PROSVETA
01 tu* •/ Publication itiT South Lmwndml* Avl.
fil«»tn«« i\,,,kuall l BO k
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LBTO^YBAB im
ŠTEV,—NUMBER 157

srsrs irr^^^rrfžr chk^ m, sobou, e. juma <jiuy 6), 1929. -
Aewyuwi fir »»tu»! «t	¡—«tu>n 1
200 ranjenih v spopadu mod
* policijo In sUvksrjl.
Ntw Orisana. La. — Tu js is* bruhnila stavka nameščencev častne želetnice in 4. julija sveder je prišlo do krvavih itgrt-dov na ulicah, pri katerih je bilo okrog dveato oseb ranjenih. Stavkar Joseph Morliriero je težko ranjen in najbrž umre.
Spopad je prišel, ko je sačela cestnoželesnižks družba prevažati stavkokase v svoje remise. Stavkokaxe je spremljala močna četa policije, kl je kmalu trčila ob veliko množico stavkar-jev in njihovih simpatlčarjev. V nekaj hipih so Will streli is revolverjov ln pužk odžaganih cevi. Bitka je trajala četrt ure ln približno tiaoč ljudi je bilo udeleženih. Kasneje je bilo 70 stavkarjev aretiranih, toda bili so ispulčeni.
Družba namerava obratovati cestne želesnice s stsvkokasi pod policijsko zaščito. V vsakem vo-tu imata biti dva policaja.
Padto trgovini z Mo-
AmerlAka trgovina s Mehiko
V bodočnosti bodo delali hite na principu Risane produkcije.
Boaton. — E. A. Filene, vele-trgovec in lastnik department-nlh trgovin, je napovedal na konvenciji zemljiščnih trgovcev, da Čaa ni več daleč/ko bodo a-merižke hiše izdelane v tovarni. Hiše bodo izdela vali kot ee-daj producirajo npr. avtomobile: na principu masne produkcije in na podlagi Fordovega sistema.
Hiša bo kompletno izdelana v ovarni, pripeljana v kosih na lice, kjer bo stala, in postavljena bo s stroji— dvigali in uličnim orodjem. Tako hiša bo veliko cenejša kot je pa sedanja in tudi bolj pripravna. Hiše ho-do zgrajene za delavce. Tisti, ki bo pa hotel imeti še tudi v bodoče obsešno in dvorcu podobno stanovanle, za njega maana produkcije ne bo prišla v poštev. Te vrste stanovanja, v katerih prebivajo milijonarji, bodo še tudi v bodoče gradili po sedanjem ročnem sistemu.
Pa bo tudi v gradbeni industriji prišlo do večje revolucije, o tem ni nikakega dvoma. In kadar pride do tega preobrata, bo to pomenilo konec maralka-teri stavbinski stroki. .
Odziv delavcev veliko boljši kot ae je prišgfcovalt; nad 2S tiaoč krojače? na etatki.
Stavka 138 pteteninarjev zdrs. mila delavce v La Pdrtu, Ind. Znižanje plač vsrok stavke. Delavci as dobro drže.
New Yoffc, N. t. — Izmed 28 tiaoč krojaških delavcev v ženski oblačilni industriji v New Yorku se je nad 25 tisoč kroja-čev odzvalo stavkovnemu klicu, ki ga je isdala 'International Ladiea Garment porkers unija. Ti delavci so v terek ob deseti uri dopoldan'Sapudtlli delo in odkorakali v (Joltfih povorkah v 16 sa stavkar js; pripravljenih dvoran.
Delavci, ki so zaposleni v večjih tovarnah, talcozvanih "Inside shops", so ss godali na stav-ko stoodstotno. TA je okrog 18 tisoč. Ostalo žtevllo stavkarjev je zaposlenih v manjših delavnicah In krojaških brlogih (sweat shops).
Ta nepričakovani odziv delavcev je zelo navdušil stavkar-je in voditelje unije. Vprašanje, koliko delavce* se odzove stsv-kovnemu pozivu, je bilo ns jeziku vsakega člana unije; to pa Iz razloga, ker jt unija padla na članstvu takem zadnjih par let. Predsednik r organizacije B^ j srnin Schlesslnger vidi # tem odzivi» nov začetek u oja-čenje unije.
Sedaj bo unija sahtevala tudi povišanja plač* sa pet d6larjtv na teden. Tu dahteve se unija ni upala siliti v ospredje za česa pogajapj rad| dcjitva, ker it ni čutila dovolj mpčno --in m
iiki^^d^lU^ ttdf £hUW sa zopetno „vpeljanje brezposel-nostne podpore, kl je bila izgubljena v zadnji "Stavki, katero to vodili komunisti.
P$vi dan stavke js prišlo tudi do spopada med tUvkarJl in zunanjimi komunittl, ki to de-lavct napadli. Komunittl in člani komunistične krznarska unija to tkušali preprečiti pohod ttavkarjtv po ttdmi cesti. Prišlo je do spopada, v katerem to komunittiČni pobojnik! z britvijo obrezali itavkarja Samuel Mellaakyja. Mogoče isgubl roko; trije pobojniki te nahajajo pa v ječi.
Sin ustrelil nmter pri proslavi četrtega.
Chicago. -- Med številnimi šrtvaml "slavnega četrtega" v Chlcagu je tudi Koss Osglisno, 1626 W. Grand ava., 46 let tU-ra Italijanka. Njen 19-letni tin Frank je etreljal iz revolverja v zrak oh ttrani hiše. Mati Jt po-gledala skozi okns is drugega nadatropja In sin Je pokal dalje, ne da bi bil pogledal kam strelja. Krogla je zadela mater v glavo in obležala Je mrtva na tleh sobe.
New York, N. Y.—V tukajšnji industriji za usnjene izdelke se mogoče razvije generalna stavka. Ako. pride do tega, bo prizadetih več tisoč, delavcev. Pri Morris White kompaniji je bilo delo še ustavljeno radi aro-gantnostl družbe, ker ni hotela priznati predsednika tovarniškega delavskega odbora. Radi tega je bilo devet sto «delavcev poklicanih na stavko.
