ustnicami. »Dä, uboga Fatima!« ponovi Rolf resno, »In jaz sem jo umoril,« »Nisi tega storil namenoma, Rolf.« »Ne. Pa v trenutku, ko sem jo umoril brez namena, sem želel, da bi bila mrtva, da bi je bil rešen. Bog me le kaznoval zaradi te preklete misli. Njen morilec sem I« Magdalena se trese po vsem životu. Počasi stopi k svojemu možu, ki se je utrujen zgrudil na stol. »Rolf!« reče krepko, _ »veš li še, kaj ei danes govoril v koncertni dvorani? — Ve» svet je poln ljubezni. In nad vso to človeško ljubeznijo plava kakor svetla zvezda neskončna, vsemogočna, vse odpuščajoča božja ljubezen. Li ne veš več?« Rolf prikima. »Jaz sem ti odpustila. Rolf. Toliko bolj ti bo odpustil Bog; njegova ljubezen je večja kakor moja, je neskončna.« џ Molče jo gleda. V njegovih očeh zaiskri kakor novo upanje, novo življenje. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 44iulo brez kakega odbitka. ЧШ ure вШрШ ijpolü Glej Inseratf . Odgovori. L. R.: Na podlagi zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak. št, 313, pristoii načeloma tudi svojcem vpoklicanih in zapriseženih vojaških delavcev pravica do državnega preživninskega prispevka, seveda le v slučaju, če je bilo njih preživljanje odvisna od dohodkov vpoklicanega v taki meri, da je njih preživljanje vsled vpoklica ogroženo, ker so dohodki vpoklicanega odpadli ali pa se zmanjšali tako zelo, da ne zadostujejo za preživljanje. Če so tedaj' dohodki vpoklicanega delavca isti, kakor pred vpoklicem ali pa še celo večji, potem se svojcem ne bo priznala podpora. Ta pravica se opira na zakon, kakor ga citiram uvodoma. Vam samim tedaj ne pristoji ni-kakšna pravica do državnega preživninskega prispevka, razen če ste invalid in če i? Vaša pridobitna zmožnost najmanj z a 2G% zmanjšana. Vašim svojcem pa gre državna podpora le v slučaju, če dokažejo, da ste jih Vi pred vpoklicem preživljali ali podpirali in da so vam Vaši dohodki vsled vpoklica odpadli ali se zmanjšali v toliki meri, da je sedaj njih preživljanje ogroženo. To velja tudi za očeta in mater Vaše žene, ki imata pravico do podpore le v slučaju, če ste ju pred vpoklicem Vi preživljali in jih sedaj Vi preživljati ne morete, ker vsled vpoklica nimate istih dohodkov kakor preje. Če so dani ti pogoji, potom lahko oče in mati Vaše žene vložita pro.sr.jo pri županstvu občine, v kateri stanujeta. Bolečine v obrazu pridejo večinoma vsled prehlajenja. Odpravili bi jih bilo torej na slični način, kakor revmatične bolečine v udih ali na truplu. Samo je pri obraznih bolečinah odprava vsled tega komplicirana, ker je v obrazu težko napraviti krepke masaža ali pa toplo obvijanje. Tem-bolje bode prišel vsled tega vsem od obraznih bolečin mučenim Felleriev bolečine odpravljajoči, rastlinski esenčni fluid z zn. »EIsa«-fluid. Vsled njegovega krvno cirkulacijo živahno povečujočega vpliva zadostuje že enostavno obdrgnjenje ž njim, 4a se obrazne bolečine odpravi. Tudi njegov osvežujoči dobri duh in njogov živce pomirjajoči učinek napravlja rabo »Elsa«-f!uida zoper obrazne bolečine posebno priporočljivo. Mnogoštevilno zdravnikov in več kot 100.000 zahvalnih pisem potrdi blagodejni, bolečine odpravljajoči • ičinek lega priljubljenega domačega sredstva. 12 Steklenic stane franko samo 14 K 32 vin. Naroči naj se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, »felsa«-trg štev. 16 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve milo oddajajoče Rabarbara-krogljice z zn. »Elsa« kro-jljice, dobro, tek pospešujoče želodčno sredstvo, tamore se obenem naročiti. 