Kamniški QbČAN Št. 1 1 49. leto Kamnik, 10. junij 2010 ■v ________ _________ NAJBOLJŠI UCENCI IN DIJAKI PREJELI KNJIŽNE NAGRADE šolsko leto se izteka in v torek, 8. junija, je župan Anton Tone Smolnikar v Domu kulture Kamnik podelil posebna priznanja - knjižne nagrade najboljšim učencem in dijakom v šolskem letu 2009/ 2010. Ob tem je čestital 37 najboljšim iz osnovnih in srednjih sol v kamniški občini in jim namenil spodbudne misli na poti širjenja znanja z mislijo »ni nemogočih poti«, kar je tudi naslov knjige-avtobi-ografije alpinista Tomaža Humarja, ki so jo prejeli nagrajenci. Ekipa Doma kulture Kamnik je pripravila nekoliko drugačno scensko postavitev in dvorano spremenila v prijetno kavarno, za kavarniške mizice pa so se posedli učenci in dijaki šol. Povezovalca Alenka Ribič in Vid Valič, ki ga seveda vsi poznajo iz pravkar zaključenega TV šova Slovenija ima talent, sta z odlično interpretacijo programa zabavale zbrane v dvorani. Letošnji nagrajenci so: iz OŠ F. Albrehta: Vesna Blagojevic, Janja Kepec, Gregor Boštic, Jernej Ju-rič, Miha Jemec; iz OŠ Toma Brejca: Eva Vrhovnik, Gregor Košir, Klemen Žagar ; iz OŠ Marije Vere: Vida Maver, Polona Zabret, Nika Marolt, Petra Ber-toncelj, Domen Pleško; iz OŠ Stranje: Sara Pančur, Eva Balantič, Gregor Spruk; iz OŠ Šmartno v Tuhinju: Larisa Vrtačnik, Marinka šarc, Primož Zore; iz OŠ 27. julij Urša Močnik in Erik Novak; iz Glasbene šole Kamnik: Natalija Baumann, Timotej Košir, Bor Prezelj, Nina Smrekar, Zala Ternovec; iz ŠCRM; Valter Bergant, Rok Jemec, Barbara Vode, Jakob Frontini, Alenka Juhant, Tanj a Ropas, Aleš Sešek, Anže Jamnik ter iz CIRIUS-a Nataša Romih, Boris šmigoc in Tjaša Urbanc. Iskrene čestitke iz uredništva Kamniškega občana ter uspešno na nadaljnji poti, saj znanje odpira marsikatera vrata! Urednica Saša Mejač Ob tesni referendumski zmagi v državi V občinah Kamnik in Komenda proti arbitražnemu sporazumu Nedeljski referendum o potrditvi arbitražnega sporazuma o določitvi meje s Hrvaško je prinesel tesno zmago zagovornikov arbitražnega sporazuma. Ob 42-odstotni udeležbi je za sporazum glasovalo 51,5% volilcev. Razlika odstotka in pol med zagovorniki in nasprotniki je relativno majhna, nedvomno pa je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško našo državo politično razdelilo na skoraj enako močna politična pola. Če je v državi arbitrtažni sporazum zmagal, pa so ga volilci na Gorenjskem in tudi na območju občin Kamnik in Komenda, ki spadata v 10. volilni okraj 1. volilne enote, večinsko zavrnili. Po neuradnih rezultatih je v kamniško-komendskem volilnem okraju ZA arbitražni sporazum glasovalo 5.720 volilk in volilcev, kar pomeni 47,70%. PROTI arbitražnemu sporazumu je bilo oddanih 6.269 glasov ali 52,30%. Volilna udeležba je bila nekoliko nad državnim povprečjem - 44,33%. Sporazum, po katerem bodo mejo s Hrvaško po njenem vstopu v Evropsko unijo (če se državi že prej ne sporazumeta sami) določal senat petih arbitrov, je dobil največjo podporo v Volčjem Potoku (64,8%), na Duplici (63,71%) in in v južnem delu Kamnika (volišči Gasilski dom, OŠ Toma Brejca - 62%), največje nasprotovanje pa na Gozdu (83%), v Motniku (73%), Šmartnem (72%), Vranji Peči (72%) in Tunjicah (70%). SAŠA MEJA» Slovesnost ob dnevu državnosti 24. junija ob 18. uri, Glavni trg Slavnostni govornik bo Karl Erjavec, predsednik stranke Desus V kulturnem programu bodo nastopili Mestna godba Kamnik, Mešani pevski zbor Mavrica in Mažoretna skupina Veronika. Sledila bo Kamniška noč z zabavnim programom Vabljeni! Občina Kamnik Uspešna udeležba Menine na mednarodnem pogrebnem sejmu BEFA Od 13. do 15. maja je v Dusseldorfu potekal mednarodni sejem pogrebne opreme BEFA 2010. Na sejmu, ki ga vsako leto obišče okrog 10.000 obiskovalcev iz vse Evrope, Rusije in ZDA, se je predstavilo tudi kamniško podjetje Menina. Razstavilo je 13 svojih izdelkov srednjega in visokega cenovnega razreda in ekskluzivne izdelke. Med razstavljenimi krstami je največ zanimanja požela krsta Diamant. Več o predstavitvi na sejmu, proizvodnji in poslovanju na 4. strani. Novo vodstvo v Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik V Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik so izvolili nove organe zbornice za mandatno obdobje 2010-2014 - nove člane skupščine, upravnega in nadzornega odbora ter predsednika. Več na 4. strani. Predsedstvo Skupnosti občin O problematiki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov Glavna tema srečanja Predsedstva skupnosti občin Slovenije, ki se je 25. maja odvijalo v prostorih Golf Arboretuma, je bila problematika sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, ki že več let predstavljajo trn v peti Kljub velikemu angažiranju strokovnih delavcev na občinah in strokovnih izvajalcev se zaradi težav z Ministrstvom za prostor zadeve odvijajo zelo počasi. Brez sprejetja OPN pa gradnja novih objektov v občinski lasti (npr. vrtcev) ni mogoča. Več na 3. strani. IZ VSEBINE AKTUALNO na straneh 2 in 3 O ureditvi ceste proti Stranjam pri Velikem jezu Sanacija naj bi odpravila smrad v okolici Svilanita in Ete Razvojno partnerstvo središča Slovenije za enakomeren razvoj znotraj regije Na letni konferenci Omrežja občin »Povezanost v Alpah«: O turizmu v času podnebnih sprememb Najdaljša svetovna pešpot za mir se je ustavila v Kamniku KULTURA na strani 5 Na gradu Zaprice tudi letos muzejska poletna noč Fotografska razstava Velika planina skozi čas Dobrodelna predstava Fotr je več kot uspela KOLEDAR PRIREDITEV MNENJA IN ODMEVI na strani 6 POLITIKA na strani 7 NAŠA DEDIŠČINA na strani 9 Ko se zasliši žlahtna grajska glasba Pred nami so Srednjeveški dnevi Kako se zaveže in nosi peča NAŠI JUBILANTI na strani 10 Ob 35-letnici Doma starejših občanov Kamnik: Starejši občani že dobra tri desetletja uživajo kvalitetne storitve Biserna poroka zakoncev Koncilija iz Pirševega NAŠ POGOVOR na strani 11 Damjan Pfajfar: Izkušnja s Cambridgea je neprecenljiva ŠPORT na straneh 12 in 13 O vaterpolistih, košarkarjih Calcita Mavrice, mednarodnem teniškem prvenstvu v Kamniku, mini odbojkaricah, tekačih KGT Papež, tenisačih TK Kamnik ... Dragi bralci, Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 24. junija. Rok za oddajo člankov je petek, 18. junija; oglasov in zahval pa v ponedeljek, 21. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, fax: 01/83 19 860, e-naslov: sasa.meiac@siol.net Novo izvoljeni člani skupščine Območne obrtne zbornice Kamnik. Novi predsednik OOZ Kamnik je Marko Vrhovnik (drugi z desne zadaj). NAJ VAS POŽGEČKAJO METULJA KRHA Sprehodite se med metulji Arboretum Volčji Potok D u D E C E M T E R Z^ A TUJ E -J E ^ I K E BrpzntUava 1230 Domžale POČITNIŠKE JEZIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE 5.-9. JULIJ 16.-20. AVGUST 2010 % 01/721 69 13, 041/317 444 www.dude.si ommerce- iapla ^inta in p0mîad nin/u.AUflôAETuq-VP.si Huki REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska skupina Socialnih demokratov V torek, 22. junija, vas ob 19. uri vabim na poslanski večer v Kavarno Marjanca v Kamniku. Gosta poslanskega večera bosta poslanca DZ RS Renata Brunskole, županja občine Metlike in Tomaž Tom Menciger, župan občine Jesenice. Vljudno vabljeni! mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka 10. junij 2010 AKTUALNO Kamniški ObČAN Pridobivanje služnosti na trasah kanalizacijskega in vodovodnega omrežja Občina Kamnik se je v zvezi s črpanjem evropskih sredstev po Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, ki se zakljuËi leta 2015, regijsko povezala tudi s sosednjimi občinami, o čemer smo že pisali. Na projektu »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik«, ki predvideva nadgradnjo Centralne čistilne naprave(CČN) in izgradnjo kanalizacije, sodelujemo s sedmimi občinami, medtem, ko se pri projektu« Oskrba s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik« združujemo še s petimi sosednjimi občinami. Za projekt vodooskrbe v regiji, ki ga vodi naša občina, je bila že v začetku aprila 2010 oddana vloga za pridobitev sredstev sofinanciranja iz Kohezijskega sklada na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), zato usklajujemo še zadnje potrebne aktivnosti za dokončanje priprave projekta za pridobitev Odločbe za dodelitev sredstev sofinanciranja. Hkrati pa pripravljamo vse potrebno za izvedbo javnih naročil za gradnjo, skladno s smernicami FIDIC, ki se morajo uporabljati za projekte, sofinancirane s sredstvi Kohezijskega sklada. Nekoliko drugačno stanje je na projektu odvajanja in čiščenja, kjer vlagamo veliko naporov pri usklajevanju z MOP. Projekt vodi občina Domžale ob naši aktivni udeležbi, saj smo do pred kratkim ločeno vodili aktivnosti na delu projekta odvajanja oz. kanalizaciji. Vedno nove usmeritve s strani MOP-a in s tem povezane ciljne vrednosti in ocena upravičenosti izgradnje so nam vzeli veliko časa. Kljub naši dobri volji in pripravljenosti še vedno usklajujemo katera območja so (glede na število populacijskih enot) upravičen strošek sofinanciranja Kohezijskega sklada glede na situacijo aglomeracij na območju predmetnih sedmih občin. Zavedamo se, da so nepovratna sredstva ključnega pomena pri izvedbi investicije, saj bomo morali v nasprotnem primeru nameniti več sredstev iz proračuna, kot tudi vsi ostali, ki se bodo na takšen sistem priključevali! Trenutno je zelo pomembno, da pridobimo vse potrebne služnostne pogodbe na posameznih trasah, kjer bo izgradnja potekala, saj se bomo morali v nasprotnem primeru nekaterim območjem izogniti, kar pomeni tudi spremembo investicijskega projekta in tehnične dokumentacije. Upam na razumevanje posameznih lastnikov, saj lahko samo z njihovim sodelovanjem dosežemo cilje trajnostnega razvoja, zaščite in kakovostnejšega življenjskega okolja tudi v našem okolju. RUDOLF PFAJFAR Darujmo kri, pomagajmo! DRUGA LETOŠNJA KRVODAJALSKA AKCIJA BO 21., 22. IN 23. JUNIJA Čas res hitro teče, kar vidimo tudi po tem, da je pred nami že druga letošnja krvodajalska akcija, ki bo v Domu kulture Kamnik potekala 21., 22. in 23. junija med 7. in 13. uro. Upamo, da se je boste udeležili v čim večjem številu, saj so nas iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino obvestili, da so se zaloge koncentriranih eritorcitov zmanjšale na mejo sedemdnevnih zalog, zato so pričeli z izvajanjem dodatnega klicanja krvodajalcev posameznih krvnih skupin (zlasti RhD negativne KS, ter krvodajalce KS O- RhD poz in A- RhD poz), nas pa pozvali, da še dodatno motiviramo krvodajalce za darovanje krvi. Krvodajalec je lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti MORA lahek, nemasten obrok, po odvzemu pa zaužiti malico, ki jo pripravijo transfuzijci, s seboj na odvzem mora prinesti velja osebni dokument s fotografijo Dejavni v tednu Rdečega križa že pred pričetkom tedna smo vsem našim osnovnim šolam dostavili gradiva za uči- telje, prvošolčkom pa brošure, iz katerih so s pomočjo učiteljic ugotovili, kdo smo, kaj smo in kaj delamo. Se posebej aktivne so bile učiteljice OS Smartno, učenci 2., 3. in 4. razreda so pripravili kulturno prireditev, prav tako so se učenci 2. in 3. razreda udeležili delavnice prve pomoči, kjer so se marsikaj koristnega naučili. Tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Skupaj s Heleno iz MC - Kotlovnice in reševalcem Simonom iz Zdravstvenega doma Kamnik smo »bibam« v Matični knjižnici Kamnik pripravili »bu-balanto«, kjer smo pozdravili njihove bolne igrače, reševalec Simon jim je razkazal reševalno vozilo in jih popeljal okrog stavbe. Za naše starostnike, ki jesen življenja preživljajo v Domu starejših občanov v Kamniku. pa smo z učenci OS Frana Albrehta iz Nevelj - kar 43 jih je bilo, pripravili krajši kulturni program, v katerem se je pelo, plesalo. Da bi jim naš obisk ostal v spominu, smo vse starostnike obdarili z dišečimi srčki iz blaga, ki so jih izdelali učenci matične šole Frana Albrehta. Da je vsakoletna proslava res prijetna, je bilo raz- vidno z obrazov prisotnih, tudi podžupana Braneta Golubovi-ča, ravnatelja OS Frana Albrehta Rafka Laha in direktorice DSO Marije Rems. Ker pa je socialna dejavnost eno naših najpomembnejših področij, v času recesije pa pridobiva še nove razsežnosti, smo našim socialno ogroženim občanom v Tednu Rdečega križa pomagali s pomočjo v prehrambenih artiklih, kar sicer počnemo vsak mesec v letu. Seveda pa nismo izpustili niti rednega mesečnega merjenja krvnega sladkorja, trigliceridov, holesterola in krvnega tlaka, ki ga že več let vsak prvi torek v mesecu izvajamo v Društvu upokojencev Kamnik. Se več, prav na Svetovni dan Rdečega križa smo izvajali tudi merjenja krvnega sladkorja v Mercator centru Kamnik. Odziv je bil nad pričakovanju, saj se je odzvalo preko sto obiskovalcev. Naj zaključimo s povabilom NA KRVODAJALSKO AKCIJO 21., 22. in 23. junija med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik! OZ RK Kamnik Vi sprašujete, župan odgovarja O UREDITVI CESTE PROTI STRANJAM B. M. iz Kamnika sprašuje, kdaj ima Direkcija RS za ceste v načrtu ureditev ceste proti Stranjam (odsek pri tako imenovanem Velikem jezu), kjer je že dalj časa enosmerna zapora? Kot smo že nekajkrat zapisali, je na državni cesti R1-225 Kamnik-Stahovica pri podjetju KIKzaradi neustrezne nosilnosti propusta Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) izvedla polovično zaporo ceste, kar predstavlja dodatne težave v prometu, saj promet na tem odseku poteka izmenično enosmerno ter s tem predstavlja nevarnost za udeležence v prometu. Občina Kamnik je DRSC v lanskem letu pozvala, da v letu 2010 zagotovi potrebna finančna sredstva za realizacijo projekta in ureditev ceste, na omenjeno problematiko pa sem osebno večkrat opozoril tudi g. Gregorja Ficka, direktorja Direkcije RS za ceste. V marcu smo s strani DRSC-ja prejeli dopis o načrtovanih aktivnostih na območju občine Kamnik v letu 2010, kjer so poleg rekonstrukcije ceste pri Velikem jezu, kije v celoti investicija direkcije, vključene tudi skupne investicije DRSC-ja in Občine Kamnik. Občina je namreč v lanskem letu z DRSC-jem na podlagi medsebojnega sodelovanja podpisala dogovor o skupnih investicijah v višini 416.000 (od tega 175.000 evrov DRSC, 241.000 evrov Občina Kamnik), ki vključuje izgradnjo pločnika in javne razsvetljave v Sp. Stranjah, izgradnjo ukrepa za umirjanje prometa na vstopu v naselje, ureditev brvi čez Stranjskipotok ter izdelavopro-jektne dokumentacije za izvedbo brvi za pešce in kolesarje čez Kamniško Bistrico. Tudi v primeru, da direkcija z deli ne bo pričela v načrtovanem roku, ima občina v načrtu gradnjo pločnika vse do ukrepa za umirjanje prometa. Na občini smo kljub prejetemu dopisu predlagali srečanje s predstavniki DRSC-ja na temo rekonstrukcije ceste pri Velikem jezu, ki je potekalo 27. maja v njihovih prostorih. Na srečanju, katerega sta se udeležila mag. Matjaž Srša z oddelka za gospodarske javne službe ter Karla Urh, predsednica KS Kamniška Bistrica, je bilo ugotovljeno, da znaša skupna vrednost omenjene investicije 300.000 evrov in daje razpisna dokumentacija za izbiro izvajalca del v celoti pripravljena. Razpis bo v naslednjih dneh objavljen na portalu javnih naročil. Kot so povedali predstavniki direkcije pa to še ne pomeni, da bo ta premostitveni objekt zgrajen v letošnjem letu, kajti ne gre pozabiti na občutno krčenje državnih sredstev, saj bo DRSC z vladnim predlogom rebalansa ob kar 154 mio evrov, kar posledično pomeni manjšanje sredstev tudi za že načrtovane investicije. Ko bo rebalans potrjen, kar bo znano v roku enega meseca, bo znana tudifinančna situacija za omenjeno investicijo. V okviru medsebojnega sodelovanja občine in DRSC-ja pa naj bi 28. junija v KS Kamniška Bistrica predstavili projektno dokumentacijo za izvedbo mostu za pešce in kolesarje preko Kamniške Bistrice. Rešitev je izdelana v treh variantah in bo tako konec junija ustrezno predstavljena v prostorih osnovne šole v Stranjah. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN SANACIJA NAJ BI ODPRAVILA SMRAD V OKOLICI SVILANITA IN ETE V prejšnjih tednih sem prejel posamezne telefonske klice krajanov z opozorilom, da se v okolici podjetja Svilanit in Eta občasno širi neznosen smrad. Takoj sem posumil, da gre po vsej verjetnosti za slabo ali pa neustrezno delovanje njihove čistilne naprave. Skrb je bila toliko večja, saj se obe podjetji nahajata v središču mesta, ki je pretežno stanovanjsko naseljeno. Vprašanje je bilo najprej zastavljeno generalni direktorici podjetja Svilanit Mojci Subic. Pojasnila mi je, da se zavedajo, da je občasno prihajalo do motenj pri delovanju čistilne naprave, ki je trenutno v fazi prenove. Sanirali bodo bazen, prav tako pa nameravajo zamenjati tehnologijo, ki bo bolj prijazna do ljudi in okolja. V naslednjih tednih nameravajo opraviti testiranja delovanja. Vsa dela naj bi zaključili v mesecu juliju, ko bo opravljena tudi temeljita analiza poizkusnega delovanja celotne čistilne naprave. Sicer pa so težave najprej občutili tudi sami, posebno ob slabem vremenu in nizkemu zunanjemu tlaku, dodaja direktorica, zato želijo stanje čimprej sanirati. Na mojo prošnjo se je odzval tudi inšpektor za okolje Bojan Straus. Pojasnil je, da v predpisih o varstvu okolja vonjave niso zakonsko opredeljene, zato o njih ne more odločati. V zvezi s čiščenjem odpadnih voda družb Svilanit in Eta na skupni čistilni napravi pa je inšpekcija za okolje ukrepala v februarju letos. Ugotovljeno je namreč bilo, da sta odpadni tehnološki vodi, ki nastajata v družbah in se pred izpustom v kanal Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik združita, prekomerno obremenjeni. Zato je bilo družbama odrejeno, da uskladita odvajanje odpadnih voda s predpisi. Rok za izvedbo še ni potekel. V naslednjih dneh si bom sanacijo skupaj z direktorico podjetja Svilanit tudi sam ogledal. O poteku in zaključku del pa bomo bralce tudi obvestili. RUDOLF PFAJFAR Letni bazen odpira svoja vrata To soboto, 12. junija, bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji »mokrih« poletnih dogodivščin, saj začne delovati zunanji kamniški bazen, kopanje pa bo ta dan prav za vse brezplačno. Plavalni klub Kamnik, ki bo tudi letošnje poletje upravljalo letno kopališče »Pod skalco«, tako že zgodaj začenja kopalno sezono. Klub z Občino Kamnik že vrsto let uspešno sodeluje, z roko v roki pa omogočata številnim občanom Kamnika in prebivalcem širše okolice plavanje in druge užitke na bazenu v poletnih mesecih, mnogim športnikom in tekmovalcem pa treninge v domačem kraju. Stara knjiga za nov nasmeh Knjiga je nepogrešljiva sopotnica v našem življenju in njenega mesta ne morejo izpodriniti niti sodobni elektronski mediji. ©e posebej v letošnjem letu, ko je Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige, je pozornost namenjena knjigam in bralni kulturi. Zato so se v UniCredit Bank, kjer so že uspešno izpeljali akcijo zbiranja igrač ter potrebščin za šolo in prosti čas, odločili, da tokrat zberejo knjige, ki jih naši otroci ne potrebujejo več, bodo pa omogočile lepo doživetje novim malim bralcem. Kot pravijo sodelavci UniCredit Bank, je knjiga res najlepše darilo in verjamejo, da bodo otroci Zveze prijateljev mladine veseli novih pridobitev. Če znate tudi vi prisluhniti in pomagati, vas prijazno vabijo, da združimo moči in prinesemo veselje otrokom z manj priložnostmi. Knjige zbirajo v vseh poslovnih enotah UniCredit Bank, tako tudi v Kamniku na Ljubljanski 4/b. Rekonstruirana cesta v Tunjicah čaka le še na asfalt Na Občini Kamnik so v maju pričeli z rekonstrukcijo lokalne ceste v Tunjicah (Tunjice-Vrhovje), ki bo z asfaltiranjem predvidoma zaključena v prihodnjem tednu. Celoten projekt zajema rekonstrukcijo v dolžini 1.250 metrov, v tem letu pa bo izvedena prva faza izgradnje na najbolj izpostavljenem odseku v dolžini 200 m. Občina je za investicijo v letu 2010 namenila sredstva v višini 40.000 evrov. Končana izgradnja pločnika na Poti 27. julija V teh dneh pa so se pešci razveselili novega pločnika ob občinski cesti Pot 27. julija v bližini Titanove brvi. Ker v tem delu poteka »varna šolska pot«, bo novi pločnik zagotovo pripomogel k večji prometni varnosti na tem odseku. Občina je za investicijo namenila sredstva v višini 50.000 evrov. Kamniški ObČAN AKTUALNO - KAMNIK V REGIJI IN DRŽAVI 10. junij 2010 Na letni konferenci Omrežja občin »Povezanost v Alpah« Na seji Predsedstva Skupnosti občin Slovenije Največ besed okoli problematike sprejemanja občinskih prostorskih načrtov O turizmu v času podnebnih sprememb Kamnik je 4. in 5. junija gostil 14. redno konferenco Območja občin »Povezanost v Alpah«. Pozornost je bila namenjena podnebnim spremembam in njihovem vplivu na turizem. Kako obvladovati podnebne spremembe v turizmu, ki predstavljajo danes za alpski prostor resen izziv, in kakšno vlogo imajo pri tem lokalne in regionalne skupnosti, so bile glavne teme konference. Omrežje občin »Povezanost v Alpah« (Dynalp), ki združuje alpske občine in regije iz sedmih držav (leta 2006 se jim je pridružila tudi občina Kamnik), je za podlago in obenem vodilo za dosego traj-nostnega razvoja v alpskem prostoru izbralo Alpsko konvencijo. Ta mednarodna pogodba poleg okvirne konvencije vključuje področja, ki se dotikajo urejanja prostora in trajnostnega razvoja, varstva narave in urejanja krajine, hribovskega kmetijstva, gorskega gozda, turizma, energije, varstva tal in prometa. Osnovni cilj Omrežja občin »Povezanost v Alpah« je delovati z lokalne ravni, zato je pomembna vloga lokalnih skupnosti-občin in regij. Udeležence konference so pozdravili Rainer Siegele, predsednik Omrežja občin »Povezanost v Alpah, Igor Roblek s Stalnega sekretariata Alpske konvencije, Anton Tone Smolnikar, župan občine Kamnik, ter Jernej Stritih, direktor službe vlade RS za podnebne spremembe. Vsi so bili enotni, da je izvajanje Alpske konvencije na regionalni ravni osrednjega pomena, saj le tako lahko območje ohranimo kot edinstven naravni in kulturni prostor v Evropi. Po besedah Igorja Robleka bodo tudi v prihodnosti strmeli k širjenju Glavna tema tokratnega srečanja Predsedstva skupnosti občin Slovenije, katerega član je že vrsto let tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki se je v torek odvijalo v prostorih Golf Arboretuma, je bila problematika sprejemanja občinskih prostorskih načrtov, ki že več let predstavljajo trn v peti. Kljub velikemu angažiranju strokovnih delavcev na občinah in strokovnih izvajalcev, se zaradi težav z Ministrstvom za prostor, zadeve odvijajo zelo počasi. Brez sprejetja OPN pa gradnja novih objektov v občinski lasti (npr. vrtcev) ni mogoča. Spremembe zakona konec lanskega leta so sicer zagotovile nekatere spremembe, vendar ne rešujejo vse problematike. Predstavnik MOP Damijan Uranker je razložil, da do časovnih zamikov pri sprejemanju prostorskih aktov prihaja predvsem zaradi kadrovskih težav, pa tudi zaradi implementacije evropskih direktiv na področju varčne energije. »Nenehno spreminjanje predpisov s strani države v preteklih letih ter nov Zakon o prostorskem načrtovanju, ki ga je vlada sprejela v aprilu 2007, so povzročili, da so morale občine ob oblikovanju prostorskih ter drugih podlag za pripravo Občinskega prostorskega načrta lete nekajkrat spreminjati« je potek priprave tega dokumenta na Občini Kamnik obrazložila mag. Marija Tadeja Ježek, vodja oddelka za urejanje prostora. Nov zakon je tako prinesel novo klasifikacijo prostorskih aktov, ob tem pa vsem 210 slovenskim občinam naložil, da do 1. 1. 2011 opravijo javno razgrnitev Občinskega prostorskega načrta. Na predlog OPN-ja, ki ga občine pripravijo in posredujejo ministrstvom, morajo ministrstva pripraviti svoje smernice in mnenja, kjer pa se zadeva ustavi, saj je, tudi po besedah Damjana Urankerja, vodje sektorja za prostorsko načrtovanje na lokalni ravni na MOP-u, glavni razlog pomanjkanje kadra na ministrstvih, ki bi v predpisanem roku 30 dni posredovala potrebne smernice in mnenja. Po besedah Urankerja ima do danes le 13 od 210 slovenskih občin sprejet Občinski prostorski načrt, seznanjen pa je tudi s situacijo v kamniški občini, ko po preteklih 7 mesecih na Občini še vedno niso prejeli vseh potrebnih smernic s strani pristojnih organov. Zupan Tone Smolnikar dodaja, da so na Občini Kamnik po dobrih 3 letih priprave OPN-ja še vedno v mrtvem teku. Zakaj je temu tako, pa se vedno bolj sprašujejo tudi občani. »Lahko rečem, da bo to vsekakor »razvojna blokada« v prihodnjih treh, štirih letih. Občine bodo po tem, ko bo predvidoma končno v prihodnjem letu sprejet OPN za celotno občino, morale za posamezna območja sprejeti še OPPN (Občinske podrobne prostorske načrte), kar pomeni ponovno leto ali več, ko bo ta postopek končan« dodaja župan Smolnikar. Tone Peršak, župan občine Trzin in podpredsednik SOS-a, je poleg zamud na ministrstvih izpostavil tudi problem neusklajenega delovanja ministrstev ob podajanju smernic. Clani Predsedstva so izpostavili tudi težave z Ministrstvom za kmetijstvo na tem področju -kritike so se pojavile predvsem v zvezi s spreminjanjem namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so v neposredni bližini že obstoječe infrastrukture, pa tudi v zvezi z zapostavljenim položajem občin na prednostni listi za nakup zazidljivih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se sicer zaveda zamud, vendar si prizadevajo, da bi uspeli vse urediti v roku, hkrati pa so izpostavili, da je državna prioriteta varovati temeljna kmetijska zemljišča, čeprav ne želijo zavirati razvoja. Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije se je zavezalo za vodenje konstruktivne komunikacije s pristojnim Ministrstvom in skupnim iskanjem možnih rešitev za hitrejše sprejemanje OPN. Nika Vrhovnik, Odnosi z javnostmi Občina Kamnik izvajanja Alpske konvencije s ciljem, da se članstvo občin, vključenih v Dynalp, poveča na četrtino vseh občin, ki ležijo na alpskem prostoru. Jernej Stritih je pohvalil delo, ki ga opravljajo znotraj Omrežja občin Povezanost v Alpah, župan Tone Smolnikar pa je izpostavil nekatera prizadevanja Občine Kamnik na področju okoljevarstva, ob tem pa omenil tudi problematiko pri pridobivanju mnenj so-glasodajalcev za izdelavo občinskih prostorskih načrtov, s katero se srečuje večina slovenskih občin. Udeleženci so drugi dan konference obiskali Veliko planino, eno izmed najbolj zanimiv turističnih točk v naši občini, kjer si prizadevajo, da planina ostane »zelena« tudi s pomočjo obratovanja nihalne žičnice, ki predstavlja eno izmed najbolj ekoloških poti na planino. V nadaljevanju konference je sledila predstavitev primera dobre prakse iz švicarskega mesta Engadin Scoul, kjer so bili ob negotovih zimah, zmanjševanju zanimanja za smučanje ter veliki konkurenci prisiljeni preoblikovati in obogatiti turistične produkte ter se osredotočiti na prednosti in posebnosti kraja, kar danes tvori pomemben del turistične ponudbe. Dr. Andreja Eržen, direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, je na primeru kamniške občine predstavila vpliv evropskega znaka EU Marjetica na razvoj lokalnega turizma. Sledila je konvencija županov na temo »lokalni deležniki v boju proti globalnim spremembam« in redna skupščina članic. Nika Vrhovnik Odnosi z javnostmi, Občina Kamnik Najdaljša sveto v Kamniku Mednarodna skupina tekačev, ki v okviru svetovnega štafetnega teka -Teka svetovne harmonije tečejo skozi več kot sto držav na šestih celinah s poslanstvom mednarodnega prijateljstva in razumevanja, je v torek, 25. maja, na poti po Sloveniji pritekla tudi v naše mesto. V zadnjem delu poti do Glavnega trga so se jim pridružili člani Kluba gorskih tekačev Papež in s tem izkazali podporo teku in mednarodnemu projektu. Na Glavnem trgu je župan Tone Smolnikar izrekel dobrodošlico tekačem in iz njihovih rok prevzel gorečo plamenico. Na svoji poti, ki so jo pričeli februarja na Irskem, bodo pretekli preko 48.000 kilometrov, zaključili pa jo bodo septembra v Moskvi. Po besedah organizatorjev je Tek svetovne harmonije največja in najdaljša pešpot za mir. Od svoje ustanovitve je plamenica obiskala 140 držav sveta. Na poti plamenice se ljudje v tisočih skupnostih - od otrok do upokojencev, od navadnih ljudi do svetovnih voditeljev - pridružijo tekačem Teka svetovne harmonije in ponesejo plamenico nekaj korakov ali nekaj kilometrov. Plamenico so med drugim v rokah držali tudi Nelson Mandela, Mati Tereza, Muhammad Ali in dvakratni dobitnik zlate olimpijske medalje Carl Lewis. SAŠAMEJAČ Razvojno partnerstvo središča Slovenije za enakomeren razvoj znotraj regije S slovesnostjo na geometričnem središču Slovenije - GEOSS-u sta se 28. maja Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije pridružili občini Domžale in Mengeš. S tem sta naši sosednji občini tudi formalno vstopili v interesno povezovanje občin na območju Srca Slovenije. Prisotnost vseh desetih županov vključenih občin, med katerimi je tudi naša občina, je potrdilo pravilno usmeritev delovanja območnega razvojnega partnerstva, s svojo prisotnostjo pa so dogodek, na katerem so dvignili tudi zastavo Srca Slovenije, počastili visoki predstavniki slovenske vlade, med njimi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Henrik Gjerkeš ter minister za okolje in prostor Roko Zarnič. nerstvu središča Slovenije za njegovo širitev. Na rednem delovnem srečanju, ki je sledilo svečanemu dogodku, so župani in občinski koordinatorji spregovorili o pomenu lokalne samooskrbe in spodbujanja trženja lokalno pridelanih kmetijskih pridelkov na lokalnem trgu. Program lokalne samooskrbe na območju Srca Slovenije izvaja zadruga Jarina, ki uspešno uveljav- lja pristop »iz regije za regijo«. Predstavniki občin so se strinjali, da je povečanje deleža lokalne samooskrbe s prehranskimi proizvodi v interesu vseh. Kmetijskim gospodarstvom omogoča dodaten zaslužek, na drugi strani pa krajše transportne poti vplivajo na kvaliteto hrane za prebivalstvo in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. SAŠA MEJAČ Kot svojo skupno identiteto Razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki deluje od leta 2006, prepoznava znamko Srce Slovenije, ki geografsko združuje območje v obliki srca z geometričnim središčem Slovenije GEOSS kot središčno točko. V razvojnem partnerstvu središča Slovenije se povezujejo občine Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje in Radeče, sedaj pa še občini Domžale in Mengeš. Na celotnem območju tako živi preko 125.000 prebivalcev. Minister Henrik Gjerkeš je pozdravil delovanje območ- nih razvojnih partnerstev ter izpostavil njihovo pomembno vlogo danes, ki bo, po njegovih besedah, v bodoče še večja. Območna razvojna partnerstva, kot je Razvojno partnerstvo središča Slovenije, bodo skrbela za enakomeren razvoj znotraj regije. Območje razvojnega partnerstva, ki deluje kot prava regija, je v vseh teh letih preraslo načrtovane okvirje, prizadeva pa si predvsem za dvig ustvarjalnega potenciala prostora in kakovosti bivanja v njem. To je prepoznal tudi minister Gjerkeš in poudaril pomen razvojnih partnerstev in čestital Območnemu razvojnemu part- Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2010 Sklep o razpisu in obrazec vloge sta objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma sta dosegljiva v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Oddelku za gospodarske javne službe Občine Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela. veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 28. september 2010. Anton Tone Smolnikar ŽUPAN Župani Moravč, Lukovice, Kamnika in Domžal so se na geometričnem središču Slovneije - GEOSS-u srečali z ministrom za okolje in prostor dr. Rokom Žarničem in ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrikom Gjerkešem. (foto: Matej Povše) Kamniški OfiiiAf - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 15.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9. do 15. ure, sreda od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Tisk Set d.d., 10. 6. 2010. 10. junij 2010 GOSPODARSTVO IN RAZVOJ Uspešna udeležba Menine na mednarodnem pogrebnem sejmu BEFA Največ zanimanja je požela prestižna krsta Diamant Od 13. do 15. maja je v Dusseldorfu potekal mednarodni sejem pogrebne opreme BEFA 2010. Na sejmu, ki ga vsako leto obišče okrog 10.000 obiskovalcev iz vse Evrope, Rusije in ZDA, se je predstavilo tudi kamniško podjetje Menina. Razstavilo je 13 svojih izdelkov srednjega in visokega cenovnega razreda in ekskluzivne izdelke. Med razstavljenimi krstami je največ zanimanja požela krsta Diamant. »Za Menino je ta sejem izjemno pomemben, saj se odvija le vsakih pet let. Poleg tega se sejem odvija na nemškem tržišču, kjer Menina proda približno 40 odstotkov svojih izdelkov,«, je povedal Jože Homar, direktor podjetja Menina. »Sejma se udeležujemo tudi zato, da svoje obstoječe in pa tudi potencialne kupce seznanimo z našimi novimi izdelki. Letos smo razstavili krste nemških in italijanskih oblik ter ekskluzivne modele.