OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXL CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 6, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 130 Novi grobovi LOUIS IVANC, St. v ,nedeljo zvečer ob 11:45 uri je umrl po daljši bolezni na svojemu domu na 1099 E. 68 St. Louis Ivane, st., star 65 let. Doma je bil iz Zude pri Ortenaku, pri Ribnici, kjer zapušča brata Franka in Johna, sestri Antonijo in Marijo in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 41 let in je bil član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW, društva Janeza Krstnika štev. 37 ABZ in društva Lipa št. 129 SNPJ. Nad 30 let je delal pri White Motor Co. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Šile, doma iz Jurjevica, sina Louisa mL, hčer Mrs. Albina Houry, vnukinjo Janice, sestro Mrs. Pauline Mihelič in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. * JOHN FORTUNA Snoči ob 11. uri je preminil po dolgi bolezni John Fortuna, star 67 let, stanujoč na 5103 Miller Ave., Maple Heights, O. Čas pogreba in drugo poročilo bo priobčeno jutri. * FRANK FIDEL Včeraj zjutraj je padel po stopnicah, pri čemur je dobil tako težke poškodbe, da je bil na mestu ubit, rojak Frank Fidel, star 60 let. Stanoval je na 19631 Renwood Ave. Doma je bil iz vasi Sušica, fara Gornje Košane, pri Št. Petru na Krasu. Bil je član društva Kras št. žena Katherine je umrla leta 1932. Tukaj zapušča hčer Mrs. Mary Marinčič, sinova Raymond in Frank in brata Jo-sepha, v stari domovini pa sestro Marijo Kaluža. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary. # FRANK KNIFIC Včeraj zjutraj ob 6:30 uri je umrl dobro poznani in priljubljeni trgovec Frank Knific, p. d. Jakelnov, iz Sv. Valburge, fara Smlednik, star 54 let. Tu je bival 37 let. Nad 20 let je vodil trgovino na Noble Rd. v Cleveland Heightsu. Dne 17. junija se je z ženo Frances, rojeno Verhovec, in hčerko Ruth podal na oddih in v svrho njegovega zdravja v Hot Springs, Ark., kjer je po dvo-tedenski hudi bolezni preminil. V Clevelandu zapušča pokojni tudi sestri Mrs. Terezijo Bizjak in Mrs. Heleno Tomažič, obe stanujoči na Vineyard Ave., v stari domovini na domu pa zapušča brata Ivana in dve sestri, Marijo in Ivanko, ter več ožjih sorodnikov tu v Ameriki in v domovini. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM. Dne 12. julija bo 6 let, ko mu je umrl 17-letni sin, za katerim je hudo žaloval. Njegovo truplo bo pripeljano nocoj v pogrebni zavod Flynn-Froelk na 13104 Euclid Ave. Cas pogreba bo naznanjen pozneje. Eisenhower zopet izjavil, da ne želi kandidature Z njegovo odločno izjavo so upi proti-Trumanovih demokratov splavali po vodi NEW YORK, 5. julija—Gen. Dwight D. Eisenhower je danes izjavil, da ne more sprejeti nominacije za noben javni urad. V svoji izjavi je Eisenhower rekel, da se v tem času ne bo povezal z nobeno politično stranko in da se ne more udeležiti strankarske politične tekme. S to izjavo je Eisenhower, ki* -— je predsednik Columbia univerze, podrl vse upe proti-Truma-novih demokratov, ki so želeli, da bi na tiketu demokratske stranke kandidiral za predsednika Zedinjenih držav. Eisenhower je tozadevni memorandum, s katerim je zavrgel kandidaturo za kateri koli javni urad, poslal direktorju za javne odnose pri Columbia univerzi Robertu Harronu. Rekel je, da je njegovo stališče še vedno isto kot ga je pojasnil v svojem pismu z dne 23. januarja letošnjega leta. (Takrat je Eisenhower odgovoril nekemu republikancu iz New Hampshire, ki ga je podpiral kot republikanskega predsedniškega kandidata, da ne more sprejeti nominacije za visoki vladni urad). Smatra se, da je Eisenhower spregovoril končno besedo ambicije in podpirati nominacijo in izvolitev gen. Eisenhower-ja?" je dejal Laney. Z umikom Kisenhovverja so Trumanovi izgledi boljši V Washingtonu je predsednik Americans for Democratic Ac-(Dalje na 2. strani) Prvorojenček Vile rojenice so se včeraj zglasile pri poznani družini Mr. in Mrs. Stan Zupan na 493 E. 120 St. in jima pustile v spomin krepkega fantka-prvoro-jenca. Mati in dete se dobro počutita in se nahajata v Mt. Si-naj bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Frances Morel, ter je hči družine Mr. in Mrs. Mihael Morel na 16224 Grovewood Ave., ki sta zopet postala stari oče in stara mama. Poznani Mr. Ivan Zupan iz E. 120 St. pa je sedaj postal osmič stari Eisenhowerjeva izjava je pri- oče. Mr. Stan Zupan je uposlen v slovenski posojilnici St. Clair Prog. Slov. krožek št. 3 Članice krožka št. 3 Prog Slovenk so vabljene, da se v sredo zvečer ob osmih udeleže redne mesečne seje v Slov. dru štvenem domu na Recher Ave. Gostilna oropana V gostilno Max Bar na 7109 Quincy Ave. so včeraj ponoči vdrli roparji, ki so najprej prerezali kabel aparata za alarm proti vlomom, ter odnesli $3,500. šla v času, ko je gibanje v demokratskih krogih, da se ga no-minira za predsedniškega kandidata, postalo bolj živahno. Mnogi demokratični hvoditelji so bili mnenja, da je Eisenhower edini človek, ki bi lahko pri novembrskih volitvah izvojeval zmago nad republikanskim predsedniškim kandidatom. V zvezi s snubljenjem Eisen-howerja so se pojavile tudi govorice, da je bil predsednik Truman pripravljen, da se ne samo umakne, ampak da tudi prevzame vodilno vlogo pri gibanju "Hočemo Ike-a." Najstarejši sin pokojnega predsednika Roosevelta, James, je kratko pred obelodanjenjem Eisenhowerjeve izjave potom radija dejal, da veruje, da se bo Eisenhower odzval "res iskrenemu naboru." Sam Truman ni hotel danes govoriti javno o politiki. Njegovi najožji sodelovale! pa so izjavili, da je Truman siguren, da bo nominiran že pri prvem glasovanju. Gibanje za Eisenhowerja se je zadnje čase odražalo v važnih akcijah posameznih vodilnih demokratov. Tako je bivši senator Hugh B. Mitchell, ki je član odbora zp, platformo na konvenciji demokratske stranke, poslal telegram Trumanu in ga prosil, naj prevzame vodstvo gibanja, da se nominira Eisenhowerja. Njega je podprl governer iz Arkansas Ben T. Laney, ki je izjavil, da bi Truman s svojim umikom iz tekme za predsedniškega kandidata, "priložil res pravi delež deželi in svetu." "Ce (Truman) želi, da dežela ohrani enotnost in če pošteno želi politični in vojaški mir na svetu, zakaj bi se potem ne moglo žrtvovati njegove osebne Savings & Loan Ca. Naše čestitke ! NOV ZOBOZDRAVNIK FILMSKA IGRALKA CAROLE LANDIS IZVRŠILA SAMOMOR HOLLYWOOD, Cal., 5. julija —Samomor je izvršila danes na svojem razkošnem domu 29 let stara filmska igralka Carole Landis, ki je bila najdena mrtva na tleh kopalnice. Zaužila je močno dozo spalnih praškov. V kratkem pismu, katerega je naslovila na svojo mater, jo je prosila, da ji odpusti njeno