Po mišljenju upravitelja new-yorške unije usnjsrskih delavcev, A. I. Shiplacoffa, ao bili delavci pri Morris White kompaniji namenoma izprti. Ko je SI. maja potekla pogodba med unijo in podjetniki, ni prišlo do novega sporazuma, ker delavci niso hoteli pristati v zahtevo kompa-nij, da družbe lahko odslove vsako leto deset odatotkov delavcev. To bi pomenilo, da bi delo izgubili v prvi vrsti aktivni člani unije.
Unija se sedaj priprsvljs ns generalno stavko.
Waahington, D. C. — Gospodarske posledice ssdnje mehiške rtvolucUt so precej dobro ras-vldnt is poročila trgov^faga ds-psrtmenta Združenih držav, nanašajoč te, na ameriško trgovino t Mthiko ta metec marec in april.
Medtem, ko je revolucija uničila rasne goapodartkt zgradbe, posebno «elesnice (n vrgla deželo za nekaj let nazaj, je pri tam
trpela tudi amerišks trgovina. Tekom zadnjih let je bil tudi go-spodtroki napredek Mehike do-ksj povoljen; trgovina t Ameriko je rsatla in življentkl standard mehlžkega ljudatvs st Je dvigal.
Takom prošjaga januarja ln februarja ae je ameriška isvoz-na trgovina v Mehiko povečala za 17 odatotkov nad pred enoletno trgovino. V, tem času Jt Amtrika kupila tudi sa 6 odstotka več blaga v Mshlki kot prtd enim letom. Mttscs marca in aprila, za čaaa vojaških Operacij, ae je pa amtriško-mshlšks trgovina prsctj znižala: Amtrika Jt ttkom teh dvah mestcev prodala akoro sa desst odstotkov manj blaga kot prejšnja dva mt-aeca in kupila ga je pa ss dsaet procentov msnj.
gorečega voss. Je bil ustreljen.
gpvi	Vvfmv |V aree nnva
Pedrots nI poanal mllSSti. -
Meslto Clty, 6. Jul. Fsde-rslne četo so i tredo ubile 26 klerikalnih vttašev v okolici A* totonllca, Jalltoo, kjer to bandi* tovali. Njihova trupla so bila potem sMsns na tslsgraftkt droge v svarilo drugim.
jLy im trki Isslls ueai m mn iwwijw
ogrska vabaaa
tki mejli dviTarstlnum v Ce-hoalovakijl.
Bel grad, 6. Jul. — JggOalovan-ska vlada aporoča o Incidentu, ki tt Js pripetil v fredo zvečer v Kelebji ob ogrtkl meji, Sest 0-grov js hotelo prekoračiti mejo ln Jugoslovanski žsndsrjl so streljali na njs. K nega ao ubili, dva aretirali, dva tU ušla nasaj ns Ogrtko In tden je popolnoma JUtaH lit lin domneva, da ao bili tihotapci.
Praga, 6, Jul. — Cehi to včeraj vrnili Madžarom aretacijo čeho-,
obtožbo vohunatva. Dva Madžara sta bila aretirana v Bomoeo-vlju, ko tta prekoračila mejo. Obtožena tU "šplonaše" v Ceho-slovakljl.
Fsrmarakl produkti aimaje vi-eeke eene.
Wsshington. — Poročilo zveš-nega departmenU sa poljedel« atvo pravi, da to tt tene fa r-martkih produktov Snlžale od lantkegt leta ta desst pointov. Poročilo at nanaša na žita, živino, aeno, bombaž In bombaževo olje Ur volno. Za Is produk-U je farmer meseca junija prejemal precej nižjo seno kot pa ravno l^aga msstsa laneko leta V Um času so st ps svišale eene korutl, krompirju, Jabol-kam. Jajcam in kokošim.
Senator Thomaa Is Oklahoma miali, da bo nov tarifni zakon povspešll priznanje aovjetake vlade.
USNJARSKI IMELA VCI IZPRTI.
pun I Jalia uniju ^^prMnu •
New Orisana.—Pri sporu, kl Je nasUl med organisscljo cest-noželafcnižkih uslužbencev in družbo poulične želesniss rsdi prizadevanja kompanije, ds uniči moralo lokalne Street Car Men'a unije z ustanovitvijo kom-panljake unije, Je rasaodišže razsodilo v prilog družbinih iatere-aov. Zahteva delsvsks unije Jt bils, da družba raapuati svojo kompanljako "unijo."
Ometačl aiae zadovoljni S Sovi-tanjam plače.
Chicago, IH Wa torkovi taji lokalne organisscljo osSetačev je članatvo sklenilo, da odgUsu-Je potom referenduma o novi plačilni lestvici. Nova fsttvlce pred v Ide vs osem centov zvišanja plač na uro. Do sedaj to prejemali 61-62 ss uro; nova pogodba pa določa 91.70. Ssn-timent omatačev je, da bi morala nova lestvica določati 61-76 na uro.	,
Rnajat mrtvih v Basni.
Parit, 6. jul. — Vest It Bal-grada ae glaai. da jt bilo enajtt oseb ubitih v sredo v teku slin« nevthU v Bosni. Povodnjl to naredile veliko škode.
ilstl pridržani v
Polet Is Chlesga v Berlin.
Chicago. — "Chicago Daily Tribune" je aranžIraU polet Is ('hi ca ga v Berlin, kl je tapočel 8. julija. Polet at vrši preko Kanade, Grenlandije, Švedske in Dantkt v Nemčijo In nataj v isti tmeri. LtUlu, ki ima tri pi-loU, todafi ime "Untln Bowler." Med potjo bodo štirikrat ali petkrat prisUli na Ueh. V peUk zjutraj Jt bilo letalo nekje v Kanadi.
boja.	Kemal »dpi*«raJ peamu
Spokane, Waah. — Petletna	Me*m
aUvka pri Roma Bakery podje-	London. 6. Jul. — It i
tju ss je končala t zmago za po-	por^ajo, da je bil turški
kartka delavce. Družba je zopet	nik v Moakvl učeraj posv
podpisala pogodbo s unijo,	mov. Vzrok ni navaden.
»
• III a« I
PROSVETA
THE KNI H.HTEHM1BT
mm it • tm émmm ~ 4. - mm U* m
-fc—
V Londonu ne grmi'...
I)«kl*racij* angleike laboritake vlada, ki je bila preči tana ta laden v sbornld, je skromna. Nič al grmenja.