« Dogajanje na sejmu so spremljali različni mediji iz Španije, Nemčije, Francije, Belgije in drugih evropskih držav. Največ pozornosti je vzbudila Meninina prestižna krsta DIAMANT. Krsto so v Menini oblikovali leta 2007 za razstavo, ki so jo pripravili ob 55-letnici podjetja. Izdelana je iz masivnega topolovega lesa v barvi mahagonija z visokim sijajem in je v sprednjem delu zaobljena. Zgornji del pokrova je prevlečen z rumenim usnjem v obliki jadra, kar simbolizira odhod v večnost. Na sprednjem delu ima pritrjeno brušeno steklo v obliki diamanta. Tovrstna oblika ter barve ponazarjajo nasprotje med svetlobo in temo oziroma med življenjem in smrtjo. »Odzivi obiskovalcev so nam potrdili, daje naša pot razvoja, kot smo si jo začrtali, pravilna. Vtise s sejma še vedno zbiramo, vendar lahko že sedaj rečemo, daje bil sejem za Menino zelo uspešen,« je še dodal Jože Homar. »Opazili so nas tudi tuji mediji. V nemškem časopisu Express je V Sloveniji prevladujejo žarni, v tujini klasični pokopi Kamniško podjetje Menina d.d. je eno izmed vodilnih evropskih proizvajalcev pogrebne opreme. Pogrebna in pokopališka dejavnost sta specifični, saj ju spremlja močna zavezanost tradiciji, pa tudi visoka raven poslovne morale, ki je v tovrstni dejavnosti še posebej pomembna. Kamniški Menini se je uspelo s prilagajanjem povpraševanju, s kakovostnimi izdelki ter z nižjimi cenami, ki jih dosega z avtomatizacijo proizvodnje, prebiti med najbolj uspešne in priznane evropske proizvajalce pogrebne opreme. Trg pogrebe opreme se je izkazal za perspektiven trg, Menina je bila največja tovarna pogrebne tržišča in spremeniti svojo tržno strategijo. Vztrajnost in prizadevnost podjetja se je izplaËala, saj je leta 1993 imela Menina že 65-odstotni tržni delež na zahtevnih evropskih trgih. V zadnjih tridesetih letih v Menini opažajo spremembe v odnosu Slovencev do tradicionalnega pokopa v krstah. Za razliko od Evropejcev in tudi Američanov smo Slovenci zelo hitro in množično sprejeli upepelitev pokojnika in žarni pokop. Med žarnimi pokopi smo v evropskem vrhu. Med pokopi na podeželju je skoraj polovica žarnih pokopov, v urbanih okoljih pa se je ta odstotek povečal na skoraj 90 odstotkov. V tem pogledu smo edinstveni v evropskem prostoru. Marsikje po Evropi (tudi na območju nekdanje Jugoslavije) in v ZDA še vedno prevladujejo klasični pokopi. V Italiji, na primer, še vedno opravijo 85 odstotkov klasičnih pokopov. Razloga, zakaj se Slovenci bolj odločamo za žarne pokope, sta verjetno tudi v tem. na trgu, je Menina za francoski trg povečala predvsem ponudbo v višjem razredu. Začeli pa so sodelovati tudi z novimi kupci na Poljskem, v Italiji in Švici, zato se bo Menina v prihodnje usmerila v razvoj izdelkov za italijansko, švicarsko in francosko tržišče. Avtomatizirana proizvodnja krst V Menini, ki zagotavlja delo 113 zaposlenim, stavijo na inovativnost, kakovost in prilagajanje željam kupcev. To je ključ do uspeha, saj na posameznih evropskih trgih kljub krizi dosegajo rast prodaje. Zaradi pritiskov trga podjetje veliko vlaga v lastni razvoj proizvodnje. Tako je danes večji del proizvodnje avtomatiziran. Lani so v proizvodni proces dodali še robota za lakiranje krst višjega cenovnega razreda. Vpeljali so tudi šifrirni sistem, v katerem je vsaka krsta označena s svojo črtno kodo. Sistem označevanja in šifriranja omogoča natančno evidenco nad stanjem zalog, hkrati pa olajša načrtovanje prodaje in Najbolj prestižna med izdelki kamniške Menine - krsta Diamant. bila med vsemi razstavljavci krst omenjena le Menina, novinar pa je bil tako navdušen, da je zapisal, da je DIAMANT med razstavljenimi krstami to, kar predstavlja prestižni Bugatti med avtomobili.« M« Kulturno I društvo iranJare Škocjan pri Domžalah opreme v nekdanji Jugoslaviji, ki je skoraj vso svojo proizvodnjo (97 odstotkov) prodala kupcem v drugih republikah. Z razpadom Jugoslavije je Menina izgubila večino svojih trgov. Skoraj čez noč se je morala preusmeriti na druga da na pokopališčih primanjkuje prostora. Na te spremembe se je bilo seveda treba prilagoditi in Menina danes 75 odstotkov svoje proizvodnje izvozi v evropske države, zlasti v Nemčijo, Francijo, na Hrvaško in Madžarsko. Najhitreje raste prodaja na francoskem trgu Tudi pogrebna dejavnost je podvržena tržnim silnicam in gospodarsko šibko leto 2009 je bilo prelomno tudi za to gospodarsko panogo. Končni kupci se vse manj odločajo za nakup izdelkov iz višjih cenovnih razredov, kazalniki pa kažejo na to, da se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend povpraševanja po čim cenejših izdelkih. Kot najbolj obetaven se v tem trenutku kaže francoski trg, kjer je količinska prodaja Meninih izdelkov v lanskem letu narasla za 23 odstotkov. Uspeh na francoskem trgu je Menina dosegla predvsem z upoštevanjem želja kupcev. Z razvojem novih izdelkov, prilagojenih povpraševanju 10. KULTURNI POLETNI FESTIVAL 0 Sobota MUZIKAL - zadnja poslovilna predstava 12. junij 2010 ob 21. uri MOJE PESMI MOJE SANJE Izvajalci: Delavnica muziké in Prešernovo gledališče Kranj Studenec Petek 18. junij 2010 ob 21. uri Studenec Sobota 19. junij 2010 ob 21. uri Nedelja 20. junij 2010 ob 21. uri Studenec KONCERT JAN PLESTENJAK KONCERT PERPETUUM JAZZILE Sobota 26. junij 2010 ob 21. uri Studenec KONCERT AVSENIKOV VEČER Ansambel Saša Avsenika, Grega Avsenik - kitara, Ansambel Kranjci, Skupina Sester Trobec Žagar, igralec Konrad Pižorn Kondi in TV voditeljica Maja Oderlapl NOVO VODSTVO V OBMOČNI OBRTNO-PODJETNIŠKI ZBORNICI KAMNIK V Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik so izvolili nove organe zbornice za mandatno obdobje 2010-2014. Volitve so potekale od 17. do 19. maja na sedežu OOZ Kamnik ter v Komendi. Izvoljeni so bili novi člani skupščine (25 članov), upravnega odbora (13 članov), nadzorni odbor in predsednik. Na 1. redni volilni seji skupščine, ki je bila sklicana v novi in stari zasedbi, se je poslovil dosedanji predsednik Emil Grzinčič, ki je svojo funkcijo opravljal tri mandate. Obrtno dejavnost ključavničarstva je prepustil sinu in se upokojil. Kandidata za novega predsednika sta bila Marko Vrhovnik in Janez Repanšek. Na podlagi tajnega glasovanja je bil z večinsko podporo na mesto predsednika za štiriletno mandatno obdobje izvoljen Marko Vrhovnik, lastnik in direktor podjetja Lestor d.o.o. V obrtništvu je dejaven že preko 20 let, uspešno vodi podjetje proizvodnje pohištva in opreme za trgovinske in poslovne prostore. Novo izvoljeni predsednik je imenoval upravni odbor za mandatno obdobje 2010-2014 v sestavi: Juh Marjana s.p. , frizerstvo, Kremžar Franc s.p. , domača in umetnostna obrt, Bodlaj Rudi s.p., avtomehanika, Lap Tina s.p., cvetličarstvo, Volovšek Jože, Lesmont Plus d.o.o., mizarstvo, Toni Matjaž s.p., izdelovanje gostinske opreme, Mlakar Janez s.p., gostinstvo, Jeraj Rudi s.p., mizarstvo, Schaffer Jerman Darinka s.p., modno oblikovanje, Repanšek Janez s.p., izdelovanje okvirjev, Hrovat Bernarda, Pekarna Hrovat d.o.o., predsednik — Vrhovnik Marko, Lesmont d.o.o. in sekretarka Irena Tonin. Dosedanja podpredsednika Marjana Juh in Franc Kremžar nadaljujeta svojo funkcijo tudi v mandatnem obdobju 2010-2014. Novo izvoljeni člani organov bodo imeli vrsto nalog in odgovornosti v smislu zastopanja interesov članstva, realizirani cilji bodo odvisni od dobrega povezovanja, vztrajnosti in konkretno zastavljenih zahtev za izboljšanje pogojev poslovanja drobnega gospodarstva tako na lokalnem kot državnem nivoju. Irena Tonin Ekipa Menine se je na nedavnem mednarodnem sejmu pogrebne opreme v Dusseldorfu srečala s poslovnimi partnerji. Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 051 / 61 61 51 in 051 / 61 41 41 Informacije in nakup vstopnic preko spleta: www.drustvo-miranjarc.si s tem proizvodnje. Avtomatiziran proces proizvodnje, podprt z učinkovitim informacijskim sistemom, Menini omogoča, da lahko izpolni naročila v krajšem času v primerjavi s konkurenco. Če je bil pred desetimi leti čas izdelave enega izdelka mesec in pol, se je ta čas danes skrajšal na dva do pet dni. Zmanjšujejo se tudi količine posameznega naročila. Danes se naroča več različnih serij z manjšimi količinami krst. V letu 2009 so za proizvodnjo krst porabili za štiri olimpijske bazene lesa V letu 2009 so za izdelavo krst porabili skoraj 10.000 m3 žaganega lesa, ivernih plošč in drugih lesnih materialov, kar znaša toliko lesa, kot bi ga potrebovali, da bi z njim napolnili štiri olimpijske bazene. V proizvodnji krst se je zelo povečala uporaba topolovega lesa. V Menini danes največ krst proizvedejo iz topolovega lesa, sledita hrastov in smrekov les. Večino lesa Menina pridobiva v Srbiji, kjer je leta 2002 ustanovila svoje hčerinsko podjetje Menina d.o.o. Ruma, kjer proizvaja masivne topolove plošče, ki jih s tovornjaki dostavlja v Šmarco. Širok izbor izdelkov in zanesljiva dobava sta konkurenčna prednost Menine Kot je povedal direktor Jože Homar, v Menini izdelujejo približno 300 modelov krst. Prav širok asortiman modelov in zanesljiva dobava sta ključna konkurenčna prednost Menine pred ponudniki iz drugih držav s cenejšo delovno silo, poleg tega pa je Menina zaradi sodobne proizvodnje sposobna hitre odzivnosti na naročilo. Oblike krst so odvisne od tradicije. V letu 2009 je Menina skupaj proizvedla nekaj manj kot 50.000 krst različnih oblik. V proizvodnji prevladujejo krste nemške oblike, sledijo italijansko-francoske krste in krste standardnih oblik. Na leto v povprečju prodajo 350 krst iz prestižne kolekcije, ki je znotraj strokovne javnosti prepoznavna v svetovnem merilu. Saša Mejač Tina Lazovic Iz Komende Prenovljena Glavarjeva cesta in novi hlevi Praznovanje ob občinskem prazniku so v občini Komenda sklenili slovesno. Med številnimi prireditvami v maju, ko so med drugim na slavnostni seji podelili tudi občinska priznanja, gasilci Komende in Križa pa so dobili novi gasilski vozili, so zadnjo soboto v maju odprli tudi prenovljeno Glavarjevo cesto in nove hleve Konjeniškega kluba Komenda. S prenovljeno Glavarjevo cesto je središče Komende začelo dobivati novo podobo, skupaj z izgradnjo hlevov pa se začenja gradnja centra Komende. Stare hleve bodo podrli, v Glavarjevo cesto pa so vgradili kanalizacijo, vodovod, javno razsvetljavo in ostalo infrastrukturo. Urejen je tudi zavijalni pas oziroma dostop v novo središče s trgovino, poslovnimi dejavnostmi in stanovanji v središču Komende. Sodobne hleve so odprli - od leve proti desni: župan Tomaž Drolec, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj, generalni direktor direktorata za varno hrano Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matjaž Kočar in predsednik Konjeniškega kluba Komenda Alojz Lah. Hlevi imajo poleg boksov za 16 konj tudi tuše in druge pomožne prostore ter ob klubski pisarni tudi dvorani za srečanja, sestanke in različne prireditve med sejmi, konjeniškimi in drugimi prireditvami ter dogajanji. Gradnja hlevov oziroma objekta je Konjeniški klub Komenda, ki uspešno organizira tako razne konjeniške prireditve kot tradicionalni kmetijski sejem, veljala dobre pol milijona evrov, še nekaj več pa tudi občino. AŽ Hlevi Konjeniškega kluba Komenda so med najlepšimi v Sloveniji in tudi pri sosedih onkraj meje. KULTURA - ZANIMIVOST Dobrodelna predstava Fotr je več kot uspela Leo klub Kamnik je 1. junija pripravil dobrodelno predstavo Fotr v Domu kulture Kamnik. Predstava, v kateri nastopa Lado Bizovičar, občasno pa se mu na ekranu pridruži Katarina Čas, je bila več kot uspešna, saj smo prodali skoraj vse karte, obiskovalci pa so z dvorane odhajali nasmejani in dobre volje. Ni lepšega kot sprostiti ljudi na dobrodelnem dogodku. Turistično društvo Tuhinjska dolina vabi v soboto, 19. junija, na 5. VZPON Z GORSKIMI KOLESI TERME SNOVIK - VELIKA PLANINA 2010 Veliki vzpon, start ob 10.00: trasa Terme Snovik-Osredkar-Poljana-Črnivec-Kašna planina-Kranjski Rak-Ravni-Marjanine njive-Ušivec-Mačkin kot-Velika planina-Zeleni rob, dolžina 28 km, višinska razlika proge 1.500 m, Mali vzpon, start ob 11.00: trasa Terme Snovik-Osredkar-Poljana-Črnivec, dolžina proge 10 km, vis. razlika 880 m Otroška tekma poteka po okolici Term Snovik s startom ob 11.30 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v Termah Snovik. Več informacij na www.td-tuhinjskadolina.si Fotografska razstava Velika planina skozi čas Prvo dejanje svetovnega prvenstva v gorskih tekih Do začetka svetovnega prvenstva v gorskih tekih, ki bo na sporedu 5. septembra, je še slabih 100 dni. Organizator, Klub gorskih tekačev Papež, je s pripravami na dogodek v polnem teku. Prva prireditev v okviru svetovnega prvenstva se je zgodila v četrtek, 27. maja, v osnovni šoli Stranje, kjer so organizatorji ob pomoči številnih fotografov in prijateljev pripravili odprtje fotografske razstave z naslovom Velika planina skozi Ëas. Velika planina je visokogorska kraška planota in bo 5. septembra cilj najboljših gorskih tekačev sveta. Planina je živa v vseh letnih časih; poleti se na njej pase živina, pastirji izdelujejo različne mlečne izdelke, pozimi, ko je pokrita s snežno odejo, pa tu vlada spokojnost, ki se je skušajo naužiti pohodniki in smučarji. Veliko planino skozi vse letne čase in v obdobju zadnjega stoletja skušajo prikazati razstavljene fotografije, ki so jih prispevali Dušan Markuš, Janez Ravnikar, Boris Stupar, Primož Hieng, Ivo Leskovšek, Ivan Nagy, Vilko Rifel, Klemen Brumec, Jaka Ješe, Milan Zupan, Nejc Strajhar in Mira Rifl. Fotografsko razstavo, ki bo na ogled do konca septembra, dopolnjujejo razstavljene pastirske palice, piščali, buše (lesene kravice), glinaste latvice za kisanje mleka, trniči, cokli ter makete bajt iz Velike planine, ki so delo Toneta Podjeda. V bogatem kulturnem programu ob odprtju razstave so nastopili Stranjska godba, ljudski pevki Vida Vetterazzi in Fani Klemenc, vo-kalno-instrumentalna skupina pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh, Franci Pušnik je zapel himno prvenstva. V času programa je trniče izdelovala Rezka Mali, Peter Erjavšek pa je rezljal pisave. Z dobrodelno predstavo Fotr, v kateri nas je nasmejal Lado Bizovičar, smo pomagali osemčlanski družini iz okolice Kamnika. Izkupiček predstave smo namenili osemčlanski družini iz okolice Kamnika, v kateri je zaposlen samo oče. To pomeni, da družina ne mora pokriti niti osnovnih stroškov, zato bo 2000 evrov, ki smo jih zbrali s tem dogodkom, družini vsaj nekoliko olajšalo življenje in polepšalo poletne mesece. Hvala vsem, ki ste si ogledali predstavo in pomagali družini v stiski, kamniškim Lionsom, ki so prišli v velikem številu, našim donatorjem in Domu kulture Kamnik za pomoč. Minuli petek, 4. junija, pa smo na charter night kamniških Lion-sov prodajali fotografije Klemna Brumca in s tem pomagali našim Lionsom. Leo leto se počasi izteka, predstava Fotr je bila naš zadnji projekt. Upamo, da se naslednje leto spet vidimo in se skupaj nasmejemo ter pomagamo. ŠPELA KRALJ NA GRADU ZAPRICE TUDI LETOS MUZEJSKA POLETNA NO» Spomladanski del sezone v Medobčinskem muzeju Kamnik bomo po odprtju odmevne razstave Fosili iz okolice Kamnika okronali s tradicionalno - sedmo Muzejsko poletno nočjo v prijaznem hladu idiličnega okolja na vzpetini, kjer domuje naša institucija. V soboto, 19. junija, bo muzej ponovno na široko in brezplačno odprl svoja vrata in povabil tudi tisto občinstvo, ki sicer le redko zaide v muzejske prostore, na niz prireditev in na sproščeno druženje pred odhodom na težko pričakovane počitnice. Muzejske zbirke si boste lahko ogledali brezplačno, vstop bo prost tudi na vse prireditve. Začeli bomo ob petih popoldne, ko nas bodo na dvorišču gradu Zaprice tradicionalno razveselili Otroški pevski zbor Vrabčki in Cicibani pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik. Pol ure pozneje bo sledil nastop kamniške Male impro šole, ki jo vodi Goran Završnik, s svojimi zabavnimi domislicami. Travnik ob gradu bo ob šestih popoldne postal prizorišče živopisanih iger in številnih skrivnosti, vabljivih za celotne družine - spet bodo z vami člani legendarnih RECIKLARJEV: Urša, Tinka in Primož. Sledil bo vrhunec dogajanja, ki ga tradicionalno za vas pripravi Društvo glasbenikov Slovenije. Po lanskem odmevnem nastopu kamniške pevke Irene Vidic in tria kamniškega pianista Gregorja Ftičarja