dejanje, ampak ni podala nobenega pojasnila za brezupno dejanje. Truplo je našel ob treh popoldne britski filmski igralec Rex Harrison, ki je poklical policijo. Mrliški oglednik je ugotovil, da je bila igralka mrtva že 10 do 12 ur. Služkinja na domu igralke je povedala policiji, da je britski igralec že več tednov redno prihajal tja na kosilo. Harrison je oženjem. Rekla je dalje, da odkar je igralka pred štirimi meseci proti svojemu možu filmskemu podjetniku Horace Schmidlappu vložila tožbo, je ži- j ward M. Merhar, sin Mr. in Mrs. vela sama. Komunisti sirom cele Jugoslavije izražajo zaupanje v maršala Tita Kominforma se je baje sestala na tajni seji v Bukarešti, da razmotriva o sporu BEOGRAD, 5. julija—Naznanilo, da je bilo nabranih $50,000,000 od razpisanega državnega posojila v znesku $70,000,000 je nov dokaz, da jugoslovanska javnost podpira maršala Tita, katerega je skupaj z ostalimi voditelji jugoslovanskih komunistov Kominforma ostro kritizirala. Glasilo jugoslovanske komu * DR. EDWARD M. MERHAR Dne 16. junija je končal svoje študije in dobil diplomo za j nistične stranke "Borba" pravi, j da je gornje vsota bila nabrana v teku petih dnevih po razpisu novega državnega posojila. Med tem dobro informirani krogi pravijo, da se je Kominforma sestala na tajni seji v Bukurešti in da razmotriva o sporu z jugoslovansko komuni- zobozdravniško kirurgijo Ed-1 stično stranko. Jugoslovanski časopisi prina- Chas. Merhar in nečak pokoj- šajo poročila o izrazih privrže Domneva se, da je igralka šla v prostovoljno smrt, ker je naletela na nepričakovane ovire pri svoji karieri in finančne nepri-like, poleg tega pa je bila menda tudi nesrečno zaljubljena. nih Mr. in Mrs. Frank Zavir-šek. Njegov stric je bil poznani pokojni odvetnik v Phoenix, Ariz., Joseph B. Zaviršek. je pričel s študiran jem zobo-zdravnistya. Novemu zobozdravniku naše čestitke! Češkoslovaški premier pravi, da ne bo izvedena kolektivizacija zemlje POZOR! Opoiarja se čitatelj« na oglmm armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti." PRAGA, 4. julija — Komunistični premier Antonin Zapo-tocky je danes izjavil, da se v Češkoslovaški ne bo ustanovilo sovjetskega sistema kalektivnih farm (kolhozov). (Vprašanje kolektivizacije je bilo sproženo tudi v resoluciji Kominforme, ki je vodstvo jugoslovanske komunistične stranke obtožila, da je na tem polju prepočasno). Zapotocky je tudi dejal, da bo nova Češkoslovaška dala izšel jeniško vizo vsakemu Cehu in Slovaku, ki želi zapustiti ljudsko republiko. V svoji izjavi glede kolektivizacije je Zapotocky omenil resolucijo Kominforme in pristavil: "Zaradi tega so se pojavile govorice, da bomo uvedli kolhoze— državne kolektivne farme tudi tu. To ni res. Zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje." Češkoslovaški premier je s to izjavo ponovil zagotovilo bivšega premierja in sedanjega predsednika Klement Gottwalda, da v Češkoslovaški ne bodo ustanovljeni nobeni kolhozi po vzgledu na Sovjetska zvezo. Zapotocky je govoril tudi o odnosih med cerkvijo in državo. Rekel je, da ustava jamči svobodo vere, da pa se vsak državljan mora držati zakonov dežele. "Ne bomo dovolili, da bi se cerkev izkoriščalo za pridige proti državi, "Mi nimamo ene cerkvene in ene državne republike. Mi imamo samo eno ljudsko demokracijo, ne pa dve republiki," je rekel Zapotocky. Ničesar pa ni omenil v zvezi z ukazom rimske katoliške cerkve, po katerem Otrok cbstreljen Od krogle, o kateri se ne ve, kdo jo je izstrelil, je bil snoči ranjen štiri-letni Franklin Fa-tica, ko se je igral z dvema drugima otrokoma pred hišo svoje v. . , stare matere v Wickliffu. Star- j ppcitnican ši otroka bivajo v Mentorju in j Včeraj sta se Mr. in Mrs. Maso prišli na obisk v Wickliffe. j rian Mihaljevich podala z avtom na eno-mesečne počitnice v San Francisco, Cal., kjer je bila rojena Mrs. Mihaljevich. To je njen prvi obisk rojstnega I kraja, odkar je prišla pred leti I v Cleveland. Spotoma se bosta morejo sprejemati političnih j ^g^avila v raznih krajih zani-uradov. j mivosti, kot: Yosemite, Se- Zastopnik premierja Zdenek | quoya, Cal., Grand Canpon v Fierlinger pa je istočasno kot i Utah, v Yellowstone in Colora-Zapotocky imel govor, s kate- i Springs, Colo., itd. Urad Mirim je primerjal 4. julij (borbo ' haljevich Bros, na 6424 St. Clair ameriških kolonij za neodvis-'zaprt do 2^ avgusta, nost) s februarsko revolucijo v Mnogo zabave in srečen povra-Ceškoslovaški. "Newenglanderji so se borili proti monarhistom, da bi ustanovili principe Washingtona in Jeffersona, po katerimi lahko ljudstvo postavi vlado, ki bo najbolj odgovarjala njihovi varnosti. Mi smo storili isto," je rekel Fierlniger. nosti maršalu Titu. Neki komunistični voditelj pa je še včeraj izjavil, da se Jugoslavija nikakor ne čuti osamljena, ker "mi ^ ,, , . J • , • vemo, da Sovjetska zveza ne Dr Merhar ,e graduual .z, mor« zapustiti Jugosla. Cathedral Latm »oe leta , njenih odLsih z imperi- ter se vpisal v Adelbert kolegij' ,, Western Reserve univerze, kjerl ' . Djilas odgovarja ma obtožbe tek! V bolnišnici V Charity bolnišnico se je podal dobro poznani Jakob Štrekal iz 21274 Arbor Ave. Nahaja se v sobi št. 315, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje ! Progresivna stranka pozivlje Lauscheta, naj se izreče proti Hummelovemu odloku Progresivna stranka Ohija, katere sedež se nahaja na 3751 Prospect Ave., je poslala senatorju Robertu A. Taftu in demokratskemu govern erskemu kandidatu Frank J. Lauschetu pismi, s katerimi ju pozivlje, naj se javno izrečeta proti Hummel-ovi akciji. Pismi sta bili poslani soglasno z Wallaceovim govorom z dne 20. junija, ko je v Public Auditoriumu ostro napadel Hummela in obenem izzval Tafta in Lauscheta, naj se zavzameta za svobodne volitve v Ohiju. Pismo naslovljeno Lauschetu se glasi: "Brez dvoma ste seznanjeni z dejstvom, da je državni tajnik Edward J. Hummel odločil, da ne bo sprejel peticij, ki jih je podpisalo 46,000 volilcev z namenom, da bi se Henry A. Wal- 1 duhovniki v Češkoslovaški ne lacea in Glen H. Taylorja po- stavilo na glasovnico v Ohiju. "To samopašno akcijo so obsodili ne samo člani in podpira-telji Progresivne stranke Ohija, ampak mnogi časopisi in posamezniki, ki ne soglašajo z Wal-laceom, so kritizirali to zanikanje pravice svobodnih volitev v naši državi. "Ako ni mogoče za državljane Ohija, da potom peticij postavijo na glasovnice kandidate, potem so naše volitve postale le burka. "Mi so obračamo na vas kot demokratičnega governerskega kandidata, in vas pozivljemo, da se javno izrečete proti temu nedemokratičnemu odloku g. Hummela. "Upamo, da nas boste obvestili o vašem stališču." Obe pismi je podpisal administrativni