Druga fakulteta za Bežigradom
Razgovor z dekanom Ekonomske fakultete dr. Gregorjem Počkarjem učilnic z okrog 2.000 sedeži v novi stavbi
Za Bežigi-adom smo dobili drugo fakulteto: v bližini Fa-kultete za sociologijo, politič-ne vede in novinarstvo je ob Vojkovi ulici zrasla siavba nove Ekonomske fakultete, v kateri so se že prifiela pre-davanja. Cekan Ekonomske fakultete dr. Gregor Počkar nam je povedal, da so o iz-gradnji nove fakultete priče-li razmiSljati že pred več kot 15 leti. Tedaj so rezervirali denar, vendar do gradnje ni prišlo, ker so začeli načrto-vatl drugo možnost — raz&i-ritev starih prostorov v Gre-gorčidevi ulici. Pa se tudi to ni zgodilo in študentje so se vse do letos stiskali v sta-rih prostorih, precej pa so gostovali tudi po drugih lju-bljanskih fakultetah, kjer so jim Lahto odstopili u&lnice za predavanja.
Učnovzgojni proces zato še zdaleč ni bi! tak, kot so si želeli profesorji in študentje, zato so pred petimi leti začeli z resnejšimi pripravami za gradnjo nove stavbe. Odlok o financiranju novega objek-ta Ekonomske fakultete In Inštituta za ekonomska razi-skovanja, ki ga je sprejela slovenska skupš6ina, je omo gočil zaCetek del.
»V zafietku oktobra 1973 je predsednik Centralnega komi-teja ZKS Franoe Popit polo-žil temeljni kamen,« je dejal dekan Gregor Počkar, »in de-la so potekala skladno z na-črti do začetka lanskega le-ta. Zajradi naraščajočih stro-Skov so nastale težave, ki so zavlačevale gradnjo tudi le-tos. Delna rešitev finančnih problemov je sicer omogo&la dofconfianje vefiine novih pro-storov in s tem pričetek po-uka v oktobru, vendar vell-ki predavalnicd še nista ure-jeni.
Vrednost celotnega objek-ta skupaj e In&titutom za ekonomska raziskovanja in nedokončanimi prostori zna-ša okrog 150 mtlijonov dinar-jev. Denar so z ustrezniml sklepi zagotovild republiška skupšfiina Slovemije in skup-ščini raziskovalme ter izobra-ževalne skupnosti Slovenije, pomemben delež pa so kot posojila oziroma darila pri-spevale organizaoije združene-ga dela.
Nova lakultetna stavba bo omogočlla boljši potek peda-goškega procesa, saj je bilo v starih prostorih v Gregor-čHSevi ulici na voljo le 2500 kvadratnih metrov površine, za Beiigradom pa bo, ko bo-do zgrajeni vsi prostori, pri-bližno štirikrat večja uporab-na površina — študenti bo-do imeli pouk v 32 učilnicah z okrog 2000 sedeži. Treba pa je povedati, da je nova Stavba skladno z denamiml možnostrru zgrajena za okrog 1700 študemtov, vendar je to število že zdaj preseženo. Vpi-sanih je namreč 3000 študen-tov, upoštevajoč tudi podi-plomske in tiste, ki se izo bražujejo ob delu.
To neskladje bomo, če ho denar, reševali z drugo fazo izgradnje Ekonomske iakul-tete na zemljlšču vzhodno od sedanje stavbe. Druga možna rešitev, vendar manj verjetna, pa je omejevamje vpisa na našo fakulteto. Zdaj sicer pro-učujamo možnosti in potre-be za ta korak, vendar kaže, fia v daJjšem ča.sovnem raz-dobju vpis ne bo upadel.«
Dekan je še povedal, da de-1d otežuje poleg nedokonča-nih del v nekaterih prostorih tudi pomanjkanje pedagoških
delavcev, kar bodo skužau rešiti v nekaj letih.
Z Ekomomsko fakulteto smo dobili v našo občino ne le pomemben objekt za izo-braževanje študentov, ampak je tu zaposlena tudd oela vr-sta strokovnjakov, kl se bodo gotovo vključila v družbeno in politično življenje Bežigra da.
»Sodelavci fakultete se b> do vsekakor vključili v druž-beno in poldtično življenje Bežigrada. Naše delegaoije se bodo trudile, da bi čimveč prispevale k razvoju samou-pravljamja za Bežigradom, družbenopolitične organizaci-je na fakulteti pa se že pove-zujejo z ustreznimd občinski-mi organizacijami. Pred na-mi je prvo skupno sodelo-vanje v pripravah na refe-renduna za samoprispevek, naši profesorji pa bodo so-delovaU tudi v delu kluba samoupravljalcev.«
Besede dekana Ekonomske fakultete dr. Gregorja Poč-karja so potrditev mnenja o pamenu  visokošolske ustano-
ve, ki se je preselila za Beži-grad. V podkrepitev naj na-vedemo še nekaj podatkov o dejavnosti fakultete oziromu študiju na njej. Orgaoiairan imajo paslovni in ekonamski Studij, slednjd je celovit in traja štiri leta, ob koncu štu-dija pa čaka študente še di-ploma. Na poslovni smeri je študij dvostopenjski in dobi študent po dveh letih naziv ekonamist, diploma po štirih letih študija pa prinese na-ziv diplomirani ekonL«nist. Na obeh smereh je ve<5 usmeritev, tako da imajo štu-dentje resnično veliko možno-sti za zadovoljitev svojih in-terasov na področju eloonom-skih znanosti.
Na višji stopnji poslovne smeri je lani končalo študij z naairvom ekonomist 231 študentov, diplomiranih eko nomistov visokošolskega &tu-dija na obeh smareh pa je bilo lani 160. Letos bo števi-lo diplomirancev še večje, saj jih je do zdaj diplomira-lo že 181.
STANE DROLJC