bodo letos ob devetih zvečer zaigrali prekaljeni glasbeni mački v zasedbi ALEŠ RENDLA SEKSTET. Sestavljajo ga ugledni glasbeniki, člani Big Banda RTV Slovenija: kitarist Primož Grašič, pihalca Primož Fleischman in Blaž Trček, basist Aleš Avbelj, ponovno z nami pianist Gregor Ftičar in vodja zasedbe bobnar Aleš Rendla. Pridružila se jim bo še posebna gostja - pevka Neža Trobec. Pred začetkom koncerta ob pol devetih zvečer bomo odprli tudi priložnostno razstavo slik nenavadnih oblik slikarja RADA DAGARINA. Skratka, imate veliko razlogov, da se v soboto, 19. junija, namenite na grad Zaprice v Kamniku. Vstop v muzej bo brezplačen, naše publikacije pa si boste lahko omislili za dvajset odstotkov manj od običajne cene. Pričakujemo vas med deseto in trinajsto uro dopoldne ter od petih popoldne pa vse do polnoči. MMK Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali fotografije Velike planine. V sredinii, Mira Papež, ob njej najboljša gorska tekačica Lucija Krkoč in Tomo ©arf, predsednik odbora za gorske teke pri AZS ter član izvršnega odbora Svetovne zveze za gorske teke. (Foto: Ivan Leskovšek) Župan Tone Smolnikar je ponovno izrekel podporo občine Kamnik organizaciji prvenstva, saj gre za velik športni dogodek, ki bo pomembno prispeval k promociji Kamnika, Velike planine, občine in Slovenije. Z njim se je strinjal tudi član upravnega odbora Atletske zveze Slovenije in sveta Evropske atletske zveze Janez AljanËiË in spomnil, da je podporo organizaciji prvenstva izrekel tudi predsednik dr. Danilo Turk, ki je sprejel tudi predsedstvo častnega organizacijskega odbora. Potek priprav na prvenstvo in formo naših tekačev sta predstavila Dušan Papež, predsednik KGT Papež, in Tomo Sarf, predsednik odbora za gorske teke pri AZS ter član izvršnega odbora Svetovne zveze v gorskih tekih. Ravnatelj OS Stranje Boris Jemec v dogodku vidi veliko priložnost predstaviti Veliko planino našim najmlajšim ter povezati dogodek s krajem in občino v celoto. NINA KLISARIC ABONMA sezona 2010/2011 gledališki ffiitiPi izbrane predstave slovenskih gledališč* * koncertni"' vrhunski koncerti klasične glasbe glasbeno scenski zabavni trenutki med glasbo^,^ kabarejem, gledališčem in plesom filmski H večne klasike in filmi, ki so zaznamovali ■ f * festivalska platna v zadnjih letih vpis abonmajev od 9. do 22. septembra Kulturni dom Franca Bernika Ljubljanska 61, 1230 Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si l<;íEiiTÍriik KOLEDAR PRIREDITEV AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO www.kamnik-tourism.si sobota, 12. junij, od 10. do 19. ure - Glavni trg, Mali grad, Trg svobode SREDNJEVEŠKI DAN V KAMNIKU sobota,12. junij, ob 20.30 - Trg prijateljstva, Kamnik CARMINA BURANA Scenska kantata v izvedbi MPZ Andechs (Nemčija), MPZ Cantemus (Kamnik) in MPZ Odmev (Kamnik) z instrumentalno zasedbo in pevskimi solisti nedelja 13. junij, ob 11. uri - Trg prijateljstva, Kamnik CARMINA BURANA Scenska kantata v izvedbi MPZ Andechs (Nemčija), MPZ Cantemus (Kamnik) in MPZ Odmev (Kamnik) z instrumentalno zasedbo in pevskimi solisti. MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK http://www.kam.sik.si Sreda, 16. junija, ob 19. uri v čitalnici Matične knjižnice Kamnik Kamniški občan v digitalizirani obliki: kako od doma dostopamo do starih številk Kamniškega občana in kako iščemo članke? Predstavitev projekta digitalizacije in uporabe preko svetovnega spleta v sodelovanju z Mestno knjižnica Ljubljana in dLib - slovensko digitalno knjižnico. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK www.muzej-kamnik-on.net Muzejska poletna noč v Kamniku sobota, 19. junij, med 10.-13. uro in 16.-24. uro Prost vstop na vse prireditve. 17. uri - dvorišče gradu Zaprice Otvoritev s koncertom Otroškega pevskega zbora VRABČKI in Otroškega pevskega zbora CICIBANI pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik 17.30 - dvorišče gradu Zaprice Nastop male impro šole Kamnik pod vodstvom Gorana Završnika 18. uri - travnik na gradu Zaprice Grajske igrarije za vse generacije Igramo se z RECIKLARJI http://www.kiberpipa.org/~reciklarji/ 18. uri - prvo nadstropje gradu Zaprice Javno vodstvo po naši novi razstavi FOSILI OKOLICE KAMNIKA Po razstavi vas bosta popeljala najditelja najstarejših fosilov morskih konjičkov na Zemlji dr. Jure Žalohar in Tomaž Hitij. 20.30 - pritličje gradu Zaprice Otvoritev razstave: Rado Dagarin - SLIKE 21. uri - dvorišče gradu Zaprice Jazzovski koncert: Aleš Rendla Sekstet + gostja Aleš Rendla - bobni, Primož Fleischman - pihala, Blaž Trček - pihala, Gregor Ftičar - klavir, Primož Grašič - kitara, Aleš Avbelj - bas in posebna gostja: Neža Trobec - vokal (koncertni cikel JazzZaprice 2010 v sodelovanju z Društvom glasbenikov Slovenije) Če bo slabo vreme, bo koncert v salonu gradu Zaprice. DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.ora Ponedeljek, 14. 6., ob 18. uri VALETA OSNOVNE ŠOLE MARIJE VERE Zaključena prireditev Torek, 15. 6., ob 18. uri VALETA OSNOVNE ŠOLE TOMA BREJCA Zaključena prireditev Četrtek, 17. 6., ob 20. uri Slovenski komorni zbor, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in solisti JAZ BOM PA TEBI VEDNO PESEM PEL Zborovski koncert Vstopnina: 5 € Sobota, 19. 6., ob 20. uri Koprodukcija KD Priden Možic in skupine Štajn OTVORITEV PROJEKTA: ŠUTNA - DNEVNA SOBA KAMNIKA Projekt opremljanja starega mestnega jedra v okviru EU razpisa Mladi v akciji Nedelja, 20. 6. ob 20. uri REDNA LETNA PRODUKCIJA KUOD BAYANI Orientalski ples Vstopnina: 8 € Ponedeljek, torek in sreda, 21., 22. in 23. 6. od 7. do 13. ure Območno združenje Rdečega križa Kamnik KRVODAJALSKA AKCIJA Četrtek, 24.6. ob 17.uri PODELITEV SPRIČEVAL GLASBENE ŠOLE Zaključena prireditev ZZB NOB Kamnik Tel. 01 831 82 06 nedelja, 13. 6. 2010 ob 10. uri - Češnjice v Tuhinju Spominska slovesnost Slavnostni govornik bo načelnik generalštaba general major Alojz Šteiner. TURISTIČNO DRUŠTVO GORA SV. MIKLAVŽ Šmartno v Tuhinjski dolini, tel. 041-223-631 (g. Jože Korošec) in župnijski urad Šmartno vabita: Ob dnevu državnosti v četrtek, 24. junija: Pričetek sv. maše za domovino ob19. uri pri sv. Miklavžu. Blagoslovitev in otvoritev novega stražnega stolpa. Pozdrav domovini s tradicionalnim kresom in kulturnim programom. Organiziran bo tudi pohod ob 17. uri iz Potoka (pri Smoletu). H. H. 10. junij 2010 POGLEDI - MNENJA - ODMEV Iz poslanske pisarne Zelo prijetno se je bilo pogovarjati z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem, ki sem ga konec maja povabila na poslanski večer. Ministra smo spoznali kot zelo izobraženo, odgovorno in strokovno osebo, ki se spozna na delo, ki ga opravlja. Hkrati pa smo ugotovili, da je minister skromen človek, občutljiv tudi do težav drugih ljudi. Svoje sposobnosti in položaj se trudi uporabiti tudi v humanitarne namene. Pogovor z ministrom za zdravje o novi zdravstveni zakonodaji S poslancem Andrejem Magajno sva se sestala z ministrom za zdravje Dorijanom Marušičem in ga seznanila z zahtevami treh poslancev Državnega zbora glede sprememb predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za pomemben zakon, ki bo dolgoročno vplival na bodočo usmeritev zdravstva. Novi minister se je pokazal kot strokoven in kompetenten za reševanje obstoječih težav v zdravstvu. Upam, da_ bo upošteval predloge, ki sem jih oblikovala s poslancema Magajno in Žnidaršičem. Sicer bomo poslanci skušali vplivati na ustrezne spremembe zakona s svojimi amandmaji v času, ko bo zakon v parlamentarnem postopku. Pomanjkanje solidarnosti Nezaposlenost in revščina sta morda vzroka, da je med občani in občankami, ki se oglasijo v moji poslanski pisarni, vse več tistih, ki imajo težave zaradi nezmožnosti plačil. Le te napotim na ustrezne naslove. Revnim, ki imajo spore na sodišču, svetujem, kako priti do brezplačne pravne pomoči, ki jo revnim nudi država. Najbolj pa me je razžalostilo, ko sem ob obisku družine z majhnimi otroki, ki je nedavno prejela ključe neprofitnega občinskega stanovanja, ugotovila, da zdravje otrok in odraslih ogroža plesen. Ta se je kmalu po vselitvi družine v sveže prepleskano stanovanje prikazala izpod ometa in se razlezla po dveh stenah kuhinje. Upam, da bodo lastniki stanje sanirali in bodo otroci iz te družine lahko kmalu zaživeli v bolj zdravem okolju. Samozavest je upravičena Upravičena je samozavest vseh, ki so na nedavni prireditvi v OŠ Stranje uspešno združili tradicijo, kulturo in šport. Čestitke županu za posluh, organizatorjem jesenskega 26. svetovnega prvenstva v gorskem teku Velika planina 2010 pa za pogum pri organizaciji tega zahtevnega projekta. Zakon o obvezni delitvi dobiËka bo spet na preizkušnji Čeprav smo poslanci (večinoma SD) enkrat že izglasovali zakon o obvezni delitvi dobička, bomo o tem zakonu morali ponovno glasovati. Državni svetniki so namreč dali veto na ta zakon. Večina svetnikov in tudi nekateri poslanci se namreč ne strinjajo, da so do dela dobička upravičeni tudi zaposleni. Če bi tak zakon veljal že pred leti, danes verjetno ne bi imeli toliko tajkunov. Mnogim so namreč prav zaposleni s presežno vrednostjo, ki so jo ustvarili s svojim delom, pokrili sredstva, s katerimi so novi kapitalisti postali lastniki prej družbenih podjetij. Če bi se volivci bolj zanimali za to, kako o pomembnih vprašanjih glasujejo tisti, ki so jih izvolili, bi se lahko volivci bolj kompetentno odločali o tem, koga prihodnjič voliti. Izvoljeni poslanci in svetniki pa bi bolj pazili, kakšna je vsebina zakonov, za katere glasujejo. mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ rS Akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« je za nami Nujna je odgovornost do okolja - tako države kot lokalne skupnosti in vseh občanov Ker je od akcije minilo že nekaj časa lahko o njej razmislimo s časovne distance in usmerimo pogled naprej. Koliko tovrstnih akcij bomo morali še organizirati, da občino očistimo vseh črnih odlagališč in v koliko letih nam bo to uspelo? Letošnja akcija je presegla vsa množična akcija »pobrisala prah« z pričakovanja snovalcev akcije in javnosti. Podobno kot drugod po Sloveniji, je bilo tudi v Kamniku. Prostovoljcev je bilo veliko, tako, da smo komaj zmogli vse ustrezno opremiti z rokavicami in vrečami. Zato je bilo tudi zbranih odpadkov ogromno, številka se je ustavila pri neverjetnih 166 tonah odpadkov. Natančnejši podatki so naslednji: 91 ton mešanih odpadkov, 28 ton avtomobilskih gum, 26 ton kovine, 21,4 ton lesa in še 11, 960 kg azbestne kritine. Glede na to, da v Kamniku tradicionalno organiziramo čistilne akcije, smo očitno živeli v zmoti, da je odpadkov manj ter da smo večino črnih odlagališč že odstranili. Stanje je prav gotovo boljše kot je bilo, k čemur pripomore reden odvoz odpadkov iz vseh gospodinjstev v občini, ločeno zbiranje, kosovni odvoz in organiziran odvoz nevarnih odpadkov. Vendar pa je nekaterih pozabljenih odlagališč. Gre za odlagališča, ki so nastajala desetletja in služila za odlaganje odpadkov, preden je bil njihov odvoz organiziran kot je danes. Že pred akcijo je bilo jasno, da večine popisanih odlagališč ne bo mogoče odstraniti in bodo čakala na naslednje akcije. Zato bom sama predlagala, da si za naprej zastavimo terminski plan v koliko letih bomo odstranili vsa odlagališča iz narave. Takšna usmeritev bo zahtevala več finančnih sredstev za pokrivanje stroškov akcije ter za odlaganje odpadkov. To pomeni, da se pred vsako akcijo pripravi spisek nekaj odlagališč, kamor potem usmerimo več prostovoljcev ter potrebno mehanizacijo ter opremo za odstranjevanje nevarnih odpadkov (npr. azbestni odpadki). Klasičnim čistilnim akcijam, kot smo jih poznali doslej, se seveda prav tako ne moremo odpovedati, saj povečujejo odgovornost do okolja v najožji lokalni skupnosti in angažirajo vse skupine prebivalstva. Digitalni spisek odlagališč, ki je nastal v okviru letošnje akcije, se je pokazal za zelo uporabnega in ga bomo dopolnjevali tudi v naprej. Nekatera odlagališča bodo zapisana kot odstranjena, vanj pa bomo žal vpisovali tudi nova. Na letošnji akciji me je presenetila pripravljenost udeležencev, da en dan posvetijo odstranjevanju odpadkov iz narave, ki so jih tja odložili drugi. S svojo udeležbo na akciji so pokazali svoje nestri-njanje s takšnimi dejanji, prav tako pa so izrekli kritiko državi ter lokalnim skupnostim, ki ne uspejo rešiti problema črnih odlagališč. Država v resnici ta problem jemlje kot nekaj zelo obrobnega. In zato je še toliko bolj pomembno, da se ga v lokalnem okolju lotimo sistematično, kar vključuje odstranjevanje črnih odlagališč po določenem vrstnem redu, oznake na očiščenih odlagališčih, kontrola počiščenih odlagališč, odkrivanje posameznikov, ki odlagajo odpadke v naravo in podobno. Tudi država bi morala ukrepati z ustreznim in učinkovitim inšpekcijskim nadzorom in kaznovalno politiko in z urejenimi možnostmi za odlaganje npr. gradbenih odpadkov. Nujna pa je tudi odgovornost vseh občanov. Ne gre le za to, da se držimo pravil o ločenem zbiranju odpadkov in poskušamo proizvesti čim manj odpadkov. Odgovornost se kaže tudi v tem, da nimamo več posluha za posameznike, ki odložijo svoje odpadke v bližnji gozd ali ob cesto. Kajti na koncu mora tudi to nekdo odstraniti, stroški pa so poravnani iz občinskega proračuna. Po mojih informacijah so se na nekaterih priljubljenih mestih odpadki, ki so bili v zadnji akciji odstranjeni, ponovno pojavili. Odgovor na moje začetno vprašanje o tem, kdaj bomo odstranili vsa črna odlagališča, je zato prestavljen v prihodnost. Vendar nas to ne sme odvrniti od delovanja in ukrepov danes. Mateja Poljanšek Spremeniti zakonodajo na področju otroškega varstva RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO MIBOS d.o.o. Zikova ul. 4, Kamnik e-mail: mibos@volja.net tel.: 01/831-45-15, 031/305-451 Vodstvo kamniške občine z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem se je z novim pismom Civilne iniciative, ki s svežimi podatki o pomanjkanju mest v vrtcih ponovno opozarja na probleme otroškega varstva v Kamniku, znašlo v nič kaj zavidljivem položaju. Dejstvo je, da naj bi jeseni brez varstva, tako rekoč na cesti, ostalo 480 otrok. Občina sicer napoveduje, da bo v dobrih štirih mesecih na tak ali drugačen način zagotovila 240 mest in s tem rešila prav toliko problemov staršev. Kaj pa ostalih 240, to je za spodoben vrtec in pol prostorov, ali povedano drugače, gre za toliko otrok, ki bi napolnili kar osem razredov sedanje osnovne šole? Vsega vodstvo občine in župan s svojo ekipo le niso krivi. Tega bi se morala zavedati tudi Civilna iniciativa, ki napoveduje zelo ostre sankcije oziroma postavlja ob tem tudi zelo ostre zahteve, grozi s ka- zenskimi ovadbami, napoveduje razrešitev župana Smolnikarja in tako dalje. Menim, da je z zakonodajo na področju otroškega varstva nekaj hudo narobe. Po eni strani občinam res predpisuje, da morajo za otroke zagotoviti ustrezno število mest, po drugi strani pa prav nikogar ne zanima, kje bodo občine dobile denar za nove vrtce, kdo bo pomagal pri čim krajših rokih pri upravnih postopkih in podobno. Država, posredno torej upravne enote, in občine bi morale probleme reševati z roko v roki. Tudi podeljevanje koncesij in organizacija zasebnega otroškega varstva bi terjalo spremembo zakonodaje v tistem delu, ki govori o opremljenosti prostorov. Naj bom kar odkrit: dejstvo je, da imajo mnogi malčki v vrtcih mnogo boljše pogoje bivanja kot doma, kar je po svoje prav. Po drugi strani pa sem prepričan, da bi marsikatera ženska, ki ima dovolj prostora, rada sprejela pod svojo streho določeno število otrok, če ne bi bila zakonodaja tako stroga in po moje tudi zelo enostranska. Kamniški problem otroškega varstva ni osamljen ali morda celo izstopajoč primer, ki kaže, kaj je naredila prejšnja vlada z zakonom, ki omogoča brezplačno varstvo za drugega oz. nadaljnje otroke. To je bila, milo rečeno, zelo enostranska in zlonamerna poteza, saj je večino občin pahnila v probleme zagotavljanja zadostnega števila mest v javnih vrtcih. Kamnik torej ni osamljen, morda ima v tem trenutku le zelo močno, celo arogantno skupino staršev, ki se v imenu tako imenovane Civilne iniciative bojujejo z mlini na veter. Pravzaprav imajo po svoje prav, saj ne želijo nič drugega kot le to, da bodo danes vedeli, kam bodo jutri lahko brez skrbi v ustrezno otroško varstvo peljali svojega otroka. Treba jih je razumeti, vsakega posebej in vseh 240 ali 480 staršev, ki bodo le s težavo sami reševali svoje probleme. Povsem razumem vse strani, ki so vpete v razreševanje omenjenih problemov, menim pa, da je zdaj tudi čas, ko bi morali problemi otroškega varstva ne le v Kamniku, temveč tudi v ostalih slovenskih občinah, tesno povezati vodstva občin in prizadete starše, da bi s skupnimi močmi vplivali na spremembe tistega dela zakonodaje, ki govori o primernosti in neprimernosti prostorov, usposobljenosti vzgojiteljic in podobno. Mnogi smo zrasli med domačimi štirimi stenami, torej v času, ko so mnoge matere ostajale doma. Miha Resnik PISMA - MNENJA - ODMEVI 15 let notariata Dne 1. junija bo minilo 15 let od ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ko je na temelju imenovanja Državnega zbora pričelo z delom prvih 30 notarjev. Notarsko mesto v Kamniku je bilo v skupini prvih tridesetih notarskih mest, ki so zaorala ledino na področju, ki ga je povojna oblast ukinila kot samostojno dejavnost. Pristojnosti notariata, kot ga je poznala predvojna Jugoslavija in ki je bil kot samostojni poklic uveljavljen in spoštovan tudi po vojni v vseh državah demokratične Evrope, so bile po drugi svetovni vojni porazdeljene med sodišča, državno upravo in odvetnike. Notariat, ki je bil po mnenju oblastnikov sinonim za privatno lastniške ekonomske odnose, v času kolektivizacije in družbene lastnine za socialistično državo ni bil sprejemljiv. Enake usode je bil notariat deležen tudi v večini vzhodnoevropskih socialističnih držav, kjer se je prav tako, kmalu po padcu berlinskega zidu, ponovno uveljavil kot nepogrešljiva samostojna dejavnost, ki naj zagotovi kar največjo pravno varnost vsem državljanom v novih, zasebno lastninskih družbeno ekonomskih odnosih. Zasebna lastnina in varstvo človekovih pravic sta v ustavi RS izpostavljeni kot temeljni ekonomski in pravni kategoriji, izvedba teh ustavnih načel pa je bila zaupana novoustanovljeni oz. obnovljeni pravni instituciji - notariatu. 