direktor Progresivne stranke Nathan R. Zahm. posameznih članic Kominforme V "Borbi" pa je Milovan Djilas, ki je član centralnega odbora jugoslovanske komunistične stranke in je bil posebej omenjen v resoluciji Kominforme, odgovoril na obtožbe proti Titu s strani raznih strank, ki so članice kominforme. Djilas je v članku povedal, da svojo izjavo utemeljuje na "proti-im-perialistični politiki Sovjetske zveze" in da se Jugoslavija zanaša na to politiko, kot na realistični faktor v današnjih odnosih." Časopisi pa danes poročajo, da lokalni odbori komunistične stranke širom Jugoslavije pošiljajo v Beograd izjave, da so "z maršalom Titom." Državna organizacija vojnih invalidov je odobrila resolucijo, s katero se obvezuje, da bo obnovila svoje napore, da pomaga pod vodstvom maršala Tita zgraditi socializem. # Švicarski komunisti podpirajo Tita LONDON, 5. julija. — Številno majhna, toda dobro organizirana švicarska komunistična stranka je danes podprla jugoslovansko komunist ično stranko v njenem sporu s Ko-minformo. Poročila iz ženeve pravijo, da so švicarski komunisti označili obtožbe Kominforme z a "popolnoma krivične", in odločili, da bodo poslali jugoslovanskim komunistom posebno poslanico, s katero jim izražajo svoje simpatije. # Tržaška stranka je podprla Kominforme TRST, 5. julija. — Izvršni odbor tržaške komunistične stranke je po dveh dnevih debat z večino 6 proti 4 glasovom podprl resolucijo Kominforme. Cetvorica članov izvršnega odbora je zagovarjala "srednjo pot". (Tržaški komunisti so doslej bili tesno povezani z jugoslovanskimi). # Vse komunistične stranke povabljene na konvencijo LONDON, 4. julija. — Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes naznanila, da so vse komunistične stranke bile povabljene na Peti kongres jugoslovanske komunist ične stranke, ki se bo vršil 21. julija v Beogradu. Smatra se, da je s tem jugoslovanska komunistična stranka pripravila ' odčr, s katerega bo pojasnila svoje stališče v zvezi z resolucijo Kominforme. Zunanje komunistične stranke so bile povabljene na kongres par ur potem, ko je Bolgarija odprto vprašala Jugoslavijo, da-li namerava ostati v vzhodno-evropskem taboru ali pa se pridružiti zapadnim silam. Dan pred tem pa je Albanija prekinila trgovinske odnose z Jugoslavijo in zahtevala, da jugoslovanska kulturna, ekonomska in vojaška misija zapusti njeno ozemlje. četrti julij je tirjal mnogo nesreč Tridnevno praznovanje Četrtega julija je širom Zedinjenih držav zahtevalo nad 450 življenj, katerih večji del je bilo izgubljenih v prometnih nesrečah. Na milijone ljudi je za praznike šlo na daljša avtomobilska potovanja. Prometne nesreče in utonitve so odgovorne za 451 slučajev smrti, medtem ko so v zvezi z eksplozijami umetnega ognja izgubile življenje samo štin osebe. V prometu je kot običajno največ oseb izgubilo življenje, namreč 254. Utonilo je 134 oseb, v raznih drugih nesrečah pa je umrlo 54 oseb. Števil o prometnih žrtev je večje kot pa je prerokoval Narodni svet za varnost, po čigar napovedo se je v teh nesrečah pričakovalo 235 smrti. Sicer pa bo število še narastlo, kajti mnogo potnikov tridnevnega praznovanja še ni zaključilo svojih tur. V državi Ohio je v prometnih nezgodah umrlo 17 oseb, oziroma več kot v kateri drugi državi. Utonile so v naši državi tekom treh dni tri osebe, pet pa jih je umrlo v raznih drugih nezgodah. Na obisku v Minnesoti Poznana Mr. in Mrs. Tony Telich iz 16201 Parkgrove Ave. sta se po 20 letih zopet podala na obisk prijateljev v Ely, Minn. Želimo jima mnogo razvedrila in zabave ter srečen po-vratek! Redna seja Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja podr. št: 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene na udeležbo. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 6. julija 1948 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev)--,- For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo In druge Inozemske države); For One Year—(Za eng leto)-- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. V srednje visoke šole naj bi se letos vpisalo vsaj 5,000 novih učencev Ob priliki 60-Ietnice Tehnične' maga šolski upravi pri vzgoji v srednje šole v Ljubljani, ki je kulturnem, političnem in stro-danes prav gotovo najvažnejša kovnem pogledu. in največja šola te vrste v Jugo- "Po teh smernicah je prika-slaviji in ki ima že staro in čvr- zan na razstavi učni načrt stro-sto tradicijo, je bila v soboto, kovnega študija od prvega do odprta razstava strokovnih šol tretjega letnika. Ljudske republike Slovenije. i "y gredini je velika miza z • Razstavo je v imenu Komite- raznimi modeli, kot učnimi pri ja za strokovno šolstvo odprla tovarišica minister Lidija Šent-jurc, ki je dejala med drugim: "Danes stoji pred nami naloga, da vpišemo v prve letnike pomočki in raznimi konstruktivnimi risarskimi izdelki. Plakati na stenah grafično prikazujejo strokovno učno snov in povezavo učnih predmetov, ki so potrebni pri šolanju dobrega PREZGODNJI OPTIMIZEM Resolucija Kominforme (Komunističnega informativnega urada), s katero je bilo okrcano vodstvo jugoslovanske komunistične stranke, namreč Tito, Kardelj, Djilas in Rankovič, je bila v zapadnem svetu sprejeta s posebnim zadoščenjem in očividno škodoželjnostjo. Tako zvani kapitalistični tisk in tisk proti-komunistične koalicije raznih klerikalcev, "liberalcev" in desničarskih socialistov je že napovedal konec Titovemu režimu. V uredniških člankih so upapolni komentatorji spisali pretesljive nekrolge Titu ali pa škodoželjno zavpili, da je prejel zasluženo plačo. Vsa neumnost te idejne konfuzije je prišla do polnega izraza prav pri teh odmevih na resolucijo Kominforme. Večina so komentatorji začeli zatrjevati, da se je Tito uprl Moskvi, da je padel "v nemilost," ker da je hotel samostojno voditi Jugoslavijo. Na vso moč so začeli zatrjevati, da je jedro zadeve, kje bo takozvani center komunizma—v "konservativni in dekadentni" Moskvi ali pa v Beogradu? V neki obliki so začeli Tita predstavljati kot samostojnega voditelja jugoslovanskih komunistov, ki želi biti neodvisen od Moskve, ki da želi ohraniti neodvisnost Jugoslavije od Sovjetske zveze. Dejstvo pa je, da so isti komentatorji pred objavo resolucije Kominforme zatrjevali, da je Tito "le lutka Moskve," da je Jugoslavija "le satelit Sovjetske zveze." Resolucija Kominforme je brez dvoma najbolj važen dogodek v zgodovini marksizma. Toda nihče je ne more pravilno razumeti, ako ni seznanjen z osnovnimi vprašanji marksizma-leninizma in obenem tudi z vprašanji, ki so v neposredni zvezi z narodi, pri katerih se marksizem-leninizem aplicira. Nobenega dvoma ni, da je ekonomsko in socialno ozadje posebno važen činitelj pri