6 škatljic franko stane samo 7 K 37 vin. Zamoremo ta izborna domača sredstva iz lastne izkušnje najbolje priporočati, Is Tot ako mentolni črtnik zoper migreno. (es) Kdo izmed vračajočih se ujetnikov more kaj povedati o pogrešanem Andreja Globočnik, domobranski polk 4., 16. stotnija. Pogreša «e od leta 1914. Nazadnje je bil v Karpatih. Pojasnila proti odškodnini prosi Andr. Globočnik, Mošnje, polta Radovljica. __ Izfaua Podpisana preklicujem vse žalitve, ki sem jih govorila o Mariji Loboda in se ji zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe. 1846 MARIJA PROŠEK. za Razpošiljam v zavojčkih za % kg in % kg Maga pobarvati. Za 1 žensko obleko 4 zavojčke po Y\ kg ali 7 zavojčkov po % kg s slovenskim na-rodilom 1852 L, П. in Ш. vrste za % kg »d 50 do 100 zavojčkov po 1 K, 30 vin, in 70 vin. L in П. vrste za % kg 9(1 50 do 100 zavojčkov po 60 vin. is 40 vinarjev. Pri večjem odjemu primeren popust. Kupujem tudi vseh vrst gozdno zelišče in semena, Priporočam letošnje repno seme. J. LUKANCIC. IDRIJA. KRANJSKO. Vr. XII. 477/17/18. 1893 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja i C kr. deželno sodišče v Ljubljani je razsodilo: Matija Vidmar, rojen 25. januarja 1864 v Šenčurju pri Kranju, istotja pristojen, rim.-kat. vere, oženjen, posestnik in trgovec v Šenčurju, že kaznovan, je kriv pregreäka draženja po § 20., t. 2,, lit. a, cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zakona, storjenega s tem, da si je, zaradi draženja že obsojen, nežna: ih dni okrog 1. julija 1917 v Šenčurju, izrabljaje izredne, po vojnem stanju povzročene razmere, dal plačati od Marije Sitar in Marije Bajt za mernik repnega semena očitno čezmerno ceno po 720 kron in se obsodi po § 20., t. 2. citiranega cesarskega ukaza z upo-i rabo §§ 260. in 260., lit. b k. z. na 1 teden hudega zapora, poostrenega 7. 1 trdim ležiščem in na 200 kron globe, za slučaj neizterljivosti na 10 dni zapora; ter po § 389, k, pr. r, v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. V smislu § 45., odst, 1, citiranega cesarskega ukaza se odreja, da se ima sodba na stroške obtoženca objaviti po enkrat v perijodičnem listu »Domoljubu« in na občinski deski v Šenčurju pri Kranju, V Ljubljeni, dne 12. oktobra 1917. namizni ElEiBila za droMfeffllta in mletev vseh vrst žita primerni, se do bi za ceno 57 kron pri tvrdki ADOLF OPPENHEIM, MORA V. OSTROVA, Brückengasse 13. 171! Nad 1,000.000 v rabi! Ročno Silo jo praktično orodje za vHakog.a' za šivanje nanjenih predmetov jermenov, vreč, jader, oprom, mehov, plabt, čevljev. — itazpro-dajelcem popnst. Cena kmp'. silit K fi-—, povzftni etroski poeebej. Izvoz žrebljev, varovnlcev podplatov jz kovino m usnje .podkvio, cel al. trakov za čevlje, čevlj. smole, okov za podplate in voinih podplatov. P. E. ICaohmann. Dunaj IX, Moser-gasse 9, odd. 18L. w Poljedelski stroji In orodje. Ročni mlini za zdrob in moko! Csna: 1. vrsta 155 K 2. vrsta 115 K Teža: približno 15 kQ Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipal-nikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijaia in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje najfinejšo mokol — Stroj se naroča pri tvrdki 1048 D, STUCIN, Dunaj, XVIII. okraj, Höhnegasse štev. 4. QV Dopisuje se slovenske rezane in mešane kopajo v vsaki množini po najvišji ceni Matije PcdkvaiJek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. Agitirajte za Znamka „Davor" Dr. Heil. Brecel! primarij javne bolnice U. B. v Gorici biva in sprejema zopet » Gorici ulica Barzellfni St. в .