15 let ni dolga doba za institucijo, ni pa kratka z vidika ljudi, ki smo delali v njej in jo izgrajevali. Pomanjkanje virov, ki bi lahko služili kot strokovna opora za kar najbolj celovito in učinkovito vzpostavitev notariata, je bilo mogoče nadomestiti le z iskanjem izkušenj v državah z dolgoletno, nepretrgano notarsko pravno prakso, kjer smo bili od stanovskih kolegov deležni velikih simpatij in tudi materialne pomoči. Tudi teoretična pravna stroka se je sočasno z nami učila in sproti nudila pomoč zakonodajni veji oblasti pri vzpostavljanju celovite zakonske podlage za delo notariata. Aktualna oblast pa pri tej svoji nalogi vedno le ni bila najbolj uspešna, pogosto zaradi parcialnih političnih in tudi politikanstih interesov. Komaj dobro vzpostavljeni instituciji je bila kmalu, tudi zaradi eskapad posameznih notarjev, povzročena težko popravljiva škoda. Prizadet je bil ugled vseh notarjev, ki mora biti atribut njihovega stanu in dela. Vendar pa kriva pot posameznika ne sme ostati trajen madež na celi družini. Zato smo z delom nadaljevali in večji del javnosti prepričali v to, da nam gre zaupati, tako po osebnostni kot po strokovni plati. Obdržali smo se kot zaupanja vredna pravna služba, ki s svojim fidu-ciarnim odnosom do strank in s strokovnostjo zagotavlja ljudem največjo možno pravno varnost na delovnem področju, ki ga notariat pokriva. Delovno področje notariata se je v vseh teh letih spreminjalo, doslej predvsem v škodo notariata, s prenosom izvajanja vrste storitev na proračunsko financirane izvajalce in v breme vseh davkoplačevalcev, čeprav ima koristi od tega le manjšina podjetniško usmerje- nih državljanov. Hkrati pa državi zmanjkuje proračunskih sredstev na socialno humanitarnem področju, da je »prisiljena« ljudem krčiti že pridobljene socialne pravice. Pomembna širitev delokroga notariata se že vrsto let pričakuje s prenosom zapuščinskih zadev na notarje, saj smo ena redkih držav v Evropi, kjer zapuščine še vedno vodijo sodišča, kljub znanim težavam o sodnih zaostankih in dejstvu, da na sodišču dediči ne morejo celovito urediti medsebojnih premoženjskih razmerij, vezanih tudi na razdelitev dediščine. Druga, nič manj pomembna in za ljudi težko pričakovana sprememba, pa bo celovit prenos sporazumnih razvez zakonskih zvez na notarje. Čeprav bo ta pristojnost sprva omejena le na zakonce brez mladoletnih otrok, bo to velik prispevek države k deformaliziranju postopkov, ki so stvar svobodno izražene volje ljudi in kjer navzočnost države ni potrebna. V kolikor bi bila resnična pripravljenost politike zaupati ljudem, da sami v kar največji možni meri oblikujejo in formalizirajo svoje medosebne in premoženjske odnose, bi se država lahko še marsikje umaknila s svoje nadzorstvene funkcije. Samo na tak način bi se vsi skupaj lahko izognili rak rani sodobne družbe, ki se kaže v prenormiranosti medosebnih in družbenih odnosov. Življenje bi tako, na marsikaterem področju, lahko postalo svobodnejše in enostavnejše. Janez Novak, univ. dipl. pravnik, notar v Kamniku Vloga poslancev, zdravstvo in drugi komentarji (Kamniški občan, 27. maj2010) Gospod D. K. seje v svojem komentarju dotaknil več področij. 1. O vlogi in moči ukrepanja poslancev na občinskem nivoju sem v Kamniškem občanu že pisala. Zato odgovarjam le na kratko o vplivu poslanca v občini tedaj, kadar se nanj obrnejo občani s težavami, ki so rešljive na nivoju občine. Javni uslužbenci in funkcionarji oziroma javne institucije so poslancem Državnega zbora RS po zakonu dolžni odgovoriti na njihova vprašanja. Tudi neposredni pogovor z občinskimi funkcionarji ali uradniki pogosto reši kakšno težavo. Največjo moč reševanja problemov občanov pa nam daje naše javno delovanje. S pomočjo javne besede, ki jo izrazim npr. v Kamniškem občanu, izrečem na televiziji, v parlamentu ali v drugih javnih medijih, pa tudi s pomočjo moralne avtoritete, mi pogosto uspe rešiti nekatere probleme občanov in občank (ne vseh), ki bi sicer ostali nerešeni ali pa bi bili postopki brez moje intervencije daljši. Večino problemov, s katerimi se občani obrnejo name, se da namreč rešiti na občinskem nivoju. 2. Povsem se strinjam s člankom mag. Beskove v zadnjem Kamniškem občanu o zanimivem in živahnem poslanskem večeru s poslancem mag. Francem Žnidaršičem. Po skoraj dveh urah razpravljanja s poslancem so namreč želeli prisotni pogovor še kar nadaljevati 3. Poslanci imamo to srečo, da so nam na raz- polago usposobljene strokovne službe in lahko zelo hitro pridobimo informacije od najbolj kompetentnih oseb v državi. Ker v Kamniku gradimo novo športno dvorano, bi veljalo razmisliti o takšnem športnem objektu, da bodo v njem možne tudi mednarodne tekme. 4. Strinjam se, da so čakalne vrste predolge tudi v kamniškem zdravstvenem domu. Gre za težave, ki so vse bolj pereče od leta 1992 dalje, ko seje pričelo zdravstveni sistem privatizirati in komercializira-ti. Tudi kamniški zdravstveni dom je glede zdravstvene dejavnosti danes že več kot polovico spriva-tiziran. O tem procesu se je večinoma odločalo na občinski ravni, na predloge županov pa so dajali ministri za zdravje soglasja. Privatizacijo občutijo ljudje z vse večjimi doplačili za zdravstvene storitve, kadar zbolijo ali se poškodujejo in z vse manjšo dostopnostjo zdravstvenih storitev - torej z daljšimi čakalnimi vrstami. Procesa privatizacije in komer-cializacije sta bila v letu 2006razloga moje pobude za ustanovitev Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, s katerim nam je uspelo oba procesa močno upočasniti. Gibanju se je tedaj pridružilo več kot 74.000 oseb. Letos sem uspela kot poslanka DZ v sodelovanju s člani Gibanja in z novinarko Dela preprečiti prodajo treh bolnišnic. Delo, ki ga opravljam v korist prebivalstva na področju zdravstva, so prepoznali tudi uporabniki svetovnega spleta, ki so me nedavno izglasovali za drugo naj-poslanko Državnega zbora RS. mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka DZ RS Re^nalna razvojna agendja Ljubljanske urbane re^je IB RRA LUR Ncdožba v vašo prihodnost OreR/ClIODEtNOHMANiaRA EVROPSKA UNl|A Evropsld sodalni sklad STIPENDIJA JE NAJBOLJŠA INVESTICIJA! Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev v program posrednih kadrovskih štipendij v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Rok za oddajo vlog je 24. junij 2010. Vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si. Brane Golubovic na eni izmed mnogih prireditev v Kamniku. Brane Golubovič napovedal kandidaturo za župana občine Kamnik Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da kamniški podžupan Brane Golubovič zdaj tudi uradno napoveduje, da bo na jesenskih volitvah kandidiral za župana občine Kamnik s podporo občank in občanov. Brane Golubovič je svojo kandidaturo za župana napovedoval že konec lanskega leta, zato uradna najava kandidature za župana s podporo občank in občanov ne preseneča. Povedal je, da bo podpise za vložitev kandidature začel zbirati konec avgusta v stavbi občine. Program vodenja občine, ki bo upošteval potrebe vseh občanov in vseh generacij, pa bo predstavil konec poletja. Kot pravi, želi pred tem dati priložnost vsem, ki želijo sooblikovati dolgoročni program^ občine, da posredujejo svoje predloge ali pa ga povabijo na klepet. »Če želimo živeti v občini, ki bo postavila potrebe in pričakovanja prebivalcev ob bok razvoju ter ne bo nikogar pustila zadaj, bomo morali nadaljevati zastavljene projekte, hkrati pa ustvarjati nove priložnosti ter aktivirati velik potencial, ki ga ima Kamnik v ljudeh,« pravi Golubovič, ki se zaveda, da vodenje občine, ki jo je kot podžupan dodobra spoznal, ni poklic, ampak način življenja. Prav zato je bil glavni pogoj pri odločitvi za njegovo kandidaturo podpora družine, ki mu pomeni največ. Na naše vprašanje, kaj je botrovalo njegovi dokončni odločitvi za kandidaturo, Brane Golubovič odgovarja: »Ze vrsto let delujem v kamniški politiki kot občinski svetnik, zadnja štiri leta tudi kot podžupan, zato sem pripravljen sprejeti izziv vodenja in upravljanja občine, na katero bomo resnično ponosni. Zavedam se, da v občini živimo različni ljudje, ki smo različnih prepričanj ter nas zanimajo različne stvari, a nekaj imamo vsekakor skupnega - živimo v skupni občini in vsi si želimo, da bo Kamnik prostor spoštovanja javnega interesa, zadovoljstva ljudi, dobrih medsebojnih odnosov, medgeneracijske solidarnosti, občutljivosti za potrebe otrok, mladih, starostnikov in delovnega prebivalstva, sodelovanja in sooblikovanja odločitev, ekološke osveščenosti ter sodobne infrastrukture. Torej občina, kjer so na prvem mestu ljudje. Zato si bom prizadeval za ustvarjanje pogojev za sodelovanje vseh - občanov, podjetij, društev, šol, religioznih ustanov, civilne družbe, politike in vseh drugih - saj se zavedam, da zastavljenih ciljev ne more doseči noben posameznik sam, tudi župan ne. Lahko pa je župan gonilna sila in povezovalni člen, ki različne interese posameznikov in skupin, njihovo znanje in izkušnje usmeri v dobro celotne skupnosti. Le s sodelovanjem vseh nam lahko uspe.« SAŠA MEJA» Poslanski večer z ministrom Samuelom Žbogarjem ga je predsednik Vlade Borut Pahor povabil, da prevzame vodenje Ministrstva za zunanje zadeve. Presenetile so nas ministrove humanitarne aktivnosti, saj je s pomočjo udeležbe na maratonu zbiral sredstva za otroke, ki so jih poškodovale mine v BIH. Poslanka ga je povprašala tudi o stanju v Darfurju in o usodi pobude za politično in humanitarno pomoč Darfurju, ki so jo na Vlado RS in na Ministrstvo za zunanje zadeve naslovili nekateri poslanci Državnega zbora RS. Poudarila je nad-strankarsko prizadevanje poslancev in tudi ministra za reaizacijo te pobude. V nadaljevanju so prisotni ministru postavili vprašanja o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, na katera je odgovarjal mirno in argumentirano. Ob koncu je poudaril, da bi bilo treba po potrditvi referendumske pobude strniti vrste za pridobitev vseh potrebnih argumentov za dosego čim ugodnejše meje. Poslanskega večera se je udeležil tudi dr. Niko Toš, nekdanji profesor ministra Zbo-garja, ki je pohvalil način vodenja razgovora in povedal, da je ponosen na svojega nekdanjega študenta, ki odgovorno in strokovno opravlja svoje delo. Takšnih zanimivih gostov poslanskega večera si še želim. Mojca Jončeska Malovrh Kamniška poslanka Državnega zbora mag. Julijana Bizjak Mia- kar je ponovno poskrbela, da so občani in občanke iz prve roke dobili odgovore na vprašanja o aktualni problematiki. Poslanski večer, ki je potekal v Matični knjižnici Kamnik, je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga tudi nekateri vidni Kamničani in lokalni politiki levih in desnih strank. V prvem delu smo se seznanili s poklicno kariero in delom ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja, ki je razkril tudi del svojega osebnega življenja. Gosta smo spoznali kot diplomiranega politologa, ki govori pet svetovnih jezikov. Je poročen in oče treh otrok. Praktične strokovne reference si je nabral na najbolj odgovornih mestih v različnih diplomatskih predstavništvih doma in v svetu (Zagreb, Beograd, Peking, New York ...). Bil je direktor Instituta za strateške študije, ko Dva mandata sta bila dovolj O delu občinskega sveta Občine Kamnik, preteklem delu sedanjega župana in mnenju o kandidatih za prihodnjega župana je spregovoril Borut Žagar, občinski svetnik SD Občine Kamnik. Kaj vas je pritegnilo, da ste se odločili kandidirati za funkcijo občinskega svetnika leta 2002? Najpomembnejša okoliščina, ki me je gnala h kandidaturi, je bila nerešena mladinska problematika v občini. Mladi nismo imeli institucije, ki bi nas krovno združevala in nudila podporo našim željam in ciljem. Veliko let smo potrebovali, da imamo danes sodoben mladinski center - Kotlovnico, ki združuje dejavnosti mladih pod eno streho. Tja lahko mladi zahajajo na glasbene koncerte, potopisna predavanja, ustvarjalne delavnice, delajo lastno videoprodukcijo, v Kotlovnici najdeš celo snemalni studio, zvočno izoliran prostor za glasbene vaje ali pa samo miren kotiček za prebiranje priljubljene revije ali deskanje po svetovnem spletu. Ponosen sem tudi na to, da sem sodeloval tudi pri nastajanju vedno odmevnejšega festivala Kamfest, ki predstavlja zlitje vsega kulturnega dogajanja v Občini Kamnik. Kot občinski svetnik sem ključno pripomogel, da je Občina Kamnik omenjena projekta finančno podprla v trenutkih, ko je bila to najbolj pomembno. Na začetku sem bil eden redkih občinskih svetnikov, ki je verjel v uspešen razvoj tako Mladinskega centra kot tudi Festivala in tudi kot prostovoljec sem pomagal pri vzpostavljanju obeh. V svetniških vrstah je bilo mogoče slišati očitke, da lobiram v svojo korist s tem, ko skušam zagovarjati denarna sredstva za delovanje Mladinskega centra in za sofinanciranje organizacije Festivala. Danes pa je v Kamniku nemogoče najti občinskega svetnika ali svetnico, ki ne bi podpiral delovanja centra Kotlovnica ali festivala Kamfest. Kakšna je vaša ocena preteklega dela župana Antona Smolnikarja? Osem let nazaj, ko sem postal član občinskega sveta, je bil moj pogled na delo sedanjega župana in njegove uprave izrazito kritičen. V letih medsebojnih soočenj pa se je med nama izoblikoval korekten in spoštljiv odnos. V mandatih njegovega vodenja je Občina Kamnik spremenila svojo podobo in se odprla novemu prebivalstvu, gradbenim investitorjem, trgovcem. Seveda so se pri tem pojavile težave, predvsem na prometnem in vzgojn-ovarstvenem področju. Prometna problematika jutranjih in popoldanskih konic se je dobro rešila in tudi ostale poteze na tem področju so solidne. Sedaj je na vrsti najbolj pereče varstvo predšolskih otrok. Nekatere rešitve so že nakazane, potrebno pa jih je začeti realizirati. Anton Tone Smolnikar je človek s svojstvenim načinom vodenja zadev. V konfliktnih situacijah sicer zna odreagi-rati zelo osebno, vendar je z njim mogoče vsako vsebino konkretno predebatirati in tudi dogovoriti. Je pošten človek in slednja drža ga je verjetno pripeljala do večkratne potrditve ljudstva na volitvah za župana. V kom vidite njegovega naslednika oziroma naslednico na funkciji župana? Kandidat za župana mora po mojem mnenju zadostovati dvema kriterijema: imeti mora izkušnje z vodenjem občinske uprave oziroma poznati njene specifike in svoje delovno področje ne sme imeti razdvojeno med več fukcij, kot na primer istočasno opravljanje poslanske in županske