aplikaciji marksizma-leninizma. Problemi v Rusiji so na primer bili drugačni kot pa problemi v Jugoslaviji za časa Osvobodilne vojne od leta 1941 do 1945. Osvobodilna fronta je bila sestavljena na močni nacionalni podlagi, čeprav so v njej komunisti bili vodilna sila. V današnji Jugoslaviji pa zopet sodelujejo pri preobrazbi stare Jugoslavije v novo socialistično deželo razni ne komunistični elementi. Poleg tega se je pojavila tudi cela vrsta vprašanj, ki niso obstojala za časa ruske oktobrske revolucije leta 1917. Ta vprašanja so sicer po svoji vsebini socialna, toda po obliki so nacionalna. Med temi vprašanji se nahaja vprašanje Trsta, vprašanje Koroške in spodnje Štajerske in končno tudi vprašanje Makedonije. Pri vseh teh vprašanjih je jugoslovanska komunistična stranka, ako jih je obravnavala tudi na nacionalni podlagi, morala priti v konflikt s komunističnimi strankami Italije, Avstrije in Bolgarije. Za enkrat ni potrebno, da bi na tem mestu razmotri-vali o ideološkem konfliktu, ki ga je povzročila resolucija Kominforme. Dogodki v bodočnosti bodo potrdili, kdo je v pravem, kdo pa ne. Tako so tudi dogodki po oktobrski revoluciji leta 1917 potrdili v ideološkem konfliktu znotraj komunizma, da je imel prav Stalin, ne pa Trocki. Pri zaenkrat še nerešenem sporu lahko ugotovimo le to, da je izjava jugoslovanskega komunističnega vodstva, da bodo "imperialistične sile izkoristile resolucijo Kominforme za propagandne namene," povsem točna. To izkoriščanje opažamo v našem dnevnem tisku, ^Dri zelo obšeznih komentarjih, pri katerih prihaja do izraza škodoželjnost ideoloških nasprotnikov komunizma. Toda vprašanje je, če je ta optimizem sovražnikov nove Jugoslavije, ki so obenem sovražniki Sovjetske zveze, res upravičen? Ali bo res prišlo, kot to pričakujejo, do velikega razkola, ki bo razdrl doslej enotno fronto komunizma? Ali bo res ta spor odločilen činitelj v tekoči mrzli vojni? Na kateri strani bodo stali sovražniki tako jugoslovanskih kot vseh drugih komunistov? Ali bodo v svojem sovraštvu do Sovjetske zveze podprli Tita, ki se je "uprl," ali na Kominformo, ki ga je obsodila? Želimo poudariti, da je po objavi resolucije Kominforme Jugoslavija rešila spor z Ameriko glede $50,000,000, odnosno svojega zamrznjenega zlata. Drugi dan po objavi resolucije je namreč državni oddelek naznanil, da so pogajanja bila uspešno zaključena. Jugoslavija je dobila $30,000,000, ki jih pred tem nikakor ni mogla dobiti, plačala pa je $20.000,000 za odškodnino ameriškim kapitalistom, katerih imovina je bila v Jugoslaviji soglasno z zakonom o nacionalizaciji zaplenjena in za dve sestreljeni letali. strokovnih šol najmanj 5,000 tehnika. Dalje vise na steni pla-učencev. Anketa, ki je bila izve- kjer so naznačeni pogoji za vpis, organizacija šolstva posamezne stroke, perspektiva za- nija. Ferdo Godina V LASTOMERJU SO ZIDALI dena po gimnazijah, je pokazala slabost, da naša mladina ne pozna pestrosti strokovnega šolstva; premnogi mislijo, da so nam potrebni samo strojni in elektrotehniški kadri, zato nam na Tehnično strokovnih šolah grozi nevarnost, da na nekate- • • i.-, , , " , Nekdaj ni bua taKa navada, rih odsekih ne bo dosežen plan- , , . , , , , , . . J da bi hodil Magdic k plebanu- ski vpis. Predvsem yioramo opo- » , . , , ^ • J su, zdaj so se pa nekam tisti zoriti na nujnost vpisa na grad-! . , v , , . ^ ^ casi spremenili. Plebanus hodi beni tehmkum m geometrski i ® I ne samo k Magdicu, temveč se poslitve po dovršenem študiju in delo na terenu. "Grafično so tudi prikazani učni uspehi, udejstvovanje dijakov pri prostovoljnem delu, strokovnem in političnem študiju ter kulturnem in fizkultur-nem delu. V posebnem delu poslopja je prav okusno in jasno podano delo Ljudske mladine Slovenije." Razstava zavzema vse šolsko poslopje in je prva te vrste v Jugoslaviji. Zahtevala je ogromnega dela učiteljskega zbora in mladine. Posebne zasluge imajo pri izvedbi razstave šolsko vodstvo, tovariš profesor Brilly in diplomiran gradbeni tehnik Vinko Suhadolc. Že prvo popoldne je obiskalo razstavo preko 400 oseb. Razstava je bila zaključena 20. ju- V. odsek, ki nimata zagarantirane-ga dovoljnega števila dijakov. "Mislim, da je perspektiva velike gradbene dejavnosti, ki je nakazana v našem petletnem planu s 33 milijardami gradbenih investicij, v skupnem jugoslovanskem merilu pa 270 milijard dovolj jasen dokaz, da je ta stroka potreba in da na tej stroki danes ležijo bistvena dela izgraditve našega petletnega plana. Na lesnem odseku, Tehniško strojne šole lansko leto tudi nismo dosegli planskega vpisa. "Lesna stroka ima danes še poseben pomen v Sloveniji. V petletnem planu je določena dograditev dveh lesnih kombinatov, za kar moramo imeti dovolj strokovnih kadrov. Prav lesna stroka ima velike perspektive razvoja. Zato je naloga predvsem iriladinske organizacije, da mladini pojasni pomen lesne stroke. Planski vpis ni bil dosežen tudi na rudarskem in kemičnem odseku. V kemijski stroki ustavlja celo pred kočico starega, na pol gluhega, vedno kr-mežljavega Škrgeta. Ko se ustavi pri latah na poti in klepeta, stari škrget nekaj časa motno zre vanj, ker ga dbbro ne sliši, potem si pa počasi s palico pomaga pokonci in brunda: "Naj počakajo gospod, da bom staro poklical." Posebno rad pa se ustavlja mladi plebanuš pri Magdiču v trgovini, kjer se zbirajo ženske. "Se ni včeraj vaša krava na-žrla detelje?" vpraša po domače. "O, se je. Pa zdaj je že dobra. Samo bojimo se, da ne bo kaj narobe, ker je breja." In plebanuš je z vsemi govoril. Nič ga ni bilo sram s kom na pultu presedeti ves večer, dokler niso zaprli trgovine. A, nekoč ni bilo tako, visoki so bili ti plebanuši. Z Magdičem je postal tako domač, da je njuno občevanje bilo že pretirano, zoprno. Posledica tega je bila, da je Magdič postal še bolj obje- predvideva naš petletni plan sten. Posebno se je to kazalo v zgraditev kemičnega kombinata. Kemična stroka je važna v tekstilni in lesni industirji. Kemična industrija bo v petletnem planu dosegla ogromen razvoj. "Slovenija in vsa Jugoslavija sta prebogati na rudah. Potrebno je, da ta ležišča napravimo koristna, za kar so potrebni ka-dri-strokovnjaki. Posebno je poudariti kmetijsko šolo in zadružni tehnikum. V teh strokah ne smemo pogrešati kadrov, zato jima moramo zagotoviti -do-voljni vpis. To so šole, ki so glede vpisa kritične. "Razstava ima pri tem organizacijsko in mobilizacijsko vlogo za pravilen planski vjms. Ce bo to nalogo izvršila, bo namen razstave dosežen. "Ideja, ki jo je imelo vodstvo pri pripravi razstave, je prikazati nov tip strokovnega [študija, ki se bistveno razlikuje od starega statističnega n ičina. Naše strokovne šole so danes elastične