(začetek Korsa) od 10. do 12. ure lise, ШШ nee, čistilniki, sadni mlini, vinske in sadne stiskalnic«) čistilne mlatilnice ter drugi poljedelski «tvoji «* lahko naročajo ter .vzorec ogleda pri FRANC HITTI Ljubljana, Martinova cesta 2. ki zna morda tudi nekaj kuhati, sprejme se tako| v islužbo z dobro plačo in hrano. Opravljati so samo lahka dela v hiši in ла vrtu. Ponudbe да upravo tega lista pod »Pridna dekla 1350«. NADOMESTILO MILA za pranju perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavo] t. i. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega naboja _z 250 kosi. Beio mineralno milo za čiščenj« r Nadomestek z» toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavci 32 kosov K 18.—, Toaletna milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel koscv K 18.—, Razpošilja po povzetje. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmaui se mere naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER ja izvozno podje'je v Zagrebu it, i, Petrinjska ulica 3., III., teleiou 23-27. Avtomatična past sa podgane K 7-50, za miši K 5-39, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, ne zapuste ni-« kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid1' vjame na tii soče ščurkov v eni noči, po K 8-80. Izborno de< lujoči lovilec za muhe ):Nova" komad K 5-20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja so po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz, tvrd. Tintner, Dunaj UL, Neti-Hngtjass'i 26-L. ТШЖвГ z družino za k živini DOBI TAKOJ SLUŽBO pr: oskrbništvu graščine barona Cojza, Brdo pri Kranju. 177S NA PRODAJ SO mali prašički 7—12 tednov stari; cenn po dogovoru pri lastnici fuanü Ziherl Suha St. 27, pošta škofje Loko. 1785 Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skabolorm" mazilo". Popolooma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4 porcija za rodbino K 11«—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem )elenu, Ljubljana, Marijin trg. 1630 Passite na varstveno znamko „Sknboform"! *asiGiijilol)ivsak na žeijo m», glavni katalog ur. чго-brnine, zlatnino, ^odbenib predm. violine ш više. Dobre liar po R u, 20, M, ie, 25, J1Ö. 60, 2 vrstne liarn.onike po K 70. 80. 100,120: Svrstne harmoniko po K 180,200 240, 280. hm o na do-voijna aii d< ar nazaj. Potiljat. po povzetju {-li predplačilu Kaznošiljal-nioa' JAN KONKAD, kr. dvor. d«b. Mos»fBr'(x)st,175'), Češko. Lišaie garje, srbež, hraste in drug? kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol- domaČe mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se moro rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3 60 dvojno ■ velik lonček K (i-—. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 gkatija K 250. Obojo so dobiva po povzetji' ali predplačilu pri tvrdki leknrja M. Kleln-a Paratol-Werke, Budapest VN-10. Risza-ut. 21. oseb K 1.2?; tinktura proti mrčesa na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M. Jfinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. ica n. a deželne fivljenjek«» ln rentne nezgodne in jamstvone xavcrovalnioe v Ljubljani, Marije Tarezije cesta 12/11 sprejema zavarovanje ra doživetje in smrt, združeno tud. z vojnim rizlko, otroških dot, rertna in ljndska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zaved. Absolutna varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji ga vojno иа varovanje. Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj ■ poštnine presto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji, 183 r J Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobrn pinbavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Msrf n" to je dr. pl. Trnköczy-a rediinl prašek. „MOllIl Paket velja 2 K, 5 paketov 12 IC, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga: lekarna Trnfcöczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin"'. ki se hočejo marljivo baviti z raz-pečavanjem dobro idočih in zelo ral^ 'j ijenih konzumskih predmetov, naj pošljejo svoje naslove na kemično tovarno Hugop Pollak, Kralj. Vinogradi, Jungmannova cesta 33; tovarn, telefon 5455; pisarn, telefon 5495. . _ O t/ nr 1. stane pri nas O I», iö II mall tot. »parat „Omeg-a", vol. Klike 4X* kompl. /, malo opromo - natanč. navou. T.IA zavetnike. Aparat ..Perlekt", vel. 4V,X6 и motnim steklom, dvojno ka-noto, dobor i bjekt in malo opremo t or navo flll o tu za zaöe tiulse le K e. Zaklopna!■:ameri. Oortrurt'vul 9X12) fina izvršitev z vsem potrebnim u-premli. 7.il гавпе lego. prima nkromat. leča, kompl. e kovinasto kaseto in i zvodilom dokler v zalogi, le K 7P. во h aaltlopna omara za voiaštvo za ploSče in filme, opna oblika vol. 41/,X« lo K «.4.80; vel. 6XC le к 76.BO. Pošilja po povKetju. Poštnina l K. Export „Pe.fekt", Dunaj VII. Jfeuattftjf. 157/163. Čudovito ši n Miele §C4"90 Naše čudovito roCno šiio za šivilje Siva tako nacjlc »rešivne vbode kot šivalni Vtroj. — Največja iznajdb?, s katero more vsak sam krpati in šivati usnje, raztrgane čevlje, konjsko o remo, kožuhov .ic, preproge, pogrinjala za vozove, šotore. klobučevino, plašče za kolesa, vreče, platno in vsako drugo močno blaqo. Dobrota za rokodelce, kmete in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo latika vporaba. Jamstvo za porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompl. Šilu s sukancem, 1 raznimi šivunkami in porabnim navodilom K 4.P0, 3 kosi K 13 50. 5 kosov K 22 — Pošilja po povzetju, (na bojiSče proti pred plačilu.) 124 M. Svoboda, Umi, III/2, Hiessgasse 13-404. ^Vsakovrsma Шшт semena, suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni '--;; PETER LASSNIK A, NASL. ::-- SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. m miši - pedpame л ~ stenice-ščurki Izdelovanje in razpo5ii|atev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevale., sredstva, za katero doba-jaio vsak dan zr.hvalna pisma. Za podgene in miši K 5.—j za ščurk« K 4.50; tinktura za stenice K ?.—j uničevalec moljev K 2,—j prašek prati mrčecom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razp>a-fovalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1,20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2,—; tinktura za bolhe pri 153 1=1 Lfudsha pasiifMca if?.f\ zadruga z neom. zauezu u tjuWi'srl sprnfema prijaoe na osmo ђ|°|0 avstrijsko voino posojilo po olilaolienih pgOjib, tako da slane nominalnih H 100.—: I. davka prosto 5'|2°|o amortizacijsko državno posojilo K srs«. H. davlia prosle ЗД» dne i. septembra 1923 odpvedijive državne zakladnice K 9sm Lastniki osmega vojnega posojila bodo imgll prednost pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava koncem volne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posajilom po podplsnl ceni. Vrednostni papir'! avstrljsHeya vojnsaa posojila se sprejmejo v brezpSafr.o rtranuo in upravo. Dobro „IKO" aro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se 30 povzetju. Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure . . po K 24'— Srebrne ure . . po K 70-Kovinaste verižice po K 2 — Usnjate verižice . po K 1'60 Zlatnina in srebinina ? bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svelovnoznana. — Lastna protokolirana to----varna ur v Švici.-- 26— 32— 40— 60-90 - 100-— 120"— 200' 3"— 4'— G"— 10' 280 480 Svetovna razpošiljalnica H.Siittner samo u Lisibljani št.i Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdaja konzorcij 1» „Domoljuba". Odgovorni urednik Josip Uostinčar, državni in deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliäka tiskarna.