funkcije. Trenutno tem kriterijem najbolj ustreza Brane Golubo- vič, podžupan Občine Kamnik. Braneta spremljam vsa leta od mojega n a s t o p a n a funkcijo občinskega svetnika in v mojih očeh je najbolj primeren za naslednjega župana. Zelo dobro pozna stanje na različnih področjih znotraj Občine Kamnik, ima vodstvene sposobnoti obvladovati takšno delovno področje in kar je najpomembnejše - ima ambicije in pogum za nadgradnjo in izboljšanje položaja župana. Kaj boste počeli po končanem mandatu od jeseni dalje? Nadaljeval bom z vodenjem družinskega podjetja, ki se ukvarja z avtošolsko dejavnostjo. V podjetju smo trenutno, poleg že omenjene osnovne dejavnosti, polno zaposleni z novima produktoma - treningom varne vožnje in seminarji za izbris kazenskih točk. Svoj preostali čas porabim za snovanje ideje o izgradnji avto-motodroma v Občini Kamnik. Trenutno sem v fazi pridobivanja somišljenikov in idej, vendar moram priznati, da me odziv pozitivno preseneča. Ljudje se zavedajo, da so takšne prometne površine potrebne za adrenalinsko sproščanje in predstavljajo svojevrstni užitek, prav tako pa tudi nove priložnosti za spoznavanja s svojimi jeklenimi konjički. S sodelovanjem države, občinskih oblasti in zasebnih investitorjev, je ta projekt moč izpeljati v nekaj letih. Nameravate ponovno kandidirati na mesto občinskega svetnika? Izkoristil bi priložnost in se na tem mestu zahvalil občinski organizaciji Socialnih demokratov, ki me je dvakrat zapored uvrstila na volilno listo in mi s tem preko volilnega telesa te stranke omogočila izvolitev v občinski svet Kamnik. V drugem mandatu se mi je pridružil tudi kolega Matjaž Jug, ki je poleg poznavanja mladinske problematike dodatno okrepil Občinski svet s svežimi idejami na področju razvoja turizma, ki ima na Kamniškem še veliko svežih rezerv. Skupaj sva marsikdaj prepričala večino v Občinskem svetu o določenih rešitvah, za katere meniva, da so optimalne za prebivalstvo Občine Kamnik. Na mesto občinskega svetnika na listi Socialnih demokratov ne nameravam več kandidirati, saj menim, da sem v zadnjem mandatu premalo naredil za strankino prepoznavnost v lokalnem okolju in bilo bi nepošteno od mene, da bi še tretjič zapored pričakoval njihovo podporo pri kandidaturi. Podpiram pa trenutno zamisel o nastopu neodvisne liste svetnikov na lokalnih volitvah, katere namen bi bil pripeljati do realnosti prostorski načrt, ki bi omogočal umestitev prej omenjenega avto-motodroma na območje Občine Kamnik in bi se tudi drugače osredotočala izključno na segment prometa. Na takšni listi bi z veseljem kandidiral. Podmladek Nove Slovenije na 10. kongresu V živahnem pogovoru s prisotnimi poslanka Julijana Bizjak Mlakar in minister Samuel Žbogar. V soboto in nedeljo, 15. in 16. maja, je v Portorožu potekal 10. redni nevolilni kongres MSi - podmladka Nove Slovenije. Na kongresu, ki je potekal pod geslom Dvignimo Slovenijo, se je zbralo preko 80 mladih delegatov iz vse Slovenije. Poleg ostalih gostov sta jih nagovorila tudi predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in evropski poslanec Lojze Peterle kot vodji vseslovenskega Zbora za vrednote. Spregovorila sta tudi o pokončni drži in poštenosti v politiki, ki je v Sloveniji na preiz-cušnji. Na kongresu so se zvrstili številni gostje, ki so skupaj z delegati razpravljali o aktualnih temah in problematiki. Na temo malega dela in razvoja mladih je predsednica Študentske organizacije Slovenije^ Katja Šoba predstavila poglede ŠOS-a na predlog Zakona o malem delu in poudarila, da je predlog slab zaradi nedorečenosti določenih področij in predvsem zaradi tega, ker ne rešuje ključnih problemov zaposlovanja diplomantov in pridobivanja delovnih izkušenj. Nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je z udeleženci razpravljala o predlogu novega družinskega zakonika. Kot je bilo pričakovati, je bilo največ očitkov namenjenih problematiki posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev in definiciji družine. O meji s Hrvaško in arbitražnem sporazumu je razpravljal Danijel Starman, ki je poudaril, da je predlog arbitražnega sporazuma za Slovenijo slab, saj je ogrožen slovenski vitalni interes. Kongres je sprejel štiri resolucije in sicer resolucijo o problematiki mladih, o družinskem zakoniku, o meji s Hrvaško in referendum o arbitražnem sporazumu in nosilno resolucijo - Dvignimo Slovenijo. Na kongresu so bila podeljena tudi odličja in priznanja Mlade Slovenije. Priznanje za aktivnosti in opravljeno dosedanje delo je prejel OO MSi Kamnik. Podmladek Nove Slovenije je v občini Kamnik postal motor razvoja stranke, ki je v tem okraju zabeležila najboljši volilni izid po številu glasov v vsej Sloveniji. Aktivnosti podmladka in njegovih članov so v Kamniku vidne tudi iz lokalnih medijev, saj podmladek poleg ostalih političnih dejavnosti, redno izvaja tudi druge projekte, ki so dobrodošli za celotno občino (nogometni turnir mešanih ekip, košarkarski turnir, okrogle mize, organizacija dogodkov ob obletnici DEMOS-a, kolesarjenja, pohodi,...). Srebrni znak je kot priznanje za aktivnosti in dosedanje oprav- ljeno delo prejel tudi naš občinski svetnik Matej Slapar, ki že več let aktivno sooblikuje Mlado Slovenijo - podmladek NSi. V zadnjem času je še posebe angažiran na področju študentskih vprašanj, posebej tistih, ki se tičejo reforme študentskega dela. Je tudi član delovne skupine, ki je pripravila predlog reforme študentskega dela. Na državni ravni se kot predsednik Sveta udeležuje tudi drugih aktivnosti. Za OO MSi Kamnik Romana Uršič Na nedavnem kongresu MSi je priznanje za aktivnosti in opravljeno dosedanje delo prejel OO MSi Kamnik, občinski svetnik Matej Slapar (na skrajni desni) pa tudi srebrni znak. 8 10. junij 2010 ZANIMIVOSTI Kamniški QbÍIKN KUBA - DEŽELA TOBAKA, POLITIČNE EKSOTIKE IN PRIJAZNIH LJUDI Vsi smo že kdaj razmišljali o tem, kako bi bilo, ce bi se vrnili v preteklost. V case brez številnih televizijskih programov, interneta, mobilnega telefona, v case, ko smo po banane in prašek hodili cez mejo, ko smo opazovali prazne trgovinske p jolice in se vozili samo ob sodih oziroma lihih dnevih. Kuba j e dežela, ki nam omogoča, da na poseben nacin podoživimo case našega socializma. Letošnji januar sem posvetil raziskovanju in proučevanju tistega, za odpravo Ëesar smo si pred dvajsetimi leti moËno prizadevali, vendar danes zaradi razoËaranja nad sedanjimi sistemom v srcih mnogih vzbuja nostalgiËne spomine. Z delegacijo Fakultete za družbene vede (FDV) smo odpotovali na Kubo, kjer smo se na astne oči prepričali o socializmu 21. stoletja. »Poznavalci« kubanskega socializma ga opisujejo kot »socializem s prijaznim obra- so imele javno razsvetljavo, parki so se zdeli urejeni. Pristanek na havanskem letališču ni spominjal na nerazvito ali celo gospodarsko zaostalo državo. Na havanskem letališču nam je zanimivo presenečenje pripravilo letališko osebje, ki nas je zaradi »nove gripe« pričakalo v maskah. Malce sem nam je zdelo smešno, ko smo morali pred množico zdravnikov izpolnjevati obrazce, da nimamo vročine, da ne kašlja-mo, da ne kihamo in da nimamo Vrste pred trgovinami z živili so navadno dolge, ponudba v trgovini pa skromna. Takole izgleda ena izmed vsakdanjih kubanskih trgovin. zom«, podobno kot danes številni govorijo o jugoslovanskem oziroma slovenskem socializmu. Prvi vtis Našo pot smo začeli na Brniku in se preko Pariza podali čez lužo v Havano. Pogled na Kubo iz letala je dajal vtis popolnoma normalne države z razvito komunalno infrastrukturo in solidnimi gospodarskimi objekti, posejanimi vsepovsod. Ceste so bile asfaltirane, ulice drugih posebnih zdravstvenih težav. Ni kaj! Številčna zdravniška ekipa, ki je sprejela potencialno okužene evropske potnike, je naredila vtis države, ki je izjemno pozorna na zdravstveno varnost svojih državljanov. Takoj po izstopu iz letališkega kompleksa nas je razveselil »muzej na prostem«. Okrog nas so vijugali petdeset let stari avtomobili, ki jih danes vidimo le še v ameriških gangsterskih filmih. Videli smo še lade, moskviče, bolhe, škode. Tovrstnih avtomobilov je bilo na naših cestah še pred tridesetimi leti mnogo. Prvi dan potovanja sem zaključil v hotelu Reviera, tik ob havanski obali. Arhitektura, ki sem jo lahko spremljal med večernim prevozom skozi Havano, je name naredila veličasten vtis. Zaspal sem z dobrimi občutki. Naslednjo jutro je prineslo novo presenečenje. Po zajtrku se odpravim na kratko peš turo po Havani. Glede na to, da je Havana večmilijonsko mesto, so me presenetile relativno prazne ceste. Tripasovno avtocesto sem, tako kot ostali Kubanci, prečkal kot svojo domačo tuhinjsko ulico. Dnevna svetloba je pokvarila dober vtis, ki ga je naredila noč. Havanske stavbe in vile so se pokazale v precej klavrni luči. Bolj ali manj razpadajo! Če bi bile fasade hiš, ki so zgrajene v španskem kolonialnem stilu, obnovljene, bi bila Havana eno najlepših svetovnih mest. Na žalost pa niso, krivdo za to nosijo slabe gospodarske razmere. Kubanska »solidarnost in enakopravnost« kot jugoslovansko »bratstvo in enotnost« Kubanske oblasti v svojih uradnih izjavah zelo pogosto uporabljajo parolo o solidarnosti in enakopravnosti, vendar pa realno življenje kaže, da je omenjena parola zgolj socialistična floskula. Kljub uradnemu socializmu vsakodnevno življenje na Kubi poteka skoraj tako kot v vsaki kapitalistični državi, seveda z nekaj izjemami in nekoliko počasnejšim tempom. Ljudje dobivajo plačo za svoje delo, ljudje trgujejo, prav vsi pa si na takšen ali drugačen način prizadevajo zaslužiti kakšen peso (kubanska valuta). Povprečna kubanska plača naj bi po uradnih podatkih znašala 40 €, vendar pa ljudje na ulici brez zadržkov povedo, da plača delavca v tovarni znaša 15 €, zdravniki in učitelji pa zaslužijo okrog 20 € na mesec. Navidezno so plačna razmerja v duhu solidarnosti in enakopravnosti, vendar pa vrtoglave razlike v »plačah« ustvarja delo na črno ali po domače povedano »fuš«. Težko je verjeti, da je v neki socialistični državi, kjer naj bi ljudi nadzoroval strog represivni aparat, prisotne toliko črne ekonomije. Računa nisem dobil nikjer, za nobeno blago ali storitev. Taksisti, ki na primer večinoma vozijo za državno taksi službo z državnimi avtomobili, taksime-ter uporabljajo zgolj kot »odmero davka državi«. Za povprečen mestni prevoz taksimeter pokaže en konvertibilni peso, k temu pa taksisti dodajo še štiri pese »fuša«. Biti voznik taksija na Kubi je zlata jama, saj konkurence ni veliko, turisti pa so pripravljeni plačevati »evropske cene« prevozov. Na neverjeten primer sem naletel v Havani, ko nas je skupino petih iz plesne hiše v hotel peljal »taksist« z novim Audijem A4, ki je v poplavi starinskih vozil močno izstopal. Audi je imel belo registrsko tablico, kar je pomenilo, da je naš »taksist« uradno podnevi šofer enega izmed kubanskih ministrov, ponoči pa je »fušal« za lastne potrebe. Lahko bi še v nedogled našteval zanimive primere dela na črno. Dva svetova - eden cveti, drugi propada Na Kubi poslujejo z dvema valutama, ena je nacionalni peso, druga pa konvertibilni peso. Za en evro boste dobili 1,3 konvertibilnega pesa (januarja 2010), za en konvertibilni peso pa 25 nacionalnih pesov. Konvertibilni peso je namenjen turistom, nacionalni pa domačinom, kar pomeni, da turisti na Kubi vsakršno storitev in blago plačujejo 25-krat dražje kot domačini. Povprečno kosilo na Kubi stane 10 pesov, za katerega bo domačin plačal 0,3 evra (10 nacionalnih pesov), turist pa 7,7 evra (10 konvertibilnih pesov). V osnovi gre za zanimivo ekonom- Reklamnih panojev na Kubi nisem opazil, je pa mogoče opaziti simbole kubanske revolucije vsepovsod po državi. Slike Fidela, Cheja in Camila je mogoče kupiti na vsakem koraku. V Kamniku gradijo oskrbovana stanovanja Kupce obveščamo, da trenutne cene in dodatne ugodnosti veljajo samo še do 30. 06. 2010! PODJETJE DOLENJGRAD D.O.O. JE SREDI MARCA 2010 ZAČELO GRADITI I. FAZO PROJEKTA OSKRBOVANIH STANOVANJ V KAMNIKU. KONČANA BODO MARCA PRIHODNJE LETO, LASTNIKI PA SE BODO LAHKO VSELILI MAJA 2011. Mirno okolje za upokojence Objekte gradijo v zelo mirnem delu Kamnika, tik zraven Doma starejših občanov Kamnik in blizu starega mestnega jedra. Objekti bodo energetsko varčni, veliko bo zelenih površin za počitek, rekreacijo in sprehode stanovalcev. Prav tako bodo vsa parkirna mesta v parkirni hiši, kar je vsekakor najvišja možna raven kakovosti bivanja. Dodatne ugodnosti za kupce Dolenjgrad njihovim kupcem nudi pomoč pri prodaji njihove stare nepremičnine brez provizije. Nudijo tudi brezplačno preselitev. V primeru nakupa do konca junija 2010 so možne spremembe v stanovanjih, izbira materialov in upoštevanje drugih želja. Zagotavljajo 24 uro odzivnost na SOS tipko s pooblaščeno institucijo in možnost vseh storitev Doma starejših občanov Kamnik. OSKRBOVANA 5TflN©VnNJfl V KAMNIKU I želimo vam zagotoviti varno in mirno starost. tip površine loipnina v stanovanja stanovanja EUR z DDV Garsonjera od 29,87 m2 od 60.205,00 naprej naprej Enosobno od 47,97 m2 od 90.084,22 naprej naprej Dvosobno od 56,52 m2 od 103.398,61 naprej naprej DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika Telefon: (01)750 72 00 Fax: (01) 750 7210 E-pošta: tajništvo@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si • Stanovanja so skrbno načrtovana in prilagojena starejši populaciji. • Dodatno udobje prispeva tudi 24-urna nujna pomoč prek klicnega centra pa tudi socialna in zdravstvena oskrba. • Vsako stanovanje ima balkon ali atrij in parkirno mesto v podzemni garaži. • Pri načrtovanju nismo mislili le na vaše udobje, temveč tudi na kakovostno ter okolju prijazno gradnjo. Več kot 30 odstotkov energije se pridobi iz obnovljivih virov. • Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 minut hoje do centra Kamnika. . Parkirno mesto 10.000 EUR z DDV • Lokacija je v neposredni bližini doma starejših občanov Kamnik. Arhitektura Havane navdušuje, prav tako avtomobili starodobniki, ki so na Kubi nekaj vsakdanjega. sko domislico, kako lahko država iz turistov iztisne kar največ. Načeloma turisti na Kubi ne smejo plačevati z nacionalnimi pesi, vendar pa se je sem ter tja v Havani našla tudi restavracija, kjer so sprejeli nacionalne pese in takrat je bilo kosilo resnično poceni. Najbolj cvetoča kubanska industrija je turizem. Vsak Kubanec, ki je vsaj malce podjeten, želi na vsemogoče načine iz turistov iztisniti kakšen konvertibilni peso. So pravi mojstri, vendar pa za razliko od Egipčanov, Azijcev in še koga niso vsiljivi. Turizem je najbolj zaželena gospodarska panoga, v kateri želijo delati Kubanci. Učitelji, pravniki in zdravniki, ki znajo tuje jezike, večinoma presedlajo med turistične vodnike, saj lahko v turizmu samo z napitninami v enem dnevu zaslužijo več kot prej v enem mesecu. Učitelj v enem mesecu s svojim delom zasluži 20 konvertibilnih pesov (13 evrov), kot turistični vodnik pa lahko z vodenjem ene avtobusne ture od vsakega turista dobi po en konvertibilni peso napitnine, kar ob polnem avtobusu znese petdeset pesov. Napitnine so na Kubi nekaj normalnega. Če se turisti ne spomnijo sami, jih kubanski turistični delavci opomnijo s košarico. Razen turizma, ki je v vzponu, je vse ostalo gospodarstvo v težavah. Kuba je s propadom socialističnega bloka izgubila 80% svojega trga, ki pa ga zaradi ameriške gospodarske blokade le stežka nadomešča. Zaradi slabe gospodarske situacije je značilno, da Kuba za uvoženo blago plačuje z zdravniki. Na primer za venezuelsko nafto kubanska oblast plačuje s stotinami zdravnikov, ki odhajajo v Venezuelo na začasno delo. Tipično za socializem in tudi za Kubo je, da ima vsakdo, ki želi delati, tudi delo, vendar tovrsten pristop hkrati generira zelo različno obremenjenost delavcev. Nekateri garajo, drugi ne delajo nič, na koncu pa vsi dobijo enako plačilo. Ne morem pozabiti primera havanske mesnice, v kateri so bili zaposleni štirje mesarji, vendar v mesnici ta dan sploh niso imeli mesa. Pred trgovinami z živili so navadno vrste, znotraj trgovine pa prazne police. Na drugi strani trgovine s tehničnim blagom bolj ali manj samevajo. Na splošno lahko rečem, da Kubanci niso lačni, saj jim država mesečno razdeljuje posebne bone za hrano (riž, olje, sladkor, ...), vendar pa si tudi ničesar ne morejo privoščiti, razen seveda strastnih uličnih plesnih zabav. Vec v prihodnji številki ... MATEJ TONIN Razstava tropskih metuljev v