in prilagojene potrebam, ki jih postavlja pre i nas naše celotno gospodarstv(\ naš petletni plan, ki zahteva hitro vzgojo potrebnega števila kvalitetnih strokovnjakov in hkrati j štor, ki bi ga lahko odstopili političnih borcev pri ixvedbi | brez škode, bi bil sredi vasi na plana. Zato smo študijsko dobo kraju, kjer stoji na mestih ze- odboru. Tam je dobival tako moč, da je delal kar je hotel. Naslonil se je s širokim hrbtom na steno, ker niso v krajevni pisarni imeli okrog mize stolov, ampak stolice. Zataknil je palce pri ramenih pod telovnik, z ostalimi prsti pa je leno bob-nal. V Lastomerjih so temu modrijaštvu rekli, da jim Magdič igra šamarjanko. (Stari prekmurski ples). Šamarjanko jim je hotel zaigrati tudi, ko se je šlo za zemljišče, kjer naj bi v Lastomer-ju postavili zadružni dom. Bili so to resni časi, kajti plebanuš je tiste dni postal zaskrbljen, Magdič na sejah pa še bolj strupen. Predsedniku odbora se je videlo, da je bil živčen, saj še svinčnika ni mogel držati med prsti mirno, ker mu je roka trepetala. V soboto je bila spet seja zaradi zemljišča. Na parceli za šolo so že bih zabiti količki, s čimer pa se Magdič, ki je bil odbornik, ni strinjal. Zazrl se je v to, da ima učitelj vrt in da* je tu tudi pašnik, ki vsako leto prinaša šoli dohodke. Edini pro- skrajšali na tri leta, ne da bi se zato strokovno znanje zmanj-I šalo. To smo dosegli s speciali-I zacijo po strokah že od drugega letnika dalje in s povezano z lena voda, preprežena s smrdljivimi rastlinami. "Zavoziti je treba ta svet in tam postaviti zid," je dejal naslonjen nazaj in s palci pod te- mladinsko organizacijo, ki po-1 lovnikom. Vsak je vedel, da je Ako se bo ta spor nadaljeval, ali ni za pričakovati, da bo I Jugoslavija dobila še kakšno posojilo? Ideološka nesoglasja med Kominformo in jugoslovanskim komunističnim vodstvom še vedno niso zaključena. Do definitivnega razkola tudi ni prišlo. Po našem mnenju je vsak optimizem sovražnikov komunizma pretiran. Zna se zgoditi, da bodo koncem konca najbolj razočarani prav j vedal tisto o učiteljevem vrtu tisti, ki se danes največ veselijo. irt šolskem travniku. to samo igra. Včeraj so se ze-dinili za šolsko parcelo, danes za lužo sredi vasi, jutri pa bo bog-ve kaj prišlo na vrsto. Samo Laci je v odboru pihal od srda, predsednik pa je trepetal s svinčnikom nad papirjem in dejal, da bo predsedniško mesto pustil, če se bodo vedno prepirali. Tako je prišla nedelja. Bil je eden od tistih nedeljskih popol-dnevov, ko sonce nekako svetlejše sije in so škrjanci nad poljem mnogo bolj hudomušni in razposajeni s svojimi bogokletnimi popevkami. Veter je v valih nekako praznično hitel po žitu. Nad oranjem, kjer je že zelenela mala koruza, je močno zacvetel dan. Iz vasi so zelo redki zablodili po mejah na polje, se ustavljali, pregibali precvelo klasje in premetavali ponekod grude. Danes so skoraj vsi La-stomerčani ostali doma zaradi spora, ki bo nastal s človekem z okraja, ki bo prišel in ki je že enkrat parcelo za dom zakoličil. Lastonierčani so se zbirali za šolo. Količke, ki so bili zabiti po vrtu med krompirjem in deloma po pašniku, so otroci pomikali in ■ jih metali okrog s konico naprej. Kdo bo bolje kakor otroci pogodil, ko vlada med odraslimi nesporazum. Sredi med gručo je stal Magdič. Stal je oprt na eno nogo, z drugo pa je/počival, kakor imajo že nekdaj navado vaški mo-drijaši. V eni roki je držal načrt, v drugi pa pipo. Človek z okraja se je le prikazal izza ovinka, že od daleč so ga zagledali. Vihral je na kolesu, vihral, kolo pa, kakor staro kljuse, se ni premikalo kaj prida. Redek bel prah, ki se je dvigal za kolesom, je veter nosil sproti v cestni jarek. Med Lastomerčani je bil seveda nemir. Tisti, ki so Magdi-ča mrzili, so z nevoljo čakali, kaj bo. Zabijati količke v moč-varo bi bil popolne nesmisel. Sramota za Lastomerje, ki sve naokrog rastejo stavbe. Še hiše iz blata ne moreš postaviti, kjer rase šar, pa boš postavljal zid tam, kjer žabe pute napihujejo. Človek z okraja je privihral do Lastomerčanov. Kar potočil je kolo v csstni jarek, vzel iz žepa robec in si brisal potno lice, po katerem so komaj vidno začele poganjati kocine nedoločene barve. Dolge lase si je s celo glavo vrgel nazaj in v globoki sapi začel: "Kaj vam je pa svet v Lasto-merju? Vsak teden vam ne bom hodil zabijat količkov." Nekdo iz gruče pa se je strupeno oglasil: "Saj niti ni treba." Prekinili so ga drugi, da ni končal. Človeku z okraja je Slo to skozi eno uho notri, skozi drugo pa ven. "Kaj hočete torej," je zase govoril. Predsednik je nekaj momljal in kazal na papir, potem pa po- "Drugo zemljišče smo določili," je posegel vmes Magdič. V hipu je šel s palci, pod telovnik in z eno nogo je začel migati. Človek z okraja je to igro razumel in šel od obraza do obraza in skušal dognati, koliko jih je, ki se s tem početjem strinjajo. Ko je prišel do Škrabana, mladega zagorelega dečka, z močnim nosom in širokim čelom, ga je vprašujoče pogledal. A oni je samo molčal. Šli so vsi nato po cesti med živimi plotovi proti sredini vasi. škraban se je prilepil k človeku z okraja in mu tiho rekel: "^abijmo količke v močva-ro." "Kako boš pa,tam zidal?" . V Bosni smo še drugod zidali, pa ne bi v Lastomerju." Spogledala, sta se in se nasmehnila. Pa so šh po vasi in od vsake hiše se je še kdo odtrgal in se pomešal v procesijo. Kokoši so v strahu tekle s poti in štrk, ki je pravkar priplaval nizko nad hišami, se je nad procesijo naglo dvignil in se obrnil proti polju. Stari šimen je spustil krave iz hleva, ker je pasel v bližini močvare in njegova še-ka je zakosila z zadnjo nogo po prahu. Več ljudi se je nabralo kakor za procesijo na Telovo, ko se blagoslavlja mlado sil je. Okrog mlake so se zbrali. Race in gosi, ki so bile vse-po trebuhih umazane, so plašno . begale po brozgi, žabe pa so se spuščale na blatno dno. Neki smrkavec je vrgel kamen, da je voda odskDČila v zrak in poškropila staro žensko po belem robcu. Vrišč se je začel. Zdelo se je, da se bo stvar le razbila. Človek z okraja pa se pri tem ni dal motiti. Škraban je bil pri njem in začeli so meriti in po-pikavati količke. Mladina je imela s tem veselje, stari pa sploh niso hoteli v blato. Malo jih je bilo med njimi, ki bi v to reč verjeli. Le Magdič se je zmračil, ker njega ni bilo mogoče prevarati. Stvar se je ne-rodbo zasukala. "Kaj boš ti!" je začel kar tikati človek z okraja, ki je brozgal blato v smrdeqi luži. "Vrag! Skupne kotle bi nam rad spravil!" Oni, ki so spodaj v blatu merili, so se spogledali, na cesti pa je nastal skeleč smeh. "Kdo te pa sili z njimi?" ga je preprosto vprašal človek z okraja. "Ne vidiš, da merimo zemljišče za dom?" "Ti nas ne boš," je