Program, ki fa je predložil MacDonald, ni— kot bi rekli—radikalen; ie Msdordeč ni. Sa-me reforme. Edina »octaMctltas lies je točka, ki obeta, da ae Me premega pod zemljo podrta vf jo, toda produkcija nama lahko oeUne v privatnih rekah. Pravzaprav Je tudi na tej točki malo sodalističaegs. Podrtavljenje aU nacionaliziran je ie ni sodslii—i.'
Londonski buržnaznl Mati ae Muzajo,' češ, to bl lahko priporočal tudi Ljriod George a avojlmi liberalci in V Skrajnem slučaju tudi Baldwin e svojimi toriji. Levičarji v delavski stranki ao razočarani. Oni zahtevajo Mlak In grem. Delavska vlada bi morala nastopiti v ognju In dimu kakor Mojzes, ko Je izročil dekalog Izraelu Skratka: MacDonald, delavski Mojzes, bi moral napovedati revolucijo aH pa—nič. Socialistični "Daily Herald" ps mirno pove, ds Je to komaj začetek. Pri prvem koraku Je treba previdnosti, da pri drugam se sagazijo.
"Herald" ima prav. V Angliji—kakor v sa-padni Ev ropi in jltoriii—eo razvija demokratični socializem, ki prihaja korak za korakom, nesližno in komaj vidno. Stopinja as stopinjo. Ne dela nobenega hrupa. Ha eanaaja svojega prihoda s bombastičnimi resolucijami, plains nečim i deklamacijami in z religioznim aelot-stvom; ne dela akokov las tri stopnice zato, da potem pade nazaj sa last...
Začetek mora biti skromen, če je pravi. Edino taalUjeni bogovi uetvarijo v momentu iH-ri«'kt človeka v porfektnom paradižu, ki potem pade na zver in paradiž se pogrosse v pekel. Ljudje, ki se raani, tega ne smorejo. Razumni ljudje vedo, da ae je človek dvignil k nižin in divjjn in potsje navzgor. Nikdar ni bil perfekten. Tako tudi organizacija «eveSks družbe raate iz najprissKivnejSe do popolnejše in popstnsjše. Socialistična organisadja Jo tudi skromna v zdčetko. To, kar se danes pripravlja v Angliji, Je komaj embrU.
Kjerkoli Je veliko grmenja. Je navadno malo dalja. Včasi grmi, da ae tresejo gore ki rodi se—mllka. Kadar ao rodi gora, mora trajati porod dolgo časa. Kajti gora ni miika . . .

de en dokaz, da Ja Henry Ford dobra dula. Mk» drugi kapitalisti odklanjajp delavca, ki
prekoračijo peti niti rideaeto leto, bl on najrajli videl, da so vsi njegovi delsvel od 35 do SO let stari, t Tako pile v "Ladlee' Home Journald." Zakaj? Zato, kar Je "atarejll delavec veliko vztrajnejli kot pa mlad fant, ki ae hitro utrudi/' Dobra dula Ford Je Industrijski filoaof, zato ve kako ae človek navadi vztrajnoetl. Mož, ki mora pri iestdasetih letih le delati v tovarni. Je kakor star konj, ki pozna vaa eeete ln sam zapelje domov vos In voznika, če zaapi na vosu. ..
Med Intelektualci v Evropi ae Je zadalo SfW tati. Pen klub, to Ja drultvo literatov vse Evrope, je na svojem nedavnem zborovanju na Dunaja zahteval svoboAo kroženje knjig v vseh deželah. Klub je doelej delal plemenske razlike sa svoje članstvo. To Ja sdaj odpadlo In sprejeto Je točka, Id določa kulturne zsdu-ga kot glavno kvalifikacijo sa sprejetje v klub. Tako eo tudi IntelektiAM po poklicu pogledali preko plota svojih "nacij."
Rojstni dan strica Sama Je hrupen. Rojstni dnevi vseh legendarnih stricev in drugih odre-lenlkov so hrupni. To Je vse. kar Ja. Hrupi
Zdi se. da Je velika HrtavnonT v Lemontu pettntrideeetletmca—aH Je tridesetletnica?— Rajske doline v Kaliforniji Takrat ao tudi bile
Bualneaa motto: "If you like our gooda. tell othere. If you don't Hke them, ted usTo se pravi, če il «v Uran j en, ne povej' nikomur, naj bodo že drugI potegnjeni. To ae pravi—ljubiti svojfga WHbijega. . .
Poznam prijatelja dslavcev, ki zagovarja smrtno kasen is razloga, da rabeUafc! "delavci*. ki izvrlujejo eksekuclje. ne Izgube za-sJutks . . .
\


vic is delavskega gibanja v mestu ne morem piosperttete, k« so jo oMJnbovali pri zadnjfc ni ki najbrž nikoli i Tukajtaje avtomobilske tovarne obratujejo bolj slabo v zadnjem Času. Msgnati trgajo mezdo, kot ee Jim poljubi, ker ao delav d ossmljeai, brca
drugačne kot ao bile tirni leti, ko je ie| ganizadja avtnih delavcev. Lata 1921 so avtni delavci zastanr-kali, toda stavka J« Mla izgubljena in vrhtega Je skrahirsia tudi njih organizacija. Bkebov ni manjkalo ob čas* stavka In tako Je bfl poraz neiaagiben.
Na konvenciji Amertfke da« lavake federacije L 1B27 Je bil sprejet zaključek, da ae prične s ponovnim avtnih delavcev, aH ds ni Morilo ie ničeoar v tem odru. Ako se bo ie naprej iskalo, in še ne bo podvzelo nikake akcija, bo priMo da tega, da bodo avtni delavd prejemali take mezde, da Jim ne bo mogoče se živeli ne umreti.
Forda hvalijo kot dobrega kapitalista, toda tudi v njegovih tovarnah ni tistega Mažsnstva, Id U tolikokrat opeva. Pri Forda je uvedeno strojno suženjstvo in delovni sistem Je tak, da i2ft$a vse kar mora la delavstva. Kdor nI tega videl s lastnimi očmi, ne more niti verjeti, kaka se lahko iz stotisoč delavcev napravi stroje.
Btroji, to Je glavno v Fordo-vih tovarnah. Pri enih vratih sprejemajo železno rudo, pri drugih pa že drve ven izgotov Ijeni avtomobili. Ako bi hotel ta proces podrobno razlagati, bi moral napisati debelo knjigo, pa le ne bi povedal vsega«
Delavstvo se mora organiziraj ako hoče izboljžatt svoj položaj. ' Pripravljati se mora na to že sedat Wu organizacija ne pride kar Čez noč. Za tako delo pa je treba energija in bojev. Učiti se moramo val, da bomo zreli za I K>i, organizirati se moramo v socialistični stranki tn čitati moramo delavsko čaaoplaje. S tem bo priilo več luči v nafte možgane, da bomo spoznali kapkalietični ■ izkoriičanja in se bosto znali pSStSfttlfbgnn.	I
Anten Jurca.
Ob sakljnčks
Milwaukee, Wis. — Pred zaključkom kampanje ao prodajalci pridobili dražbi ie sledeče nova delničarje: ' j
lesepk Lukakkh, Anton Pooshlct», Pater Huudshar, Ignatx Oerents, John Dol I aar, Pssy U*!!*. Mike La-stsh, Herr, Repenftsk, J'* Cvalan, Aston Tratnik, Prask Moder, Tony «tel. Frank Pa vik. Prank Pran chfcfc, Pr. H Latin tot, Anna Garden« Prank OalpaHČ, Mary 'Skull. j»aaph iskal! ml . Losla Baakall, Ckarlse ftkoU. Prank MlkeUtt. Pr. S h maha fdrdglč), Joe Kreee, Bm«M Martin (treSJM). Vaaol Frank (drugič), Ve-aal Sasia (drugič), LSs Skrnbey. Mary Skrnbay, Pater Skrnbay, Jakob Ko-psk. Ka renne' rograjr. fm*HM fraje, John Kumpray, Prank Pletsfc-dk. Fresk Olsvas, Steva ftnldnrlU Is-Prask KevMu—Vsota v delaleak S7SUS0.
Sledeči prodajalci so skupno pridobili družbi delnic kampanji kot slad!:
MSiija Kovali* IIS. LostUM^*» SMS SS. Leols Roasaan S4, Jaa Metok 40, Laka r ranker SS. Uvs ko 14, John W laiawSk IS. Ctrtl Ms-SSM« 17, VaWnUna Madla IS, Fr, Vamnlrh 1, A Ivin Oteyaak S, Prask Marketa I, Anlas Vidmar S, Jakob StarSia^ . Joha Shafts- Skopaj US
8 tem je prva kampsnja m Slovenski dom, ki se Je pričela 1. aprila in konCala SO. junija, zaključena. Nejčaetneje je v tej kampsnji Izvrill prostovoljno svoje delo Mstlja Kovačlč. Druž-bs mu je dolžna vaNko sahvalo sa to njegovo požrtvovalno delo. On ni samo trenutno pomagal dvignit! finančno akcijo za Dom, ampak je vpbudil splošno aanimaaje sa nadaljno delo. Po-kaaal Je, kaj ao da napraviti, sko se gre rečno mod aal "Beeede mlčejo, vagledl Jo," veli pregovor. lato pa upa mo, ds bo dobil v prihodnji posebni kampsnji, ki se bo zopet pridela 1. eeptsmbra. mnogo poena mak* v Konec eedanje kampanje Je le kratek odmor, potem
«nieno na «4e. da
One tiste, Mere se « ni do sedaj.
inc. Je
So per
so Hrtih, pa bomo tam, kjer ae je mnogim zdela, da ne prižemo ar. 8krb. kako bomo po-dopje vzdrževali b kako ae bo izplačevalo, kadar ga poslavi-no, dda le nekaterim preglavice. Vse «o ae bo razčistilo. T
voljo in ♦jo dalo pokazati, nrfhraalki Slovenci vae druge dovenske naeefbine v Združenih državah. Zakaj pa ne? Nas je in prodtojačimo z ugod-fn pogoji v mnogih odrih.
Dražba Slovenski dem iaa. Je pridobila v trimesečni kasnpa-nji 822 novih delničarjev, M so ielonta plačali In deloma ae obrezali, ss 456 delnic. Skupno so OlačaH vsoto |6,909J0. <f
Koncem junija ISCt ja SteU Jružba 594 fisrjav in 18 ti tudi lastujajo delnice. Vseh «kupaj podpisanih in deloma plačanih delnic je 1001. Na te delnice Je do sedhj plačanega $12,826.50. Skupno prsSssftanje obveznostmi vred družbe pa je bflo 80. junija $27,048.26 (sedemindvajset tisoč triintrideset dolarjev in 26 centov). Do sedsj ima 185 delničarjev 840 delnic, katere so jim bile že izdane, popolnoma plačanih. Vsem ostalim tm priporoča direktorij in upravni odbor,, da redno in
in pita*, ki ga £prired«o drultvo "Bled" dne 16. in 16. Juni-
js t. k, ni bil prav posebno dobro obiskan, ali vseeno je drultvo napravilo okrog $800 čisle-ga dobička.
Naznaniti telim, da Je društvo "Bled" prenehalo z vajami
do i.

Ceki (Cbecka.)
PUčIU v posldPnein življenju ¿druženih držav ae večinoma ne ->pravljajo v gotovini, marveč potom čekov. Kaj je potem ček? — vpraluje dostikrat novodo-tlec, ki morda v Bvrop! sf Ae
rojalMsie, kateri se čutite, da ste pevd, lahko pristopite k "Bledu," kadar zopet prične s vajami. Vaje se priČno 1. sept t L. to Je v nedeljo ob 2. popoldne v pevski dvorani nad Slovensko tpaslmic* First st, Couemaugh. Pa.
Drultvo "Bled" Ja sklenilo prirediti piknik, ki ee vrli v nedelje, 14. julija, na Jack Wali-gorovi farmi (Gooda Coraer), na katerem se bo dobil 8800 vreden Sparton radio, U ga je drultvo "Bled** nabavilo v tn namen. Torej rojaki, udeležite ae tega piknika in bodite tam, kajti mogoče boste vi tisti, Id dobi to vrednost.
Na pikniku bo tudi ples, katerega bo igrala godba na
t L Rojaki in nikoli videl čeka.
harmoniko. Začetek ob 8. popd- «ak- Ali, ako na obratni strani dne. Vstopnina je 26c za mo-lislm pile "pay to the order of Ike, ženake ao vstopnine proda.
Autobus bo vozil na piknik bl _ lahko dobite as Franklinu prijelo mostu ah pa Ms vogalu Maln in First St.. Čonemaugh, Pa.
Za vse bo prav dobro preskrbljeno. — Za drultvo "Bled;"
Anna Potokar.
Sprlngfleld, IIL-Glede delav skih razmer v tam mestu m ne .i« , .. •.»- ,.. i morem nič pohvditi, ker za po-po ">a«US l»l»o«M	¡mmtt natadije skopo v v»
M .voje^poapM« aeinie» ^^ veHko M M pa lahko
reklo o avtomobilakih nesrečah, ki so zelo pogoste, posebno aa železnilkih kritiičih. Po prvem juliju je v veljavi zakon, ki do-
nar na stare ddniee sprejema poleg tainika Joe Matoha, 401
Oreenfield A ve., tudi
nlk, Frank Lustik, __
ave., in blagajn* Ciril Muika-tevc, 800 — 4th ave. Pravico imajo tudi denar sprejemati na stare detnies vd, ki ao m udeležili nabiranja novih delničarjev, katerih Imena so gori navedena; ti potem denar izroČAjo upravnemu odboru.
Za SlovenakI dom Inc., ( Joe Mata*, tajnik-
"Počitnice."
Loretta, Wla,—Sedaj Je sezona počitnic In mestni delavne gre rad v prosto naravo, vstran od mestnega iUma, od dušečega dima ia prahu.
Vsak delavec pa si ne more pri-voičltl počitnls, ker mu razmere ne dopuščajo. Ako pa vseeno debi počitnice, ne more iti daleč od doma, ker skrbeti je treba sa družino in razne druge stvari.
Jaz in moja dva tovariia, ki smo poznani kot organizatorji khiba "Treh muilietirjev" it. 1 Is Chlcaga, smo se dogovorili, ds odidemo na počitnice. V pogovoru glede počitnic sugestira Golob, da b! odšli na farmo njegovega očeta t našo "fifth-hand lajtrgo." Bila sva nekoliko v dvomu, dali bo "lajtrga" vzdržala petsto milj dolgo pot, nakar nsju Je Pepe zagotovil, da Je to mogoče, če pa ne, pa lahko "liziko" zvrnemo v^ Jarek In nadaljujemo našo pot. ♦ Pojasnim jhna le, da sem jaz (iol>er "ekspert" ako m zgodi kakšna neprllika, In da prevzamem naae vso odgovornost. Dostavil sem lf, da si s-pam s "liziko" na kottec sveta, seveda če bi imel sa tako pod-vzetje dovolj cvenka. S tem* je bila zadeva reiena. Saklerflli smo naše pečlarsko avetilče in vzeli s seboj vse od dežnika do orglic In sdrdrall smo proti Wiacond-nu. Brsell smo s tako naglico; da smo "bttalP celo žalaanižki Vlak sa itirl ure. Tega rekorda morda ne bi doaegll, da ae nismo po poti krepčall S rasnimi maa0. Na cilj amo priili bres vsake nezgode. Na poti smo srečali seč zajcev In celo medveda (pa ne Člkalkega). Zabave Imamo dovolj In o tem boeta poročala tsdi moja tovariia.
Jaha R. Sprohar.
LIHTNICA UREDNIŠTVA.
Raclae, Wb.—F. J.—"AAksr-cove poezija." lahko dobite, ako pUete upravniltvu "Preletarc4* 3689 W. 26 d.. Chicago 111 Glade druga knjige, k» Jo omen ,«tb, nam al znano, če Je IUU v 4b-veničini.
loča strogo kazen za avtomobili sta, ki bi ga imel slučajno preveč "pod kapo.'
Premfcgorovi v tem kraju skaro val počivajo in vsled tega J«'veliko rudarjev brez dela. Ze-1 lo piškavo jo dandanes za nas, ki si služImo krUh s svojimi roka-mls Vae drugače pa je za tiste, kt imajo nabasane denarnice denarjem, ki so ga izprdali iz delavskih žuljev. Delavci smo
iïZLrZ -r ,?hko ^{eke proti 'vi>J1
ne zanimamo ta svoje organizacije. Vsaka delavska organisadja je boljia kot nič.
Tudi jia okoliških farmah ne obeta letina dosti prida. Na pomlad Je bilo preveč dežja, da ni bilo mogoče nie orati ne sejati Pfcenica, oves in ječmen ie nekaj obetajo, dočim bo sadja bolj malo. Izgleda, da smo delavci in farmarji na slabem, kamorkoli se obrnemo.	A. 6.
Naznanilo in zahvala.
Milwaukee, Wie. — Dne 26
maja je preminula nadvse ljubljena sestra in hči Mary La-vrlch v najlepši dobi, stara komaj 29 let. Umrla je za srčno hibo v St. Louisu, Mo., odkoder smo Jo* pripeljali aem; sedaj apava poleg svojega očeta.
Kot njena sestra d itejem dolžnost, da se Javno sah val j m vnem sorodnikom, prijateljem in članicam druitva it. 192 SN PJ sa iskasano naklonjenost in posebno ps Mrs. Prislandovi Iskrena hvala vsem, ki so darovali pokojni krasne vence, da so venčall krsto, in Jo spremili zadnjemu počitku.
Ljuba ia nepozabljena sestra in hči, spavaj mirno v preranem «robu. Prehitro si ae ločila od nas in več ne Čuje m tvoj glas. V rake v ao te polotili in odnesl proč od nsa. Za teboj žalujejo tvoja mama, eeetre bi brat, ki te b<>do ohranili v trajnem minu.
Žalujoči ostali: KarsBaa Po graje in druliaa, Maggie Bok«! mati. Sophia Strafe**, ter brat Charley Bokal.
P*-—V zadnjem dopisu se Ja vrinila pomota, kjer Pllem o zajčku. Glasiti bi moral^ da mi je zajčka podaril prijatelj n<-pokojni-Prfer Be-liisik. V dopisu iz Midway j a bi ae moralo gladti: "mre. Našel In njen aln sta me peljala na farmo Frank Zamika,' ne pa Zamikov sin.—Anten H zaatopnik ProavetS^7
Cek je nalog (order), potom katerega oseba, ki podpiauje iek. nalaga svoji banki, naj is-fiačuje gotovo vsoto denarja irugi oeebi.
na primer, ds Brown izpile ček za f 10 na svojo ban ko, Zanesville Bank, na "ordro" Brown je s tem na-ožil Zsnesville banki, da izplača |10 Robinzonu. Ta-le Je edi-aa oseba, ki Je upravičena dobiti ta denar. Ako on živi nekoliko milj daleč od ZaneavUla in bede dobiti svojo gotovino, on seto indorsira ček, t. j. ga pod-I Cek se indorsira S podpi-na obratni strani čeka. S tem, da Je Robinson indorsiral ček, je prenesel pravico dobiti gotovino na vsakogar, ki dobi
6- JULIJA.
delavska
»aeaaaa**
pile "pay
.......................f* tedaj le o-
oeeba sme dobiti pla-
Robinson torej indorsira ček ter ga prinese k Worker's Trust Co., banki, kjer je osebno znan. Tu mu izplačsjo $10 v gotovini. Worker's Trust Co. ima sedaj in-iorsirati ček, kar je isto kot praviea dobiti plačilo, (/i zahtevo poravnanje plačila (kolekti-ra) od Zanesville Bank. Zanesville bank izbriše (cancels) ček in koncem meseca ga povrne Brownu skupaj z drugimi izplačanimi čeki, ki Jih je on izdsil, in "statement," t. j. obračun čekov, ki jih je podpisal, vloženega denarja (depozitov) in preostanka v banki (balance). Znesek preostanka ali bilance se navadno nahaja v spodnjem desnem kotu obračuna. Ta mu pove, koliko denarja ima že v svojem čekovnem računu.
Mogoče je, da Robinson ima sam svoj čekovni račun pri Worker's Trust Co. in mesto go-tovine hoče rajši vložiti (deponi rati) svoj ček. Tedaj on izpolni vlažno tiskovino (deposit dip) in pusti denar v banki. Sedaj
bilanci.
Ako ni ček izdan nn "odro kake označene osebe, marveč na "bearer" (imejttelja> aH na "eaah" (gotovino), tedaj ga lahko vnovči vsakdo, ki ga dobi.
V	slučaju pa, da Robineon ne gre na svojo banko po gotovino di da vloži ček na svoj račun, marveč ga preda komu drugemu, tedaj tudi on indorsira ček pod podpisom Brourna in tretja ba, ki je dobila ček, ga bo morala tudi indorsirati, ko ga preda svoji banki ali ps komu drugo-mu. •
Izdati ček, ako ni zadostnega pokritja v banki, je v Združenih državah kaznjivo kot zločin. Recimo, da A izda ček oeebi B sa $16 na. svojo banko, kjer pa njegova bilanca snele samo $10. B vloži ta ček v svojo banko in njegova banka ga predloži A-ovi banki v plačilo. Ta banka seveda odreče pačilo ia požlje ček na-saj z opoombo "insufficient funds" (nezadostno pokritje) B-ova banka tedaj protestira ček. Protestiranje čeka je legalna formalnost. Javni notar, navadno uradnik dotične banke, st-stavi pismeno Is jato, v kateri navede, da je bil ček predložen v plačilo in da plačilo Je bilo od-rečeno. Ako A ne poravna vso stvar po sprejemu te izjave (protesta), se stvar predloži državnemu prsvdnlku In . A >o obtožen. obsojen v plačilo in kaznovan.
V	večini dučajlv, ko se Ček izda brez dovbljenega pokritja, gre u pomoto di brezbrižnoat a strani podpisnika čeka. Banke to snajo In navadno ne delajo nl-kaklh sitnosti takoj, marveč dajejo podpisniku priliko poravnati stvar, Skoraj vedno ps protesti-rajo ček. ako je sa $10 aH več. PodplaMk čeka. daal nI hnd ni-kakega slabega namena, marveč je SRts neprevidej!. mora pla lati strelke protesta poleg vtbi; noati čeka. Strelki protesta zns-iajo notarsko pristojbino. Pri Milne Isto ae godi. ako A Izpile < < k na banko, kjer sploh nhns nikakega denarja.
(Dalja aa 8. atvanl.)
Ljubljana, 18. juaija 1929
Kakor hitro eo bik angleške volitve pri kraju. Je Id *e vssas cvetu giss: Delsvsks stranka je žmagala, MacDonald bo ministrski predsednik, socialisti bodo vladali Angliji . . In *o Je spregovoril MacDonald prve beeede MiSssji politiki Ajsgttjs, Js sedeta savpila lta-lija, je zakričal fašizem.	^
MacDonald Je namreč naglaigl v svoji izjavi pottefiJfr pomagati r.arodninf manjšinam, ki jih države satlrajo iu preganjajo. Te rodne manjšine naj bi imske pravico pritoževati se na Društvo narodov-v slučaju zastavljanja. MasDenald je v svoji Izjavi apecialno omenil ItaBJa, ki da Je podjaimAs maegs Me-vencev, HrvaUv in Nepcev« ki Jih zdaj zatira Pd'mirovnih pogodfbalr Je bilo Italiji dodeljeno mnogo nemUtegtt in slovenskega psi*lsalstva ki ga akula sdaj UaUiSasba država s vnemi sredstvi admilirati, poitalijančiti. Tem narodnim manjšinam ao ario odvzete pravice, pri-1 tožiti se na Drultvo narodov. Temu stanju _ pravi MacDonald — Je treba čimfrsj odpomo-« ter najti sredstvo, da se uvede naj stroga kontrola nad narodnimi manjlinami s strani Društva narodov.	"/ '»H f ,M
J MacDonald kot socialist gotovo vsdriuje stike s Italijanskimi sodragi, ki morajo živeti izgnani v tujjnf v kolikor jih niso obsodili v Joče ali na pregnanstvo na otoke v južni ha-Hji. Po njih je lahko zvedel, kako strašno po-stopa italijanska fašistična vlada z manjšinami Slovencev in Neaftc**; Bitoma Jih pre-krlčuje, vsda jim Je vse iole v materinščini, prepovedala vaa Nate (sdaj Jih je troje dovolila), požigala domove i. t d. MacDonald ima o vsem tem gotovo točna porollla, zato je takoj nastopu svoje delavske vlade moško is-jayil, da Je treba tu spreasenttl postopanje z manjšinami.
Italija pa se je prestrašila, falisem je zakričal in Mussolini je zakričd. Kaj bl storil drugega? Le eno le, s katerim se lshko pred svetom ie malo postavi: Italijanska vlada je vložila pri angfeiki yladi protest rsdi gornje izjave ministrskega predsednika Mse-Donalda. Italijanski poslanik v London« je vložil po nalogu svoje vladfe protest proti temu članku MacDonalda.
Na tn protest bo odgovori) bržkone MacDonald tam. Vsi angleški kakor tudi italijanski politični krogi z zanimanjem pričakujejo odgovora.
Tako je videti, tako odjekne zmaga delavske stranke po vsem svet*. In če je to čelo zmaga angleške delavske stranke, potem je učinek le večji. Kakor je Anglija dale« od nas, daleč od naših primorskih Slovencev, ven-I dar Jim morajo biti besede tega Sočialtsta MacDonalda topel, sodružen pozdrav osvobojujote-ga socializma.

izsirccn gosi.
V restavraciji vpraža izbirčen gost natakarja: Ali lahko dobim pečeno piško?
—	Da, gospod 1 • > - ^ ^
—	Je sveža?
—	Da, goapodl
—	Je mehka?
—	Da, gospod!
—	Je dobra?
—	Da, goepod!
—	Prinesite mi torej eno stegno.
—	Deeno ali levof 7 •
n t
Iznajdljiva
Dva uzmoviča sta hotela ponoči krasti ^ že z oken. Isbrala sta si ckno, kjer je bilo polno lepih rož. Eden je'pristavi! lestvo, drugI je ps splezal po nji do okfta. Ko je bilo že vse oprsv-Ijeno, ja Je preeenetil redar.
■ — Kaj pa delata tuf , i , — Oprostit*, gospod stražnik, najin brst se Jutri poroči, pa M rada okradia okno nje-
te prav, toda ponoči se to ne sme ds-
Sr1- x ^ »	sv >
— Dobro, gospod stražnik. Žlezi doli, bratec, in poberi te rože, gospod stražnik ne dovoli. " 1 (
ISPSSSZ'«	> J?-
-	Moj sin je abeoiviral sdaj tehniko, tod. s tem po mojem mnenju njegova isobraibs te ni končana/ Kaj mldite, kaj bl mu dd sdaj čitati?
—	Rubriko "dulbe ilčejo" v malih oglasih
Je po
sta peli gospo*. Vala pesem R* nazaj v mlada let*.
milosti va? K*o bi vorjd, da sags tako dA*"	^ ^
Izdajatelj humoristi&ega Usta Je pronUvi! 76 letnico rojstva. Med slavnostno *oj«llno je ugleden kritik dvigni Čalo In napU sUvijencu. rekoč: Častite dame in gospodjlt njmo ns zdravje dragega nalaga jubilanta In upajs*»-da bo tako star, kakor so dovtini v njegovem humorističnem listu.
Bohiik
Je ta
radje
—	Male Je is
oatane pri MvUa«Js.
—	Križ botjl t
—	Pomirita ee.
opsracijslri add:
toda vsa* pad bols*
Mr Je ao
ČEKI IN MENICE
(Nadaljevanje s t. strani.) Mogoče je, d« A ima skoraj	fa čeka rezervirala primerno dovolj denarja aa pokritje čeka.	vsoto iz klijentovega račufca In Recimo, da je iadal ček sa $150.	da banka garantira ta dotični ali ima le $145 v banki. Ako	ček. Tak potrjeni ček je enako-banka verjame, da bo A pora v-	vreden čeku bank« same. Človek nal razloček, bo vendar izplačala	mora biti previden s temi polrJe-ček v polnem obsegu in ohve-	nimi čeki, kajti, ako kdo jih u-stila A. da je prekoračil svoj	krade, bi jih lahko kaairal. račun (overdrawn) za $6. A	Ponarejati ime drugega na femora tedaj plačAi banki čim	ku je zločin (forgery). Ravno prej mogoče teh $6. Banka seve-	tako je strogo kaznjivo zvišati da tega ne ho storila, ako nI	na goljufiv način vsoto, za ka-prepričana, da bo A imoien in	tero je bil ček iadan. voljtn pUčati. T;v-	Ceki se navadno izpišejo na Potrjeni ček (qirtiiied check)	tiskovinah, ki jih banka daj« na je Ček. na katerem je banka po-	razpolago. Obstojajo tudi ti-trdila, da Se dober za izdano	skovlne, ki se Jahko ¿/polnijo vrednost To potvdilo pomenja,	sa vsako banka. Tu elednipična da je banka sa pokritje dotičns-	oblika čeka:
■	n&ii, , -- ----d—-. "	-■ , t .. I. II . ^IlE* . i .	»T^^B
Akron, Ohio, July 1st, 1939	Number «Tft
JIRST NATIONAL BANK OF AKRON 1-65 Pay to the arder of: Anton Usjak $78,50 Seventy tftfS' -and 50/00 Dollars

I'lioni'MIM UHiOMOTIV.
Dvoletni census tovsrnilkva za 1. 1027 pokazuje, da ss js tega leta v Zdrufsnlh dršavsh proda-clrak> za M milijonov vrednosti lokomotiv In njihovih delov. V Istem letu js bilo Ugotovljenih 044 lokomotiv ss normahiotlmo IsV/.nico, 110 as rudnike In in-dustrije In 44 električnih loko. motiv.
V Zdrušenih drtavah js ss-demnajst tovaren lokomotiv, fiest" izmed teh ss nahaja v
Pennaylvaniji. tri v Ohlu, dve v New Yorku, dve v Virginijl, sns v lllinoisu In ess f U>wi. <
Pri prodiikelji lokomotiv Is njihovih delov js bilo k tffF s* poslanih oboli 1M» dtfsvstv.
: ;__
VSAKDO.
Vsakdo nosi čevlje.
Vsakdo hodi po Ueh.
Skoro vsakdo pljujs vss naokrog. Vsakdo stopa, v Ispljuv-ks.
Vsakdo vs, ds ss vsakogar čevlji umazani.
Vsakdo ps si vseeno sssuvs čevljs t rokami.
Vsakdo bi si zato moral umiti roke, ko si obujs Sli sssuje čevlje, ker vsakogar roka pri-jemljejo vsakogar hrano, ki gre v vsakogar, ušla.. Zato gredo povzročitelji bolezni Is ispljuv ks s vsakogar hrano v vsakogar telodae in vsskdo vs, da bado ti povzročali holezsa.
Vsak <ie vg, da bolezen povzroča skrbi (a teiave In vsakdo ta-di vs, da skrbi vsakemu preskrbe preraa grofc— ("Zdravje")
JTJLUA.
PRUAVUO NAJ HE! Pro»i «e Frank Kaatelica «ta-
nu/oč na West West Allis, Wis., in isto tako naj sporoči svoj naslov Frank Habe, ki se menda nahaja nekje v Detroitu. Midi. Sporočita naslove na: Frank K roll, 944 W. 18th st, Chicago, in.—(Adv.)
Generalova ni hotel« ničesar eliiati o tem, da bi se kar tebi nič meni nič odpeljala. Plakal* je ln milo prosila, naj ji dovolijo «e en sestanek "vsaj za pet minut", toda starikavi grof je aamo poljubljal njene neine ročice in ponavljal flegmatično, kakor o nečem te davno sklenjenem:
—	Mon en/a nt, o tem ne more biti govora! To je Izključno, docela izključno.
Cel mesec.je preplakala lepa vdova v Petrogradu. Upala je in verovala da ee jo bo car spomnil. Verovala je vanj kakor v boga.
—	Saj vendar ni mogoče, da bi me izpuetU kar tajio, kakor se izpusti robec na tla. Tn morajo biti nekake intrige, zavist mi zapira pot do njega. To bi bilo grozno.
Toda stari grof Ji je flegmatično ponavljal venomer:
—	Mon enfant, to je izključeno, docela izključeno I
Čez mesec dni je generalova sporc^lla grofu, da je noeeča in zopet ge je lepo prosila, naj ji izposluje sestanek "vsaj za pet minut/'
Toda stari grof je sprejel to vest tako, kakor da je izgovorila lepa vdova nekaj nedopustnega ali zakrivila nekaj preveč kretavzarskega, kakor da gre za nekaj zelo grdega ln skoro nedostojnega.
prične nrnv treaetku, ko te, da m smete zaaemarjeti «varili znamenja varava kot: utruj«.»,,^ glavobol ia slaba sapa. Začnit« u. kaj jamU
TRINERJEVO GRENKO VINO
in kmalu bode vai nerad laginil Tc zdravilo Hati fteiodec la fitfkovjo, ^ masa ledvicam in jetram k boljfonu delovanja, in oftivi veo sistem. Oni vam aagotevi mirno spanje, in zjutrs vateaata sveči ia okrepčani. "PhiU dalphia, Pa., tO. joaija. Poskušali sem fta več različnih sredstev, todj doaadaj sem proaaila, da Ja Trm« jevo grenko vino ia aajboljfte zdrsvi lo ta ielodčae nerede. Mri. A radii Brummer.". Pri vsak lekarnarjih.
Ta čas je sUl na kolodvoru "U ubogi Falalej" kot Lotova lena razkoračenih nog in razprostrtih rok. Štareiini pleml-čev ni znal reči drugega, nego:
—	Odpeljala ae je!
. A etareAina plemičev je tudi razprostrl roke in mu pritrdil:
—	Odpeljala ae je.
In vsi navzoči plemiči so se v zadregi ozirali okrog in si šepetali:
—	Odpeljala se je . . .
Toda v Petrogradu se je vee
to končalo kakor čarobna pravljica. Končalo se je ie na kolodvoru. Generalovo so skrili nekam v kupe, car se Je pa odpeljal v svojo palačo. In nikoli več ga ni videla.
Sivolasi grof, ki ga je videla le v dvomem vlaku, se je zavzel za njo, bil je zelo prijazen in neprestano ji je prigovarjal, da se mora zdaj vrniti na svoje po-aeetvo. To da zahteve doetoj-noet In da ji bo zelo hvaleien, če ga bo ubogala.
—	Kar sedite lepo v vagon — seveda vam damo poseben vagon, ip vrnite se domov.
Toda U zahteva je bila pretirana. Mladostno hrepenenje, morda se tudi nikakor ni mogla sprijazniti s takim epilogom ro-
KUPON ZA BaSZPLAČNI VZOR»
Pošljite na Joa. Triner Co., 1S33 i
Ashland Ave., Chicago, I1L Ima .............................
Ulica ....................,.a>((aa
Mesto, driava.....................
•vata. besna la naslova, katera h Date gtavaema tajnika, eateaejo te v arhiva la JSi epaavnlltve aa dsl Tare» ji aale vaiae, da vaelej poil) te aa aalaič sate pripravljeaik lisi ask vae aaalava apravalitvu Promt pooebej. Pri vaaki apemamU nssl va aal sa ▼saW eateal stari le as aaabv. Upra valit va aljudno apsBi da draitveai tajaHd la tajnice te «p KevaJo*-FUUp Oadiaa. apravitelj.
S tedniki In aaeeeaaeaaaeeaeaeaaeaa Tednik sam Ww9mtmW* aaa ae eaaa e e e $1.20
Tednik v Evropo stane...... 1.70
Pofttnlna sa tednik v Evropo .50
Mladinaki Liat stane...........$1.20
Ml. Liat v Evropo stane
..••m 1.50
NAROČITE SI KNJIGO ¿, "AMERIŠKI SLOVENCI." u
moze in žene
kateri ao več let marljivo hranili, nazadnje ao pa avoje prihrsnl
'Vbk	f	t.vj'' f t -"V V**- -Jf	A ,
vsled neprevidnega vlaganja izgubili.
Zakaj bi ae ne ravnali po našem nasveta, ker mi vemo kal
r	*	.
ae prihranki varno vlagajo, in je to naie življensko aanimanje.
CHICAGO, IL
1900 BLUE ISLAND AVE
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila ta veeeHee in ahode, viaimiee, časnika, knjiga, koledarje, letaka itd. t slovenskem, hrvatskem, alovaiirom, češkem, nemškem, angleškim jeziku in drugih
unijsko delo prve vrsta. Vaa pojasnila dajo vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY
TAM SI DOM NA Ž1UO TUDI VSA USTMMNA POJASNILA