Arboretumu Iz bube do pisanega metulja V teh dneh se lahko v razstavnem rastlinjaku pri stari upravni stavbi Arboretuma sprehodite med pisanimi tropskimi metulji iz Južne in Srednje Amerike, Avstralije in Azije. Izlegajo se iz bub, ki so po pošti »pripotovale« z metulje farme v Veliki Britaniji. Čas, potreben, da se izležejo metulji, je odvisen od podnebja in vrste metulja, nekaj pa je zagotovo dodal tudi »stres« med potovanjem. Zanimivo je, da se metulj izleže iz bube z glavo navzdol, saj mu na ta način gravitacija pomaga, da se mu kri razporedi po krilih - zato je takoj ob izlegu metuljček nekaj minut povsem nebogljen, dokler se mu krila ne posušijo in utrdijo. V Arboretumu so jim pripravili pravi hotel s 5 zvezdicami. Metulji prosto letajo med dišečimi cvetlicami, hranijo se na dišečih cvetovih, ki medijo, srkajo lahko sladkano vodo in sok iz koščkov sadja, še posebej radi imajo sok grenivke. Nekaj zanimivosti o metuljih Ali ste vedeli, da so njihovi glavni plenilci ptiči? Zato metulji uporabljajo mimikrijo oz. posnemajo barve in vzorce iz narave in okolja, v katerem živijo (podobnost listom, lubju) ali pa postanejo podobni strupenim živalim (steklokrilci oponašajo sršene), da se jih ptiči bojijo. Med najbolj pogosto opaženimi metulji pri nas je osatnik (Vanessa cardui). Je selivec, ki prileti k nam v juniju iz južne Evrope, ostane do jeseni, zato ga lahko opazujemo vse poletje. Metulji se ne prehranjujejo in v povpreč u živijo samo dva tedna. Vohajo z organi na tipalkah in podplatih. Odrasli metulji pijejo tekočino nektar s cvetov in vodo, črpajo ga s sesalom - slamico. Med svatbenim plesom oddajajo dišave, da se najdejo, dvorjenje traja 20 minut do ene ure, spolne organe imajo na zadku, zato se metulja, ki se parita, dotikata z zadki. Največji metulj na svetu je atlasni nočni pavlinček (Attacus atlas) z razponom kril do 30 cm, najdlje živeči metulj je monarh iz severne Amerike, ki živi do 9 mesecev. In kaj delajo metulji pozimi? V našem podnebju metuljev pozimi ni. Vsi umrejo jeseni, za seboj pa pustijo potomce v obliki gosenic ali bub. Gosenica je razvojna stopnja v življenju metulja. Nima kril in pravih oči, ima pa močna usta in močne noge. Njena naloga je, da žre liste, semena, cvetove, ponavadi so vezane le na eno rastlinsko vrsto. Da ne tratijo energije po nepotrebnem in iščejo primernih rastlin, mama metuljčica odloži jajčeca na rastlino, ki jo potem gosenice jejo. Gosenice morajo pojesti ogromno hrane, ker potem kot bube dolgo mirujejo in porabljajo to hrano. Skratka, v Arboretumu Volčji Potok lahko izvemo mnogo zanimivega o metuljih, ob tem pa občudujemo ta čudovita, živopisana bitja. Kot so nam povedali v Arboretumu, bodo v kratkem razstavo dopolnili še s primerki mrtvih metuljev, da jih bomo lažje prepoznali in spoznali. SAŠAMEJAČ Kamniški ObČAN NASA DEDIŠČINA 10. junij 2010 Glasbeni atelje Carl Orff z nami na srednjeveških dnevih Ko se zasliši žlahtna grajska glasba V soboto bo staro mestno jedro Kamnika dobilo romantični pridih srednjeveških časov, po ulicah se bodo sprehodili vitezi, plemkinje in plemiči, glumači, goslači in ostali zabavljači. Med pisanimi srednjeveškimi stojnicami, kjer bodo tradicionalno predstavljali stare obrti, bomo lahko videli in slišali posebno skupinico deklet z njihovo mentorico v izvirnih srednjeveških oblekah, ki nam bo sobotno dopoldne polepšala z melodijami flavt in staro plesno glasbo. V pogovoru z mag. Bernardo Rakar, ravnateljico Glasbenega Ateljeja Carl Orff na Šutni v Kamniku, ki že vrsto let na kamniških srednjeveških dnevih zaigrajo grajsko glasbo, smo izvedeli, na kašne načine si prizadevajo spodbujati h glasbenemu ustvarjanju in izražanju, predvsem pa smo želeli spoznati tiste male skrivnosti dobrih glasbenih pedagogov, s katerimi uspejo odrasle in otroke navdušiti za učenje starih inštrumentov in starinskih skladb. Glasbeni Atelje Carl Orff je zasebna glasbena šola, ki v Kamniku deluje že petnajsto leto. Čeprav delujemo brez koncesije, poteka program glasbene vzgoje po učnih načrtih javnih glasbenih šol. Drugačni pa smo predvsem po metodah poučevanja, kjer delujemo po principih Orffove elementarne glasbeno—gibalne vzgoje. Ta vključuje veliko gibanja in plesa, gojimo petje in skupinsko Ansambel za staro glasbo v svoji prekrasni opravi, ki se nam bo z izvajanjem stare plesne glasbe tradicionalno predstavil na srednjeveških dnevih na kamniških ulicah. muziciranje na klasičnih in orffo-vih inštrumentih. Prav iz želje po skupnem muziciranju so nastale različne glasbene skupine. Ena od skupin je kitarski ansambel mentorja Primoža Kristana, ki je prav preko glasbenega izražanja in vodenja te skupine v našem ateljeju dobil navdih za lastne kompozicije in jih je izdal v zbirki »Zgodbe z vrtilja- ka«. Strokovni svet Ministrstva za šolstvo je Kristanovo zbirko potrdil kot učbenik za kitarsko komorno igro na glasbenih šolah. Lani je Kristan s svojo skupino kitaristov demonstriral svoje metode poučevanja in predstavil lastne kompozicije profesorjem in učencem na Konzervatoriju v Pragi. Po lanskem uspešnem gostovanju so spet prejeli povabilo mag. Bernarda Rakar, ravnateljica Glasbenega Ateljeja Carl Orff v Kamniku: »Prav iz želje po skupnem muziciranju so nastale različne glasbene skupine, po katerih je naša šola prepoznavna. Drugačni smo predvsem po metodah poučevanja, kjer delujemo po principih Orffove elementarne glasbeno-gibalne vzgoje.« Kljunaste flavte v vseh uglasitvah: sopranino, sopran, alt, tenor, bas. KAKO ZAVEZEMO IN NOSIMO PECO? V nedeljo, 23. maja, je v Budnarjevi muzejski hiši poteicaia prva prireditev v okviru letošnjih jubilejnih 40. Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine - praktični prikaz zavezovanja peče. Delavnico je v sodelovanju z Meto Pucelj, Jožico ©mid in Veroniko Pogačar vodil dr. Bojan Knific. Kar 70 ljubiteljev naše kulturne in etnološke dediščine iz različnih kulturnih, turistiËnih in folklornih skupin se je udeležilo delavnice. V osrednjem prostoru Budnarjeve domačije - hiši je dr. Bojan Knific predstavil zgodovino nošnje peče ter njene značilnosti glede na različne slovenske pokrajine. Peče so navadno dober meter velike kvadratne rute iz tankega domačega platna ali bombažnega blaga, pa tudi drugih materialov. Bile so vsakdanje in praznično pokrivalo žensk na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. V kmečkem okolju so jih ženske vsakodnevno nosile že v 15. in 16. stoletju, nato so se pojavile tudi avbe. Peče so v 17. in 18. stoletju nosile tudi fevdalke in meščanke, a so jih nato opustile in nadomestile z drugimi pokrivali, pretežno klobuki. Med kmeticami pa peče ostanejo najpogostejše pokrivalo vse do sredine 19. stoletja, ko jih zamenjajo pisane rute iz industrijskih materialov. Peče, ki so bile nekdaj pokrivalo zakonskih žena, so ta pomen do sredine 19. stoletja že izgubile, vseskozi pa se je ohranila njihova značilna bela barva. Vsakdanje, delovne peče so bile najpogosteje izdelane iz domačega platna in skromno vezene ali tudi nevezene, pražnje pa so bile iz bombažnih tkanin, ki so jih predvsem na vogalu, ki je padal po hrbtu, krasile bele vezenine; te so bile zlasti bogate na Gorenjskem in okolici Trsta. Izbira blaga in količina vezenin in dodanih čipk sta nosilki peče večali ugled in izkazovali njeno stanovsko pripadnost. Peče so si ženske v 1. polovici 19. stoletja na glavo polagale in zavezovale na zelo različne načine - samostojno ali čez avbo, prekrižano pod brado ali tilniku vrh glave, z obema koncema na ramah ali prsih. Najpogostejši vezavi na vozel ali na pentljo se je v drugi polovici 19. stoletja pridružila še vezava na »petelina«, ki je še danes ena glavnih Vespe na obisku v Kamniku Ljubitelji vesp - »vespači« iz Ljubljane, Domžal in okolice so se v soboto, 29. maja, zbrali v Podutiku v Ljubljani in se v koloni odpeljali na tradicionalno pot do Maximarketa v centru mesta, na Zbilje in nato do Kamnika, kjer so se posladkali z vespa tortico na letnem vrtu kavarne in restavracije Majolka. Preko 30 zloščenih in lepo obnovljenih vesp, med katerimi so bile nekatere stare tudi več kot 30 let, smo lahko občudovali na parkirišču na Trgu prijateljstva. Nato jih je trasa vodila preko Domžal nazaj do Ljubljane. Vespači so bili na poti deležni velike pozornosti mimoidočih, ki so jih z navdušenjem pozdravljali. V Vespa klubu Ljubljana je kar nekaj članov iz Kamnika, Podgorja, Mengša, Radomelj in Domžal, tako da jih bomo še srečevali po kamniških in okoliških cestah. 5ana Mejač Udeleženke delavnice so se skupaj z mentorji: dr. Bojanom Knificem, Veroniko Pogačar, Meto Pucelj in Joži ©mid učile pravilnega zavezo-vanja peče, za kar pa je potrebno veliko prakse. značilnosti »črne noše«. Na tak način so si po letu 1870 zavezovali pečo na Dolenjskem in Gorenjskem, Primorskem do Postojne, na Štajerskem do Maribora. V osnovi gre za v zatilju pod visečim vogalom prekrižano vezavo, ki je na temenu zavezana na vozel, in sicer tako, da oba roglja z bogato naškrobljenimi čipkami stojita pokonci in sta razprta, tako da dajeta vtis petelinove rože, kar omogočajo bucike, skrito vsajene igle ali šivi. Zaradi opaznosti in izrazitosti je ta vezava postala, poleg zlato vezenih avb, najbolj prepoznavna sestavina narodnih noš, zlasti črnih noš, čeprav dr. Knific poudarja, da se lahko nosi tudi na druge noše. Po teoretični predstavitvi je v hiši in na dvorišču domačije potekal praktični prikaz zavezovanja, v črni kuhinji pa so si obiskovalci lahko pogledali različne vzorce peč (različno vezene in različno bogatimi čipkami). Pridite v Terme Sn in se bodo že čez teden dni ponovno predstavili v Pragi. Posebnost naše glasbene šole pa je ansambel za staro glasbo. Ta glasbena skupina se deli na mlajšo in starejšo glasbeno skupino. Starejšo skupino, ki se sestaja projektno, sestavljajo dve profesorici, študentje in drugi odrasli. Nazadnje ste nas lahko slišali na Japljevem simpoziju. Prav pred desetimi leti pa smo z našim ansamblom za staro glasbo prvič nastopili na kamniških srednjeveških dnevih. Spominjam se, da smo takrat še razmišljali, kako bi poenotili obleko za nastop, saj še nismo imeli lastnih kostumov. Že leto potem pa smo oblikovali in izdelali prva stilizirana starinska grajska oblačila. Glasbena zasedba se spreminja in zajema igro na različnih inštrumentih, kot so kljunaste flavte v vseh uglasitvah (sopranino, sopran, alt, tenor, bas), kitara, bobni in psalter, ki je ležeče strunsko glasbilo podobno citram. Mlajšo skupino ansambla za staro glasbo sestavljajo otroci, ki trenutno obiskujejo našo glasbeno šolo in imajo tedenske vaje. Otrokovo pozornost pritegne že skupinska igra kot taka. Harmonija, ki nastaja pri skupinskem muziciranju in prijetnem druženju, je poglavitni motivator za učenje stare glasbe. Seveda pa dekleta zelo pritegnejo tudi lepe, dolge obleke... (smeh). Sprejemni prostor z garderobo v našem ateljeju krasi posebni motiv prve generacije ansambla v vsej svoji čudoviti opravi na Markovem trgu v Benetkah. Tam so si otroci z uličnim igranjem zaslužili velike porcije sladoleda... (smeh). Vsako leto z veseljem sodelujemo tudi kot gostje Venerine poti v ©kofji Loki. Lepo vabljeni na ulice Kamnika, kjer nas lahko slišite na srednjeveških dnevih v soboto dopoldne. Odigrali vam bomo izvedbe stare poskočne plesne glasbe. Pogovarjala se je NINA IRT Srednjeveška dogajanja bo zaokrožil spektakel Carmina Burana Mesec junij že tradicionalno zaznamujejo Srednjeveški dnevi v Kamniku. Letos praznujejo svojo 14. obletnico. Gre za eno največjih in najbolj razpoznavnih kamniških prireditev, ki je bila prvič izvedena leta 1997 v okviru mednarodnega projekta Venerina pot. Glavni cilj projekta je vzpodbujanje tako imenovanega kulturnega turizma na podlagi zgodovinskega ozadja - srednjeveške pesnitve, ki jo je napisal Ulrich Leichtensteinski Frauendiest (Ženska služba). Pesnitev opisuje Ulrichovo popotovanje skozi 52 mest, med katerimi je tudi sedem slovenskih in med njimi Kamnik. To soboto bomo v starem delu mesta lahko začutili utrip srednjega veka. Po srednjeveških ulicah se bodo sprehajali vitezi, grofične, mestna gospoda in berači, na stojnicah bo potekal srednjeveški sejem. Na pobočju Malega gradu bodo potekali srednjeveški dvoboji, predstavljali se bodo srednjeveški obrtniki. Tudi letošnje dogajanje bo popestrilo streljanje z lesenimi katapulti za Vrtomirjev prstan v izvedbi Kulturnega društva Priden možic. Gre za posebne srednjeveške igre brez meja, ki temeljijo na bolj ali manj prezrti srednjeveški zgodbi o junaku Vrtomirju, ki pride v Kamnik, da bi našel izgubljeno sestro, pomiril nemirni duh umorjenega očeta in premagal strašnega sedemglavega zmaja iz Kamniške Bistrice, kar se mu na koncu, po številnih prigodah, tudi posreči. Zaključni spektakel bo scenska kantata Carmina Burana, eno najbolj znanih del skladatelja Carla Orffa. Delo je na zanimiv način združilo izvajalce iz Kamnika in pobratenega mesta Andechs z Bavarske. Mesti namreč druži zgodovinska vez, segajoča v visoki srednji vek, ko so grofje Andeški ustanovili Kamnik. Mešani pevski zbor Cantemus in Mešani pevski zbor Andechs sta stike navezala v preteklem letu in takrat se je porodila ideja o pripravi skupnega projekta, kateremu se je letos pridružil še Mešani pevski zbor Odmev. SAŠA MEJAC V soboto, 12. junija, ob 14. uri vabljeni na 8. tekmovanje v pripravi postrvi, ki bo potekalo na terasi restavracije Potočka Pripravili smo tudi izbor različnih jedi iz postrvi. Za dobro vzdušje bo poskrbela harmonikašica Saša Debeljak. TERME ^ SNOVIK ekosvet termalnih užitkov Informacije in rezervacije: 01 83 44 100 - recepcija info@terme-snovik.si, www.terme-snovik.si Zunanji bazenski kompleks eko Term Snovik je že odprt. Vljudno vabljeni! 10 10. junij 2010 NASI JUBILANTI Kamniški ObČAN Pogovor z Marijo Rems, direktorico Doma starejših občanov Kamnik, ob njegovi 35-letnici delovanja Starejši občani že dobra tri desetletja uživajo kvalitetne storitve Pred petintridesetimi leti, v aprilu leta 1975, je Dom starejših občanov v Kamniku, ki leži na robu mesta pod Starim gradom ob Nevljici, odprl vrata prvim stanovalcem. V tistem času je bil ena najsodobnejših ustanov za varstvo starejših v Sloveniji. Na praznovanju, ki so ga s pisanim kulturnim programom popestrili sami stanovalci, pevci in recitatorji pod taktirko delovne terapevtke Ksenije Kozjek, so se s posebnimi priznanji spomniU letošnjih jubilantov med oskrbovanci in zaposlenimi v Domu. Posebej so počastiU po stažu najstarejšo oskrbovanko Marijo Korenč, ki je edina v Domu vse od njegove ustanovitve - leta 1975. Med delavkami v Domu pa sta letos zabeležili 30 let sodelovanja direktorica Marija Rems in Mojca Hribar, finančno računovodska delavka. Ob jubileju so stanovalci in delavci Doma pripravili tudi že tradicionalno g asilo DSO Veroni- ka, ki s svojo vsebino odraža vso pestrost življenja in dogajanja v domu ob Nevljici. Ob tej priložnosti smo za pogovor zaprosili direktorico Doma Marijo Rems, ki je v ustanovi zaposlena že od novembra 1980, najprej dvajset let kot socialna delavka, sedaj pa že deseto leto uspešno vodi dom kot direktorica. Katera leta v 35-letni zgodovini Doma starejših občanov bi lahko označili kot prelomna? Prelomna leta v razvoju našega doma so bila ob koncu 80-ih in 90-ih let, saj je takrat dom glede na vse večje potrebe starejših po domskem varstvu pričel z investicijami za povečanje kapacitet od prvotnih 144 na 223 postelj, zgradil je sodobne prostore za ambulanto, delovno terapijo, fizioterapijo, večnamenski prostor - dvorano, povečal jedilnico in avlo, pričel izboljševati bivanjski standard (nove dvoposteljne in enoposteljne sobe, obnova opreme in nakup novih sodobnih aparatur). V teh letih je dom posebno skrb posvečal tudi izobraževanju in zaposlovanju strokovnih delavcev. Razvili so se novi trendi obravnave starostnikov z namenom čim dlje ohranjati njihove psihofizične sposobnosti in samostojnost ter zasebnost. Zato delno ali celotno pomoč. Kakšno je stanje danes in kakšne kriterije upoštevate pri sprejemanju novih oskrbovancev? Trenutno je v domu 223 stanovalcev, od tega dobrih 77 % občanov Kamnika in 5 % občanov Komende. Preostali odstotek predstavljajo stanovalci iz drugih občin, pri čemer pa prevladujejo stanovalci Mestne občine Ljubljana (skoraj 9 %). Prednost pri sprejemu imajo občani Kamnika in Komende, pa tudi prosilci iz drugih občin, ki imajo v Kamniku