zarjovel Magdič. "Misliš da ne vemo, kaj hočete z nami." Nastal je molk. Samo race so gagale in neki gosak je sovražno pihal. Človeku z okraja je zaigral na licih grenak nasmeh. Bil je nekoliko sključen, kakor da bi mu kdo hotel naložiti na rame ogromnega Magdiča. Na rokah je držal šopo količkov Dvignil jih je proti Magdiču in dejal: "Nisi za drugo, da bi ti vse te količke zabil v hrbet!" Takrat švrkne mimo njega kamen in se zaseka v blato. Med ljudmi nastane hrup. Nekateri so mirili, drugi pa so proti blatu grozili. Škraban pa se nagne čez lužo in smeje pravi: "Zdaj bo pa vroče. Moral boš skočiti." Temu tega ni bilo treba dvakrat reči! Smuknil je za hišo, poiskal kolo in zmagoslavno sedel nanj, za njim pa so prižvižgali trije, štirje kamni. Za seboj je še slišal, da je nastal med ljudmi oster spor. Lastomerje je tisti ^an bilo vznemirjeno, dokler se ni sonce nagnilo tik nad polja. Zvezdnata noč je potem objela vasico, ki je ždela ob topli cesti. Nekdo je v vasi zavriskal, kakor v starih časih. Tudi okno je zaškripalo kakor nekoč in vroča usta so se v temi iskala — tudi kakor nekoč. • Zjutraj je bilo Lastomerje po- hlev, da bi fanta zbudila, žola pa, kjer je spal, je bila prazna. Da ga ne bi snoči kdo s kolom po glavi tresnil, Jezus križani! Pa se ustavi sredi dvorišča in prisluhne. Od luže se je slišal razgovor, kopanje in smeh. Škrabanova da roke pod predpasnik, ker je bilo še hladno, in stopa bosa po prahu proti luži. Mnogo mladih iz Lastomerja je skakalo okrog luže z lopatami in krampi in tudi brizgalno so privlekli iz gasilnega doma. Njen sin je imel do kolen pod-sukane hlače, srajco na rami že raztrgano in vso oškroplje-no. Lastomerje se je kmalu zbralo ob tako čudnih temeljih zadružnega doma. Ob tem pogledu na mladež je eden vzel mo-tiko, drugi samokolnico. Ko je bilo sonce visoko, je bilo skoraj vse Lastomerje ob mlaki. Lahko bi tiste na prste pre-štel, ki so šli na polje. Zapre-gali so krave in kobile in začeli voziti sem zemljo. Danes včerajšnjega Latomerja skoraj ne bi spoznal. Tik ob cesti so zabili že prvi dan dva kola, nanj pa hrapave borove deske, iz katerih je še lezla smola. Nanjo so obesili papir in razdelili vas na več partij' ki so začele med seboj tekmovati. Prvega dne je bilo sem navoženih nad sto voz zemlje, čez deset dni že tisoč. Piloti so naglo lezli v zemljo. Nekega dne je to mravljišče vznemirila smolnata deska. Na njej je nekdo pritrdil listek, s katerim se je igral veter. Okorna roka je skušala nadeti Magdiča. Obraz mu ni bil čisto nič podoben, samo klobuk s širokimi krajci je bil njegov. Na vrhu mu je čepelo veliko gnezdo, v njem pa je stal na eni nogi štork, ki je spal. Tega dne, ko se je to zgodilo, je prišel Magdič iz hiše. Prišel je do prelaza, se nagnil na late in gledal proti kraju, kjer je bila mlakuža. Tiste noči ni imel mena in bi zaigral šamarjanko. Drugega dne je bil na deskah nov listek. Neznanec je narisal predsednika, spoznati ga je bilo lahko po ogromnem nosu. Na njem je sedela čebela, ki mu je globoko vanj zapičila želo. Kmalu za tem se je prikazal na gradbišče predsednik. Ves je bil mehak, kakor, da bi ga vzel iz vrelega kropa. Pricap-Ijal je z motiko in revež bi se najrajši od sramu pogreznil. Popoldne pa so prišli na sonce vsi, ki niso hoteli do sedaj zagraditi, razen Magdiča. Sramote na deskah so se najbrž zbali. Vsak človek ima svojo napako in te se boji. No, vsaka napaka pa se da popraviti, kar je pri človeku tako prav. Zato je dom v Lastomerjih še pred žetvijo stal, kajti postavili so ga ljudje, ki so svojega duha prenovili. EISENHOWER ZOPET IZJAVIL, DA NE ŽELI KANDIDATURE (Nadaljevanje s 1. strani) tion Leon Henderson sprejel Eisenhoweverjevo izjavo za končno. Rekel je, da je z njo bila zavržena prilika za nominacijo, da pa ta poteza ne more spremeniti dejstva, da je demokratska stranka zavrgla predsednika Trumana. V Philadelphiji pa kljub izjavi Eisenhowerja še vedno uradno posluje urad "Eisenhower-for-President." Načelnik urada Joseph Nachman je izjavil, da 30 urada ne bo zaprlo i nda še vedno veruje, da se bo končno Eisenhower vdal "volji ljudstva." Po obelodanjen ju izjave je gen. Eisenhower v Columbia dobno niravljišju. bkrabanovi univerzi sprejel časnikarje, to-materi se je zdelo čudno, da je ^ da na vprašanja v zvezi s to svo-' ozračje nekako nemirno, pa je jo izjavo, jo suho dejal, da nima 'bilo še tako zgodaj. Sla je v'ničesar pristaviti. r 6. julija 1948 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 M. Iljin: PRIRODA IN UUDJE (Nadaljevanje) Nered na reki Solki Ko sem bral knjigo inženiifa Oskarja von Millerja, sem se spomnil na majhno rusko rečico Solko in na stari mlin ob njej, v katerem sem preživel nekaj mesecev malo pred revolucijo. Sto korakov nad prvim mlinom je bil ob isti reki drugi mlin, dalje tretji, potem četrti in peti. V eni'sami vasi je bilo pet mlinov in pet čemernih bradatih mlinarjev. Mlinar, pri katerem sem stanoval, je bil najstarejši in prvi mlinar v vasi. Ostali so zgradili svoje mline pozneje. Stari mlinar je godrnjal in tožil. Na reki je prenehal vsak red. Z vodo je razpolagal tisti mlinar, ki je imel zgornji mlin in za svojim jezom pravo "kontrolno" jezero. Treba mu je bilo samo zapreti zapornico in vsi nižji mlini so takoj ostali brez Vode. To je povzročalo obilo jeze in prepira. Zgornjemu mlinarju je šlo dobro, z vseh strani So dovažali v njegov mlin vreče žita, spodnji mlini so pa mleli le, kar je preostalo. Teh pet mlinarjev nikakor ni moglo "spraviti svojih interesov v sklad," razdeliti med seboj rečico Solko. Življenje Solke je bilo kakor življenje pijanca. Zdaj je bila počasna in zaspana, zdaj je zdivjala. Ko so jo prepustili sa-nio sebi, je šume skakala od jeza do jeza, se valila in prevračala, butala ob trhle črne lopate mlinskih koles in se z rumeno peno zaganjala v bregove. Zamolklo so tedaj hrumeli mlini in vrteli mlinske kamne. Naslednje jutro pa je bila Solk^^sp^ tiha. Zgornji mlinar je zajezil vodo. Spet je bila reka plitva in prozorna, da si lahko štel kamne na dnu. Včasih so nenadoma nastopili i v življenju Solke veliki dogodki. Reka je kar izginila. To se je ENAKOPRAVNOST Tbit la in offic/a> U. S. Treasury advettisement—prepared under tuspices of Ttt*surjr^eptrtmeBt_iM_A^^ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 6. julija 194S MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje ) Zgodaj zjutraj tretjega oktobra je prišla stotnija v vas Mali je Porjok. Od tod je isti trenutek odhajal prvi bataljon 318. černojarskega polka. Vojaki so begali iz zapuščenih, na pol podrtih bajt in se urejali kar na ulici. Okoli čelnega voda je stopical temen visokorasel zastavonoša. I z planšetke