ožje svojce. Pri sprejemu upoštevamo tudi zdravstvene in socialne razmere, ki opravičujejo prednostno obravnavo prošnje. Koliko delavcev in delavk je danes zaposlenih v Domu? Ali njihovo število in struktura ustrezata normativom? So veljavni normativi po vašem mnenju ustrezni? Trenutno je redno zaposlenih 108 delavcev, 9 delavcev pa je zaposlenih v okviru izvajanja programa javnih del. Polovica je zdravstvenih delavcev (bolničarji, srednje medicinske sestre, dipl. medicinske sestre, fiziotera-pevt, delovni terapevt), ki izvajajo zdravstveno nego. Ostala polovica pa so delavci, ki skrbijo za socialno oskrbo (čistilke, strežnice, vzdrževalci, receptorji, delavci v kuhinji, pralnici, gospodinja, animator, socialna delavca ter delav- so se pričele uvajati nove vsebine in programi za izboljšanje kvalitete življenja stanovalcev na področju zdravstvene nege, socialnega dela, delovne in fizioterapije, duhovnega in družabnega življenja ter povezovanja z okolico. Tako je dom svoje storitve pričel nuditi tudi zunanjim uporabnikom. Ob ustanovitvi so v dom prihajali v glavnem zdravi starostniki, večina iz občine Kamnik; kako se je z leti spreminjala struktura stanovalcev glede na zdravstveno stanje in kako je vplivala na prostorsko širitev oziroma prilagajanje doma? V letu 1975, ko je dom odprl svoja vrata, je bil zgrajen za potrebe zdravih starostnikov, vendar se je takoj pokazalo, da bodo v dom prihajali tudi starostniki, ki bodo potrebovali tudi zdravstveno nego, ne samo oskrbo. Zato so morali takoj del sob preurediti za stanovalce, ki so potrebovali večji obseg storitev in zdravstveno nego. Z leti je število takšnih stanovalcev samo še naraščalo. Tako je dom v fazi povečanja kapacitet konec 80-ih let zgradil prizidek še s 26 posteljami, namenjenim tem stanovalcem. Danes že skoraj 70 % vseh stanovalcev potrebuje Marija Rems, direktorica Doma starejših občanov, je ob jubileju Doma zabeležila tudi svoj osebni jubilej - tri desetletja dela v tem domu. vode, namestili termostatske ventile na grelna telesa po vseh prostorih doma, postopno od kurilnega olja prešli na ogrevanje in kuhanje na zemeljski plin, zamenjali smo dotrajana okna in balkonska vrata, obnovili del strehe. Redno smo posodabljali tudi drugo opremo, ki jo potrebujemo pri svojem delu. V lanskem letu smo dokončali dve veliki investiciji: zgradili smo novo kotlarno na plin ter obnovili streho na celotnem vzhodnem delu doma. Nam predstavite vaš pester program prireditev, srečanj in drugih dogodkov? V domu skrbimo tudi za družabno in kulturno življenje stanovalcev z organizacijo prireditev, na katerih nastopajo pevski zbori, gledališke skupine in posamezniki, s pripravo piknikov in srečanj tako za stanovalce kot svojce, pripravo razstav likovnih del in drugih kulturnih prireditev in družabnih srečanj. Posebno pozornost v zadnjem času namenjamo razvoju medgeneracijskega sodelovanja v obliki prostovoljnega dela (sodelovanje z učenci osnovnih šol, dijaki srednjih šol, študenti fakultet ter prostovoljk s strani upokojencev) in sodelovanja z vrtci ter šolami v obliki nastopov, koncertov in aktivnega druženja z namenom medsebojnega spoznavanja generacij. Ali morda razmišljate o organizaciji dnevnega centra in kakšne so možnosti v tem pogledu? Kako boste sodelovali s sosednjimi oskrbovanimi stanovanji, ki so v gradnji? Dom trenutno nudi dnevno varstvo zunanjim uporabnikom (5 uporabnikov dnevno), o dnevnem centru, ki bi bilo zbirališče za starejše občane iz okolice, še ne razmišljamo. Stanovalcem Jesenskih dvorov bomo glede na njihove potrebe in želje nudili storitve, ki jih že sedaj nudimo občanom v občinah Kamnik in Komenda (razvoz kosil ali možnost prehrane v domski jedilnici, pranje perila, izposoja ortopedskih pripomočkov, kopanje in nudenje pomoči pri kopanju v domski kopalnici, fizioterapevt-ske storitve (pedikura...), čiščenje prostorov, patronažno dejavnost ter nego na domu in možnost obiskovanja prireditev družabnih srečanj ter verskih obredov v domu. V Sloveniji naj bi na sprejem v domove starejših ta čas čakalo okrog 17.000 ljudi. Koliko prijav imate trenutno v vašem zavodu in od kod jih je na j več j? Število prošenj je v zadnjih letih res močno naraslo, vendar pa ta številka zagotovo ni realna. Na leto prejmemo čez 400 prošenj, med njimi pa je veliko prosilcev, ki prošnjo podajo za primer, če sami ne bi mogli skrbeti zase. Realno število čakajočih, ki so v tem trenutku pripravljeni priti v dom oz. nujno potrebujejo institucionalno varstvo, je torej veliko manjše. Samo iz občin Kamnik in Komenda je trenutno na seznamu čakajočih nekaj čez 400 prošenj, po naši oceni pa je med njimi aktualnih morda le kakšnih 50. Največje povpraševanje je za bolniški oddelek. Ali sedanje cene oskrbe omogočajo normalno gospodarjenje v Domu? Kako usklajujete prilagajanje cen oskrbe z nastajajočimi stroški (morda v sodelovanju s sorodnimi zavodi)? Cene socialnovarstvenih storitev v domu se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, ki ga izda minister za delo, družino in socialno varstvo. Pri oblikovanju cene se upoštevajo naslednji elementi cene: stroški dela (53 %), stroški materiala in storitev (32,6 %), stroški amortizacije (11,7 %), stroški investicijskega vzdrževanja (2,7 %) in stroški financiranja pri koncesio-narjih. Višino posameznega stroška ob vsakoletni redni uskladitvi cene 1. februarja določi minister za delo družino in socialne zadeve s sklepom. Na podlagi sklepa o višini stroškov se izračuna cena oskrbe v standardni dvoposteljni sobi in služi kot podlaga za izračun ostalih cen oskrbe v domu (npr. v enoposteljni sobi, večpo-steljni sobi itd.). Ceno na predlog direktorja sprejme svet zavoda, soglasje k ceni pa izda še Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kalkulativni elementi cene (stroški materiala in storitev, amortizacije in investicijskega vzdrževanja) ne pokrivajo dejanskih stroškov, ki nastanejo pri izvajanju storitev oskrbe. Zato je skozi vse leto potrebna smotrna poraba sredstev, da dom lahko posluje brez primanjkljaja. V prihodnosti bo potrebno v ceno vključiti višja sredstva za investicijsko vzdrževanje, kar bo posledično povišalo ceno oskrbe, vendar bo ta še vedno bistveno nižja od cen pri koncesionarjih, ki so višje tudi do 10 evrov na dan od cen v javnih zavodih, kot je naš, katerih lastnik je država. Direktorica Remsova je še povedala, da je delež stanovalcev samoplačnikov več kot 84 %, za dobrih 15 % stanovalcev (glede na njihovo socialno stanje) razliko doplačajo občine. Nekaj težav opažajo v zvezi s plačili Zavoda za zdravstveno zavarovanje za izvajanje zdravstvene službe v domu, zato bodo morali resno razmisliti, kako pokriti vse večje stroške materiala za zdravstveno oskrbo in seveda ob tem zagotoviti ustrezne plače zaposlenih. Sicer pa so po anketah sodeč stanovalci s pogoji bivanja v Domu kar zadovoljni. S svojimi predlogi k temu pripomore tudi svet stanovalcev, ki ga vodi Helena Stele, sestaja se vsak mesec in zbrane pripombe in predloge posreduje upravi Doma. F. Svetelj tam ^M JAZ DOMA KJER JE « Ob jubileju Doma so prisrčen kulturni program z naslovom »Kjer je sonce, tam smo doma« pripravili pevci, recitatorji in igralci - stanovalci doma. BISERNA POROKA AMALIJE IN JERNEJA KONCILIJA IZ PIRSEVEGA V TUHINJSKI DOLINI Večna zvestoba okronana z biseri ci v upravi). Število zaposlenih v domu in struktura ustrezata trenutno določenim normativom tako s področja zdravstva kot socialnega varstva. Želeli pa bi, da se določi tudi normativ za delovno mesto oskrbovalke, saj bi z zaposlitvijo tega kadra zagotovili kvalitetnejšo oskrbo stanovalcem. V zadnjih letih ste veliko pozornosti namenili izboljševanju bivanjskih pogojev, prenovi prostorov, gospodarnejši preskrbi z ogrevanjem itd. Lahko omenite najpomembnejša vlaganja v preteklih letih? V zadnjih dvajsetih letih smo poleg dograditve novih prizidkov skrbeli tudi za obnovo doma, posebno pozornost smo namenili izboljšanju bivanjskih pogojev za stanovalce, zato smo prenovili vse sanitarije, zamenjali pohištvo po sobah, obnovili tlake, sistem zaklepanja sob, obnovili dvigala, zgradili kapelo, nekaj neuporabnih prostorov pa preuredili v enoposteljne sobe. Posebno skrb smo namenili tudi zagotavljanju večje energetske učinkovitosti stavbe in prostorov ter racionalnejši porabi energije. Zato smo obnovili celotni sistem centralnega ogrevanja in priprave tople Pisalo se je leto 1950, ko sta prvič stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo v cerkvi sv. Tomaža na Lokah. V soboto, 22. maja 2010, so se pred domačijo bisernoporočencev zbrali številni svatje, ki so slavljencema voščili predvsem zdravja in zadovoljstva v jeseni življenja. Le malokateremu zakonskemu paru je dano, da stopi pred oltar po šestih desetletjih skupnega življenja. Manjkal ni niti godec, ki je veselo raztegoval svojo harmoniko. Civilni obred biserne poroke je bil na Občini v Kamniku, kjer sta pred matiËarko in županom ponovno obnovila zakonsko zaobljubo in si izmenjala prstana, nato pa je potekala še slovesna poročna maša v cerkvi sv. Tomaža na Lokah. Po končanem poročnem obredu se je slavljencema zahvalil vnuk Igor za vso dobroto in ljubezen, ki sta jo dajala in jo še dajeta svojim otrokom, vnukom in pravnukom, ter orisal življenjsko pot bisernoporočencev. Veselo slavje se je potem nadaljevalo v gostilni pri Čibru do večernih ur. Amalija Koncilija, dekliško Urankar, se je rodila 13. aprila 1925 v Snoviku v številni družini osmih otrok, po domače pri Bur-ju. V sami rosni mladosti so otroci izgubili mamo. Malki je bilo komaj 13 let, ko je morala, namesto da bi uživala v brezskrbni mladosti, skupaj s sestrami prevzeti na svoja otroška ramena vse delo, ki ga na tako veliki kmetiji ni bilo malo. To so bila leta tik pred drugo svetovno vojno, obdobje velike gospodarske krize in pomanjkanja. Jernej Koncilija se je rodil 8. 8. 1924 v vasi Pirševo. Tudi on je odraščal v veliki kmečki družini desetih otrok, in sicer sedmih fantov in treh deklet. Zaradi številne družine in majhne kmetije, ki ni prinašala dovolj dohodka za veliko lačnih ust, so morali otroci oditi služit na druge kmetije, da so se preživljali. Mati je bila gospodinja, oče pa je delal po okoliških gozdovih, kjer je tesal les za ostrešja. S seboj je vzel tudi svoje sinove, da so mu pomagali. Jernejeva mlada fantovska leta je močno zaznamovala vojna. Kot večina njegovih vrstnikov je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je bil na ruski fronti ranjen. Poslan je bila na zdravljenje na Dunaj, od koder je pobegnil in se priključil partizanom, kjer je ostal do konca vojne. Ko se je vrnil domov, je prišel na pogorišče domačije, kajti Nemci so tik pred koncem vojne požgali tudi vas Pirševo. V vojni vihri je izgubil dva brata, ki sta pad a kot partizana. Začela so se leta obnove. Z veliko vnemo se je ob pomoči staršev lotih izgradnje novega doma. To so bili izredno težki časi, saj je bilo veliko pomanjkanje gradbenega materiala in vsega ostalega. Bili pa so svoboda, mladost in vera v lepše življenje. Jernej in Malka sta se poznala iz otroških in šolskih let, saj sta živela v sosednjih vaseh. Med njima se je vnela ljubezen, ki drži še danes. Poročila sta se 20. maja 1950. Kot »ta mlada« sta si ustvarila družino na domu Jerneja na Pirševem. Rodilo se jima je pet otrok. Usoda je hotela, da je eden od sinov že kmalu po rojstvu umrl. H kruhu sta spravila dva sinova in dve hčeri. Vzgojila sta jih v pridne in poštene ljudi. Vsi so si ustvarili svoje družine, vendar se še vedno radi zberejo v domači hiši na Pirševem. V veliko veselje bisernoporočencema pa je 7 vnukov, ki so si že ustvarili svoje družine, in pa že 9 pravnukov. Ob praznikih, ko se vsi zberejo na njunem domu, je hiša komaj dovolj velika za vse. Kljub letom sta slavljenca dobrovoljna in vesela človeka, ki sta v življenju doživela veliko težkih, a hkrati tudi lepih trenutkov. Nikdar jima ni bilo žal prehojene poti, saj sta znala razumeti drug drugega, se medsebojno spoštovala ter se še vedno imata rada. NAS POGOVOR 10. junij 2010 Izkušnja s Cambridgea je neprecenljiva šolsko leto se bliža h koncu in v obdobju, ko kamniška gimnazija praznuje svojo šestdesetletnico, maturantje pa z mislimi na študentska leta in pogledom v prihodnost sredi maturitet-nih izpitov preživljajo še svoje zadnje dneve v srednješolskih klopeh, smo h pogovoru povabili Damjana Pfajfarja - pred dobrim desetletjem uspešnega dijaka kamniške gimnazije, danes pa enega najboljših mladih ekonomistov na svetu, ki se lahko pohvali celo z doktoratom s slovite Univerze Cambridge. Enaintridesetletni Damjan, sin kamniškega podžupana in zdravnice, ki se je še prej kot za ekonomijo navdušil za košarko, kateri rekreativno ostaja zvest še danes, že nekaj let živi v tujini, zadnji dve leti na Nizozemskem. Zaposlen je kot docent na Univerzi Tilburg, poleg tega je tudi raziskovalec na Evropskem bančnem centru (EBC Tilburg), Centru za ekonomske raziskave (CentER Tilburg) in na Centru za mednarodno makroekonomijo in finance na Univerzi v Cambridgeu (CIMF Cambridge). Svoje srednješolsko izobraževanje si leta 1998 zaključil kot maturant na kamniški gimnaziji, ki letos praznuje svojo 60-letnico. Kakšni so tvoji spomini na gimnazijska leta? Spomini so nedvomno zelo lepi. V gimnaziji sem se dobro počutil. S sošolci smo še danes zelo dobri prijatelji in se veliko družimo. Bili smo prava klapa, ki smo občasno naredili tudi kakšno neumnost in tako razjezili učitelje. Nedvomno ti je gimnazija dala dragoceno popotnico za nadaljnje izobraževanje in tudi življenje. Gimnazija mi je dala dobro podlago za nadaljnji študij. Jeziki, matematika, zgodovina ter znanja, pridobljena pri ostalih predmetih, pridejo prav na vsakem koraku. Navsezadnje pa sem prve »raziskovalne korake« naredil v gimnaziji, ko sem skupaj s sošolci napisal dve raziskovalni nalogi, eno na področju geografije in eno na področju fizike. Po moji oceni je srednješolsko izobraževanje v Sloveniji na precej visoki ravni v primerjavi z ostalimi državami. Kako in zakaj si se odločil za študij ekonomije? Ko sem se odločal za študij ekonomije, niti sam nisem najbolje vedel, v kaj se spuščam. Takrat me je zanimalo več različnih stvari. Ekonomija je bila ne- kakšna opcija, če se ne spomnim nič boljšega, potem bom šel na Ekonomsko fakulteto. Na srečo sem kmalu ugotovil, da se nisem napačno odločil. Nedvomno pa takrat nisem mislil, da bom nadaljeval študij tudi na podiplomski ravni in da bom nekoč zaposlen na univerzi. Kakšna je bila tvoja pot od ljubljanske ekonomske fakultete do nizozemske univerze, kjer delaš danes kot eden najboljših mladih ekonomistov sveta? Kako si sploh »zašel« v tujino? Študentje Ekonomske fakultete v Ljubljani smo imeli možnost študijske izmenjave po programu Socrates Erasmus. Ker me je že od nekdaj zanimal študij v tujini, sem se prijavil na Univerzo v Glasgowu. Tako sem 4. letnik opravil v Glasgowu in se prvič seznanil z angleškim načinom študija, ki temelji predvsem na individualnem delu. Kmalu po prihodu so me tamkajšnji profesorji prepričali, da se prijavim na magistrski študij. Leta 2002 sem odšel na Univerzo v Warwicku. V okviru ma-gisterskega študija, ki je običajno precej naporen, saj je celoten program strnjen v eno leto, sem »odkril«, kaj me v okviru ekonomije najbolj zanima, kaj bi želel delati za magistrsko in kasneje doktorsko disertacijo. Od takrat naprej je moje področje raziskovanja osredotočeno na makroe- Zahvala za pomoč - ob zbiranju sredstev za dvigalo za Saro Ko sem se minuli petek vrnila z dobrodelnega koncerta, ki je bil namenjen Sari, sem bila v solzah. To so bile solze hvaležnosti. Seveda sem najbolj vesela, da je Sara doživela še eno novo izkušnjo v svojem življenju: večerni izhod, poslušanje čudovite glasbe in čutenje, da je veliko ljudi z njo. Prav to spoznanje - koliko ljudi je bilo in je še z nama, koliko podpore in spodbudnih, prijaznih besed je na tem svetu namenjenih, čutečih samo za naju - naju bo spremljalo na vsakem koraku v prihodnosti. Kot pravi slovenski rel<, da se dobro vrača z dobrim, si jaz želim, da se vam povrne vaša dobrota, ne samo desetkrat, temveč neštetokrat! Z dobrodelnim koncertom smo akcijo zbiranja sredstev pripeljali skoraj do konca. V dveh mesecih se je tako z vašo pomočjo nabralo približno 12.000 evrov, kar je tik pred ciljem: 13.000 evrov. Hvala organizatorjem, KPZ Šutna iz Kamnil