je vzel čokolado in jo razvil (mokre, svetlordeče ustnice so mu bile v kotih zamazane s čokolado), hodil vzdolž vrste in vihal dolgi plašč s spodaj prisu-šenim blatom, da mu je opletal med nogami kakor ovčji rep. Kozaki so šli po levi strani ceste. V eni izmed redov druge ga voda je na skrajni desni stopal strojnik Ivan Aleksejevič. Skrbno je gledal pod noge in poskušal prestopati kotanje luž. Poklicali so ga z one strani, kjer so šli vojaki; obrnil je glavo in preletel z očmi pehotne vrste. — »Ivan Aleksejevič! Prija tel j dragi! ... Droben vojaček se je iztrgal iz voda in po račje pritekel k njemu. Med tekom je potiskal puško nazaj, a jermen je drsel in kopito je gluho pozvanjalo po čutari. — Ne. uganeš? Si me zgrešil? V vojačku, ki je pritekel, poraslem do podočnic z bodečimi čadastosivimi kocinami, je Ivan Aleksejevič komaj prepoznal Valeta. — Od kod pa ti, betička? . . — i no... Služim. — In v katerem polku? V tristoosemnajstem černo-jarskem. Nisem mislil ... nisem mislil, da se bom še kdaj srečal z domačimi. Ivan Aleksejevič ni spustil iz koščene roke drobne umazane Valetove dlani in se je veselo in razburjeno smejal. Valet je hitel vštric z njegovim dolgim korakom, prehajal je v tek, od spodaj navzgor pogledoval Ivanu Aleksejeviču v oči in pogled njegovih tesno skupaj sto ječih hudobnih, majhnih oči je bil izredno rahel, vlažen. — V napad gremo . . . Veš . — Mi ravno tako. — No, kako je kaj, Ivan Aleksejevič ? — Ej, kaj bi! — Vidiš, pri meni je ravno tako. Od štirinajstega nisem prilezel iz okopov. Ne kotička, ne družine nimam, a glej, za koga se moram gnati. Capljam ' ko žrebiček za kobilo. — Se spominjaš Štokmana? Dečko je bil naš Osip Davido-vič! Ta bi nam zdaj vse razložil. To je bil človek . . . kaj? Kakšen je bil ... a? — On bi razrešil vse! — je navdušeno vzkliknil Valet, zamahnil z dpobno pestjo in našo-bil v smeh drobceni, ščetinasti obrazek. — Spominjam se ga! Bolje se ga spominjam kakor očeta. Očeta sem že kar zgrešil .. . Ali si kaj zvedel zanj? Ni nobene sledi? — V Sibiriji je, — je vzdih-nil Ivan Aleksejevič. — Sedi. — Kako? — je povpraševal Valet, kakor mravljica poskakoval vštric s svojim velikim spremljevalcem i n nastavljal ostri hrustančasti uhelj. — Sedi v zaporu. Morebiti je tačas že umrl. Valet je šel nekaj časa molče, pogleduje zdaj nazaj, kjer se je urejala četa, zdaj na ostro brado Ivana Aleksejeviča, na globoko, okroglo jamico, ki se mu je včasih napravila v sredi podi spodnjo ustnico. j — Zbogom! — je dejal in osvobodil roko iz hladne dlani Ivana Aleksejeviča. — Skoraj gotovo se ne bova več videla. Ta je z levico snel čepico, se nagnil in objel Valetova mrša-va ramena. Krepko sta se poljubila, kakor da se poslavljata za zmeraj, in Valet je zaostal. Mahoma je prižljivo potegnil glavo med pleča, da se mu nad sivi ovratnik vojaškega plašča strčali samo temnordeči ostri hrustančasti uhlji, in odšel, kriveč se in spotikajoč na ravnem. Ivan Aleksejevič je stopil iz vrste in s trepetajočim glasom zaklical: — Ej, bratec, kri moje krvi! Saj si bil trd ... se spominjaš? Krepak si bil . , . kaj? Valet je obrnil od solz ostareli obraz, za vpil in potrkal s pestjo po temnih, rebrastih prsih, vidnih izpod razpetega plašča in odprtega ovratnika srajce. — Bil! Bil s6m trd, a so me zmehčali! . . . Ugnali so ser-oa!... Še nekaj je kričal, a stotnija je zavila v drugo ulico in Ivan Aleksejevič ga je zgubil izpred oči. — Ali ni to Valet? — ga je vprašal za njini stopajoči Pro-hor Šamilj. — Duša, ti rečem, — je za molklo odvrnil Ivan Aleksejevič, ustnice so mu drhtele in božal je ženko-puško na rami Ko je stotnija zapuščala vas, je na svoji poti začela srečava-ti ranjence, spočetka posamezne, potem v skupinah po nekaj mož, nazadnje pa v gostih gručah, Nekaj vozil, zvrhoma prenapolnjenih s hudo ranjenimi, se je komaj preniikalo. Klju-seta, ki so jih vlekla, so bila strahotno mršava. Ostra vretenca hrbtenice so bila ranjen: od nenehnega udarjanja z bičem, da so se kazale rožnate kosti pod rdečimi kapljicami krvi in tu pa tam prilepljenimi ščetinastimi dlakami. Kljuseta so vlekla vozove, hropeč in tako se pripogibajoč, da so se spenjene čeljusti skoraj dotikale blata. Včasih je kaka kobilica počakala, slabotno napeljala vdrte ostrorebraste boke in dvigala od mršavosti veliko glavo. Udarec z bičem jo je šiloma pognal dalje, da se je nagnila najprej na eno, potem še na drugo plat, se premaknila in speljala. Naokrog so se vlekli ranjenci, oprijemajoč se od vseh strani za stranice voz. — Iz katerega oddelka? — je vprašal poveljnik stotnije, ko je izbral dobrodušnejši obraz. — Iz turkestanskega korpusa, tretje divizije. — Danes ranjen? Vojak se je obrnil vstran, ni odgovoril. Stotnija je krenila s ceste, odšla proti gozdu, ki pa je bilo videti v razdalji pol vrste. Zadaj so s težkim pehotnim korakom smokale čete 318. černojarskega, ko so se pomikale iz vasi. V daljavi je na zbledelem, od dežja vlažnem ne bu visel kakor rumenkastosiv negiben madež nemški privezani balon. — Poglejte, rojaki; kakšna čudesa vise! — Klobasa. — Od ondod oprezuje, prekleti, kako se gibljejo vojske. — Ti si pa mislil, da se je tjavdan dvignil v tako višino? — Oh, kje je on! — Misliš, da je blizu? S puško, veš, ga še malo ne dosežeš. V gozdu je kozake dohitela prva četa Černorarcev. Do večera so se stiskali pod mokrimi smrekami, za ovratnike je teklo, po hrbtih jih je spreleta-val drget; ognje so prepovedali prižigati, pa bi bilo tudi težko zakuriti na dežju. Še pred somrakom so jih odpeljali v nek rov. Neglobok jarek, komaj višji od človeške višine, je bil do pol četrtinke zalit z vodo. Zaudarjalo je po ilovici, gnijo čem igličevju in reznem, žametno mehkem vonju dežja. Koza ki so dvignili konce plaščev, počepnili, kadili in razpletali pusto, trgajočo se nit razgovorov. Drugi vod je razdelil pred odhodom dobljeni zavoj mahorke se stiskal na okljuku, gnetoč se okrog vodnega desetnika. Ta je sedel na svitku žice, ki jo je bil nekdo pozabil, in pripovedoval o generalu Kopilovskem, pad lem preteldi ponedeljek, v či gar brigadi je služil še v mir nem času. Ni dokončal pripo vedovanja, kajti vodni častnik je zaklical: "K orožju!" — in kozaki so planili pokonci; željno so dokajali cigarete in si smodili prste. Iz jarkov je stot nija -spet prilezla v temneči se j li bluz. Kozaki so posebno dol-smrekov gozd. Šli so in drug i go gledali še po smrti lepo po- drugega spodbujali s šalami, j stavo nekega poročnika. L&žal Nekdo je požvižgaval. ! je na hrbtu, leva roka mu je Na majhni jasi so naleteli na dolgo vrsto trupel. Ležala so drugo vrh drugega, drugo ob drugem, v različnih legah, dostikrat grdih in groznih. Ob njih je hodil gor in dol vojak bila ploskoma pritisnjena na prsi, v desni, stegnjeni vstran, je za zmeraj otrpnil ročaj samokresa. Samokres so bili oči-vidno poskusili vzeti iz roke — rumeno, široko zapestje je bilo , polno prask, toda jeklo ie bilo 8 temo nmdo, ni ga bUo deamo ob dram za Bebbsaskmk*- Okoh nutvaav je bUa miokrajna sejebUaie- anaUa nagoto nwnozem^ v>|k^ zgubila-- M ^zlkemprL ^ ^ s opmje , tisnila na zemljo, kakor da bi j o ljubkovala, pomarančaste, nog in globoke brazde v travi, I ki so jih nagradila kolesa vozil. nadahnjene ustnice pa so Stotmja je da nekaj korakov j tožno, nedoumljivo krivile. sesvaljkano kožo; na sredi med čeljustjo in vršički čela je bilo videti drobce kosti, črno-rdečo tekočo kašo. Dalje — nemorno na kup zmetani konci rok in nog, deli plaščev, iztrgana, razmesarjena noga namesto glave; in še dalje — drobcen fantek z napetimi ustnicami in otroško oblino obraza; po prsih ga je bil obrizgnil stojnični curek, na štirih kra jih je bil plašč preluknjan, iz odprtin so strčali ožgani kohmi podloge. — Tale ... koga je neki tale klical ob smrtni uri? Mater? — je vprašal, za jecljal in z zobmi zašklepetal Ivan Aleksejevič, se togo obrnil in odtaval kakor slepec. (Dalje prihodnjič) ŽENITBENA PONUDBA Vdovec s stalnim delom in precejšnjim prihrankom se želi seznaniti z vdovo ali samsko žensko. Pišite na naslov: VDOVEC c/o Enakopravnost, Box 24 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, od trupel. Od niih le ze vel tez-1». , . . . . „ . , , v, . T , Njegov desni sosed le ležal z sladkobni mrtvaški zadah. I , . , , obrazom vnic, na hrbtu se mu ki Poveljnik stotnije je ustavil kozake in z vodnimi častniki odšel k vojaku. O nečem so govorili. Ta čas so kozaki zalomili vrsto, se približali mrtvecem, sneli čepice in opazovali postave padlih čutom skritega, drhtečega strahu in živalske radovednosti, ki ga občuti vsak živec pred skrivnostjo mrtveca. Vsi padli so bili častniki. Kozaki so našteli sedem in štirideset mož. Večina izmed njih je bila mlada, sodeč po videzu, v starosti od dvajet do pet in dvajset let, samo skrajni z desne z naram-kami nadporočnika je bil starejši. Na široko odprta usta, ki so skrivala nemi odmev zadnjega krika, so mu mrko visele goste črne brke, na obrazu, ki ga je pobelila smrt, so bile na-mrščene v drznih lokih široke obrvi. Nekateri izmed padlih so bili v usnjenih bluzah, oškropljenih z blatom, drugi v plaščih. Dva ali trije niso ime- MLAD SLOVENSKI PAR dobi priliko, da se pridruži sedanjemu lastniku dobroidoče gostilniške obrti, kot solastnika. Kogar veseli, naj poizve za naslov v uradu Enakopravnosti. NAPRODAJ JE TRUCK 1940 leta, % tone Ford izdelka. V najboljšem stanju. Tajerji so še dobri za 20,000 milj. Proda se po zelo zmerni ceni. Pokličite KEntnore 1674 je plašč z odtrganim paskom nagrbančil v grbo, razkril močne, s kitami preprežene noge v kakijevskih hlačah in kratkih rumenih škornjih s pošvedrani-mi petami. Na glavi ni imel čepice, tudi temena čepinje ni bilo več, gladko mu ga je odrezal oskalek izstrelka; v prazni čre-pinji glave, obrobljeni z mokrimi svaljki las, se je lesketala rožnata voda — natekel se je dež. Za njim je ležal v razce-frani bluzi in raztrgani srajci rejen, nevisok mož brez obraza; na razgaljenih prsih mu je po strani ležala spodnja čeljust, pod lasmi pa se je belil ozek trak čela z osmojeno, v cevke F O R N E Z I Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; pren^enjamo stare na olje. Thermostat. CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M. Uradnice društva "CARNIO-%A HIVE" št. 493 T. M. za leto 1948 so sledeče: Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Tekaucic; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec, 1287 E. 169 St., IV. 2048; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v SND. Asesment mora biti plačan do zadnjega dne v mesecu. Pobira se na seji in vsakega 25. v mesecu. Bolne članice se naj javijo pri Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 4758. JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd., IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VAŠI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St EN 4371 CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with American-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, outdoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg, Mich. Ekstra posebnost! če sedaj daste vaš fornez pregledati, nanovo cemen-tirati in sčistiti, kar navadno stane $25. vam vse to naredimo ZA SAMO $12.50 Pokličite še danes — Prihranite si denar NATIONAL HEATING CO. Postrežba širom mesta FA 6516 HIŠA NAPRODAJ NAHAJA SE NA 3287 Richmond Rd., MED EUCLID IN CHARDON California Stucco hiša s 6 sobami; en aker zemlje, 80 sadnih dreves, 4 garaže, cementiran dozov, tovarniško izdelana zimska okna, fornez na olje, prednji porč z "awning," zadnji porč je zgrajen po California Stucco. Vse je lepo urejeno, če katerega veseli, naj pride hišo pogledat zvečer ali čez dan v nedeljo. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicoH07l8 OBLAK OL'Li/M h. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 Cleveland Universal Motors, Inc. 16302 EUCLID AVENUE — GL 8057 Za dobro postrežbo in zmerne cene pridite k nam. PRYBE'S — Cvetličarna KRASNO CVETJE ZA VSE PRILIKE 1256 EAST 79th ST. — HE 6173 M. ZDRAVEFF — H. PRYBE 1 '4 '4 Y t X — ■ i. NAJBOLJŠE VRSTE rdrnior S Poultry perutnine ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA 4303 SUPERIOR AVE. EN 5025 UGODNA PRILIKA Ako vložite denar v naši hranilnici od L do 12. julija 1948, bo vloga donašla obresti že od 1. julija Vloge so zavarovane do $5000.00 po FSLIC Zrno do zrna. pogača, kamen do kamna palača ST.CUIRSAYIHGS&LOANCO. 6235 St. Clair Ave. HEnderson 5670 Ni ono kar zaslužite--ampak to kar morete prihraniti! Ako ste mlad mož, ki mislile na prvo polno uposlitev, pazite se vabečih denarnih obljub! Ko ste sprejeti v Armado ali Letalsko Službo, veste natančno koliko gotovine bo ob mesecu v vaši plačilni kuverti—vaša polna plača! Seveda si morda omislite zavarovanje ali nabavo bon-dov, kar se lahko odbije od plače. Toda nobeni odbitki niso nikdar obvezni. Po sedanjem zakonu nimate na skrbi nobenih računov zdravnika ali dentista, ne skrbi za hrano, stanarino, obleko ali voznino na delo in z dela. Če torej malo trošite za luksus, LAHKO PRIHRANITE SKORO SLEHERNI DOLAR. KI GA ZASLUŽITE! Povprašajte pri vašem na j bližnjem U. S. Army ali U. S. Air Force nabornemu častniku za podrobne podatke glede te prvovrstne prilike. U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE CAREERS WITH A FUTURE U. S. Army and U. S. Air Force 1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti