196 Measures to prevent unintentional doping in sport Abstract Inadvertent doping is defined as an unintentional breach of anti-doping rules, which is often the result of professional errors, negligence or ignorance. The athlete is solely respon- sible for all the substances that enter his/her body. The most common causes are the consumption of contaminated nutri- tional supplements, contaminated foods or drinks, passive inhalation of psychoactive substances, lack of therapeutic use exemption for medical treatment, and the consumption of over-the-counter drugs, which can contain a prohibited substance. Most of these errors can be prevented by appro- priate preventive measures. Thus, the athletes and accom- panying staff must maintain proper anti-doping education. Keywords: inadvertent doping, anti-doping, nutritional supple- ments, contamination, OTC drugs. Izvleček Nenamerni doping je nenamerna kršitev protidopinških pravil, ki je pogosto posledica strokovne napake, neznanja ali malomarnosti. Športnik je sam odgovoren za vse snovi, ki pridejo v njegovo telo. Najpogostejši vzroki za nenamer- ni doping so uživanje kontaminiranih prehranskih dopolnil, kontaminirana hrana ali pijača, pasivna inhalacija psihoak- tivnih snovi, neurejena terapevtska izjema za zdravljenje ter uporaba zdravil v prosti prodaji, ki vsebujejo prepovedano snov. Večino teh napak se lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi prepreči, zato morajo biti športnik in njegovo spre- mljevalno osebje ustrezno izobraženi. Ključne besede: doping, antidoping, prehranska dopolnila, kontaminacija, zdravila v prosti prodaji. Lovro Žiberna 1,2 Ukrepi za preprečevanje nenamernega dopinga v športu „ Uvod Nenamerni doping je nenamerna kršitev protidopinških pravil, ki je pogosto posledica strokovne napake, neznanja ali malomarno- sti športnika ali spremljevalnega strokovnega osebja (Yonamine, Garcia in de Moraes Moreau, 2004; Ziberna, 2014). Športniki so po načelu striktne odgovornosti, ki ga definira Svetovni kodeks proti dopingu, odgovorni za vse prepovedane snovi, njihove presnovke ali biološke označevalce, najdene v njihovem vzorcu, ne glede na izvor ali odsotnost motivacije (Amos, 2008; WADA, 2014). Ključno je, da morajo športniki sami poskrbeti, da prepovedane snovi ne pridejo v njihovo telo. V odvzetih bioloških vzorcih športnika (urin, kri), ki vsebujejo pre- povedano snov, ni moč razlikovati med načrtno uporabo prepo- vedanih snovi z namenom izboljševanja telesnih sposobnosti ali nenamernim vnosom snovi. Najbolj pogosti načini nenamernega dopinga so: • nezavedno zaužitje prepovedane snovi v prehranskem do- polnilu (zaradi kontaminacije prehranskega dopolnila) oziro- ma v športni pijači; • nezavedno zaužitje prepovedane snovi v hrani živalskega iz- vora (npr. kontaminiranem mesnem izdelku) ali drugih hra- nilih; • pasivna inhalacija prepovedane snovi iz okolja; • posledica farmakološkega zdravljenja z zdravilnimi učinkovi- nami, ki so uvrščene na Listo prepovedanih snovi in postop- kov, vendar športnik pri ustrezni antidoping organizaciji ni uredil terapevtske izjeme; • posledica neustrezne uporabe zdravil v prosti prodaji, ki se izdajajo brez recepta, vendar vsebujejo snovi, ki so v športu prepovedane. V zadnjem času se razvijajo novi analizni pristopi, ki bi v nekaterih posebnih primerih lahko razlikovali glede na (ne)namernost vnosa snovi (Thevis, Kuuranne in Geyer, 2020). 1 Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani 2 SLOADO, Slovenska antidoping organizacija doping v športu 197 Pomembno je, da se vsi strokovni delavci v športu in zdravstvu zavedajo svoje odgovornosti pri svojem delu s športniki ter se zato ustrezno izobrazijo o nevarnostih nenamernega dopinga (Tandon, Bowers in Fedoruk, 2015). Tako se prepreči nepotrebne napake, ki imajo za kariero vrhunskega športnika tragične posledice. „ Nevarnosti uporabe kontaminira- nih prehranskih dopolnil Prehranska dopolnila so definirana kot živila, katerih namen je do- polnjevati običajno prehrano, čeprav se oglašujejo večinoma kot produkti za izboljševanje splošnega zdravja in počutja, nekatera tudi kot produkti za povečevanje telesne zmogljivosti. Prehran- ska dopolnila lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroor- ganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno ute- meljena (Uradni_list_RS, 2013). Uporaba prehranskih dopolnil je zelo razširjena v športu, in sicer povprečen športnik uporablja 1,7 prehranskih dopolnil (Tscholl, Alonso, Dollé, Junge in Dvorak, 2010). Ocenjuje se, da od 55 % do 80 % vseh vrhunskih športnikov uporablja prehranska dopolnila, razširjenost uporabe pa se povečuje s starostjo športnika in s tra- janjem športne kariere (Braun idr., 2009; Sobal in Marquart, 1994; Somerville, Lewis in Kuipers, 2005). Vrhunski športniki navajajo kot glavne razloge za uporabo prehranskih dopolnil: pomoč pri rege- neraciji po treningih (71 %), izboljševanje zdravja (52 %), izboljšanje telesnih zmogljivosti (46 %), preprečevanje ali zdravljenje bolezni (40 %) in nadomeščanje neustrezne prehrane (29 %) (Dietz idr., 2014; R J Maughan, Greenhaff in Hespel, 2011). Področje prehranskih dopolnil ima v primerjavi z zdravili ohlapno regulativo, saj zakonodaja določa manj stroge kriterije kakovosti proizvodnje (Binns, Lee in Lee, 2018). Proizvajalcem je pri oglaše- vanju ali označevanju prehranskih dopolnil prepovedano pripi- sovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh – ostale »učinke« prehranskih dopolnil lahko oglašujejo po želji, četudi ni nobene znanstvene podlage za njih (Binns idr., 2018; Noble, 2017; van der Bijl in Tutelyan, 2013). Prav tako varnost in učinkovitost izdelkov nista testirani pred prihodom na trg kot to velja za zdravila. Proizvajalci lahko torej na tržišče dajo številne pro- dukte po opravljenih lastnih analizah, ki niso vedno natančne ali ne ugotavljajo prisotnosti morebitnih kontaminantov – to so lahko bodisi toksične bodisi ostale farmakološko aktivne snovi (Binns idr., 2018). Pri številnih prehranskih dopolnilih so prisotna tudi kvanti- tativna odstopanja glede na vrednosti snovi, ki so navedene na embalaži – to lahko pri uporabniku vodi ali v uporabo prenizkih ali v previsokih odmerkov (Ayotte idr., 2001; Mathews, 2018; Noble, 2017). Šele v primeru, ko na podlagi novih podatkov in spoznanj obstaja utemeljen sum, da prehransko dopolnilo predstavlja ne- varnost za zdravje ljudi, lahko odgovorno ministrstvo za zdravje za- časno prepove ali omeji promet z njim (Noble, 2017). V obdobju od leta 2004 do 2012 je Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA; angl. Food and Drug Administration) s trga v ZDA umaknila 237 pre- hranskih dopolnil, najpogosteje zaradi kontaminacije z drugimi bioaktivnimi snovmi (Harel, Harel, Wald, Mamdani in Bell, 2013). Velik problem je tudi, da odgovorne agencije nimajo natančnih kontaktnih podatkov vseh proizvajalcev, zato je težko doseči hiter in popoln umik kontaminiranih produktov s trga (Harel idr., 2013). Kontaminacija prehranskih dopolnil s prepoveda- nimi snovmi Raziskave kažejo, da je okoli 15–25 % vseh prehranskih dopolnil na trgu kontaminiranih s prepovedanimi snovmi (Hans Geyer idr., 2008; H Geyer idr., 2004; Mathews, 2018; R. J. Maughan, 2005). Naj- bolj pogosti kontaminanti so anabolni androgeni steroidi in njiho- vi prekurzorji, stimulansi in β2-adrenergični agonisti (R. J. Maughan, 2005). V študiji, opravljeni v WADA-akreditiranem laboratoriju v Kölnu, je bilo analiziranih 634 vzorcev prehranskih dopolnil. Izvirala so iz 13 različnih držav in od 215 različnih proizvajalcev. Ugotovili so, da je 94 prehranskih dopolnil (14,8 %) vsebovalo prekurzorje anabolič- nih androgenih hormonov, ki niso bili navedeni na oznaki izdelka. Od vseh pozitivnih prehranskih dopolnil je 23 vzorcev (24,5 %) vse- bovalo prekurzorje nandrolona in testosterona, 64 vzorcev (68,1 %) je vsebovalo le prekurzorje testosterona in 7 vzorcev (7,5 %) le prekurzorje nandrolona (H Geyer idr., 2004). Vzroki za kontaminacijo prehranskih dopolnil so (H. Geyer idr., 2008; Judkins in Prock, 2012): 1. Namerno dodajanje prepovedanih snovi: dodajanje zdravilne učinkovine z namenom doseganja farmakoloških učinkov, ker je konkurenca med številnimi prehranskimi do- polnili na trgu velika. Tak primer so čaji za hujšanje, ki so kon- taminirani s sledovi sibutramina (anorektik, psihostimulans, na LPSP so v kategoriji S6 – Stimulansi) ali dodatki anabolič- nih androgenih steroidov v proteinskih napitkih. 2. Uporaba kontaminiranih vhodnih snovi: Podjetja, ki pro- izvajajo prehranska dopolnila, velikokrat nabavljajo vhodne snovi (osnovne surovine) v različnih predelih sveta. Prav tako tudi pogosto menjujejo proizvajalce glede na ceno. Nekate- re od teh snovi niso podvržene potrebnim ukrepom za nad- zor kakovosti, ki bi zagotovili ustrezno čistost. Tako lahko te sestavine precej nedolžno privedejo do končnega izdelka s prepovedanimi snovmi, ki niso navedene na oznaki. 3. Navzkrižna kontaminacija med proizvodnim procesom: Nekatera podjetja na svojih proizvodnih linijah proizvajajo različne produkte. Ker je nekatere naprave med različnimi proizvodnjami težko natančno očistiti, lahko pride do nena- merne navzkrižne kontaminacije. V podjetjih, ki se ukvarjajo s pripravo različnih produktov, so med proizvodnimi procesi merili kontaminacijo s steroidi in/ali stimulansi. Ugotovili so prepovedane snovi v sledeh (zelo nizki odmerki) na 12–85 % naprav, čeprav je imela večina teh podjetij vpeljano dobro proizvodno prakso (angl. good manufacturing practice, GMP). Pogostost navzkrižne kontaminacije je večja pri določenih farmacevtskih oblikah, kot so kapsule ali tablete, zaradi te- žavnega čiščenja aparatur. Nasprotne analitične najdbe v vzorcih športnika zaradi zaužitja kontaminiranega prehranskega dopolnila Nizka vsebnost prepovedanih snovi v kontaminiranem prehran- skem dopolnilu ne pomeni, da bo športnik imel direktne farma- kološke učinke na izboljšanje telesnih zmogljivosti, t. i. pozitivni ergogeni učinek. Vendar je po načelu striktne individualne odgo- vornosti prisotnost prepovedanih snovi in/ali njihovih metabolitov v bioloških vzorcih obravnavana kot kršitev protidopinških pravil, 198 saj so lahko te vrednosti tudi pokazatelj, da je športnik zaužil večji odmerek prepovedane snovi nekaj dni/tednov nazaj. Ocenjuje se, da je 6,4 %–8,8 % vseh pozitivnih analitičnih najdb v vrhunskem športu posledica uporabe kontaminiranih prehranskih dopolnil (Outram in Stewart, 2015). Detekcijske metode za anabolične steroide, njihove prekurzorje in stimulanse, ki jih uporabljajo WADA-akreditirani laboratoriji, so zelo občutljive z nizkimi mejami detekcije in kvantifikacije v območju ng/ml v urinu (npr. metaboliti nandrolona se zaznajo v urinu pri koncentracijah < 2 ng/ml) (van der Merwe in Grobbelaar, 2005). Ker ni moč razlikovati med namernim dopingom (npr. večji odme- rek za izboljšanje telesnih sposobnosti nekaj dni/tednov nazaj) in nenamernim dopingom (npr. kontaminacija prehranskega dopol- nila v nizkih odmerkih brez učinka za izboljšanje telesnih sposob- nosti, ki je bil zaužit pred nekaj urami/dnevi), je zelo pomembno, da se športniki te nevarnosti zavedajo. V raziskavi je 18 zdravih pro- stovoljcev zaužilo prehransko dopolnilo, ki je bilo kontaminirano z 10 µg odmerkom 19-norandrostendionoma, ta pa je prekurzor nandrolona (anabolični androgeni steroid). Ugotovili so, da bi bili vsi pozitivni na kontroli dopinga v roku 2 ur po zaužitju, nekateri tudi po 8 urah po zaužitju (Watson, Judkins, Houghton, Russell in Maughan, 2009). Vse vrednosti so se 10 ur po zaužitju vrnile pod detekcijsko mejo, ki bi pomenila pozitiven rezultat na kontroli do- pinga. V podobni raziskavi so pokazali, da lahko že 10 µg 19no- randrostendionoma povzroči pozitiven rezultat v obdobju 6 ur po zaužitju (Catlin idr., 2000). Raziskava na prostovoljcih, v kateri so uporabili dejanska prehran- ska dopolnila s tržišč, za katera so predhodno dokazali kontamina- cijo s sledovi anaboličnih androgenih steroidov (nekaj µg količine/ kapsulo), je pokazala, da je bil pri nekaterih rezultat nad odloči- tveno mejo tudi do 36 ur po zaužitju prehranskega dopolnila. Vsi posamezniki so bili pozitivni 8–12 ur po zaužitju (van der Merwe in Grobbelaar, 2005). Ukrepi za preprečevanje zaužitja kontaminiranega prehranskega dopolnila Vse protidopinške organizacije športnikom svetujejo, da naj pre- hranskih dopolnil zaradi tveganja nenamernega dopinga ne upo- rabljajo. Pomembno je, da se športnike in ostale izobrazi o teh nevarnostih. V eni raziskavi je samo 36 % športnikov vedelo, da so lahko prehranska dopolnila kontaminirana s snovmi, ki so prepove- dane v športu (Braun idr., 2009). Nadalje je pomembno, da se špor- tniki zavedajo, da je v večini primerov moč doseči ustrezen vnos hranil in tekočine s pomočjo specialne diete, ki jo lahko športniku individualno prilagodi strokovnjak za športno prehrano. V primeru, da športnik vztraja pri vnašanju določenih hranil s pomočjo pre- hranskih dopolnil, mu ostane možnost, da prehransko dopolnilo pošlje v privatni laboratorij na analizo. Tak način omogoča abso- lutno varnost, vendar so žal te analize drage, zato to počnejo le nekateri vrhunski športniki. Druga možnost je uporaba javno do- stopnih informacij na spletnih portalih, ki objavljajo sezname kon- taminiranih prehranskih dopolnil in sezname tistih, ki niso konta- minirana. Tak način omogoča relativno varnost, saj tveganje ostaja, vendar je dostop do podatkov zastonj (de Hon in Coumans, 2007). Testiranja prehranskih dopolnil na trgu s strani privatnih laborato- rijev, ki izpolnjujejo primerne standarde (ISO 17025), omogočajo relativno varnost športnikom, hkrati pa pozitivno vplivajo tudi na podjetja, ki postanejo aktivna pri zagotavljanju ustrezne kakovosti. Podjetja, ki svoje proizvode redno testirajo, znižajo delež konta- miniranih prehranskih dopolnil na trgu tudi do < 1 % v nekaj letih Tabela 1 Seznam podatkovnih baz tistih organizacij, ki testirajo prehranska dopolnila na prisotnost anaboličnih androgenih steroidov, njihovih prekur- zorjev in stimulansov Spletni portal Kratek opis Povezava (URL) NSF Certified for Sport™ Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila testirana v njiho- vem laboratoriju in imajo na svoji embalaži tudi njihov logo. trg: ZDA in Kanada http://www.nsfsport.com/ Supplement 411 - USADA: High Risk Dietary Supplement List Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila testirana na vseb- nost prepovedanih snovi (anabolični androgeni steroidi in stimulansi). trg: ZDA in Kanada http://www.usada.org/supple- ment411/high-risk-list Kölner Liste = Cologne List Za spletni portal skrbi Olimpijski center Rhineland. Laboratoriji so v okviru raziskovalnega inštituta “Center for Preventive Doping Research, German Sport University Cologne”. Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so jih testirali na vsebnost anaboličnih androgenih steroidov in stimulansov. Vključuje tudi določe- na prehranska dopolnila, ki jih najdemo na slovenskem trgu. trg: Nemčija in ostale evropske države http://www.koelnerliste.com/en/ koelner-liste.html NZVT database Za spletni portal skrbi Nizozemska anti-doping organizacija v sodelova- nju s partnerji. Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so jih testirali na vsebnost anaboličnih androgenih steroidov in stimulansov. trg: Nizozemska in ostale evropske države http://antidoping.nl/nzvt Informed-Sport Za spletni portal skrbi organizacija LGC Group (HFL Sports Science). Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila testirana v njiho- vem laboratoriju in imajo na svoji embalaži tudi njihov logo. http://www.informed-sport.com/ doping v športu 199 (Judkins in Prock, 2012). To lahko za končnega uporabnika pomeni, da se tveganje za uživanje kontaminiranega prehranskega dopol- nila iz 20 % spusti na manj kot 1 %. Kot preventivni ukrep se športnikom svetuje, da naj uporabijo zbir- ke podatkov, kjer so javno objavljeni rezultati naključnih analiz pre- hranskih dopolnil na prisotnost anaboličnih androgenih steroidov ter njihovih prekurzorjev in na prisotnost stimulansov (Tabela 2). Zaradi velikega obsega trga je nemogoče pričakovati, da bi bila vsa prehranska dopolnila testirana. Prav tako je problem, da nekatera manjša podjetja ne označujejo proizvodne serije (angl. lot number) na svojih produktih, kar onemogoča sledenje in umik kontamini- ranih serij produktov. Večina podjetij se ne odloča, da bi svoje iz- delke pošiljala na testiranja v akreditirane laboratorije, ker to za njih predstavlja strošek. Vendar določena podjetja investirajo v ta ne- odvisni nadzor kakovosti z namenom, da bi njihove izdelke kupili športniki, ki se zavedajo nevarnosti uporabe prehranskih dopolnil. „ Nevarnost zaužitja kontaminirane hrane ali pijače Do pozitivnega rezultata na dopinškem testiranju lahko pride tudi zaradi zaužitja kontaminirane prehrane oziroma posameznih živil, ki vsebujejo prepovedane aktivne učinkovine iz LPSP. Slednje izvi- rajo iz vzreje živali in/ali kasnejše obdelave živil (Blasco, Van Poucke in Van Peteghem, 2007; Peters, Bolck, Rutgers, Stolker in Nielen, 2009). Klenbuterol in anabolni androgeni steroidi v žival- skem mesu Uporaba anaboličnih steroidov za vzpodbujanje telesne mase ži- vine je v Evropski uniji v celoti prepovedana. Kljub natančni regu- lativi vedno obstaja možnost nezakonite uporabe anabolnih ste- roidov, kar pripelje do prisotnosti ostankov hormonov v živalskih proizvodih (Stephany, 2001). Na splošno so pospeševalci rasti (npr. anabolični steroidi in ostali hormoni) v večini tkiv živali prisotni v zelo nizkih koncentracijah. Večja koncentracija le-teh je v jetrih, ledvicah in črevesju (Yonamine idr., 2004). Prisotnost teh snovi v mesu lahko privede do nenamernega zaužitja v majhnih količinah. Posledično bi lahko bili športniki, ki so zaužili takšno meso, pozitiv- ni na kontroli dopinga. Tveganje se poveča ob večkratni aplikaciji, torej ob rednem uživanju kontaminiranega mesa. Dejavniki, ki vplivajo na možnost pozitivnega rezultata, so: • količina zaužitega mesa, • tip zaužitega tkiva (meso, jetra, ledvice, črevesje itd.) in • na kakšen način so živali prejemale anabolične agense. V raziskavi, kjer so prostovoljci jedli piščančje meso živali, ki so prejemale metenolon (anabolični androgeni steroid), so ugotovi- li, da so bili vsi urinski vzorci negativni v primeru peroralne krme. Pozitivnih pa je bilo kar 50 % vseh urinskih vzorcev, zbranih 24 ur po zaužitju mesa živali, ki so prejemale intramuskularno aplikacijo (Kicman idr., 1994). V letih 2010 in 2013 se je pojavilo več nerazložljivih primerov do- pinga s klenbuterolom pri športnikih v namiznem tenisu, nogo- metu in kolesarstvu. Klenbuterol je β2-adrenergični agonist in se ponekod v kliniki uporablja kot bronhodilatator, vendar ima hkrati tudi izrazito anabolično (hipertrofija skeletnih mišic) in lipolitično delovanje (zmanjševanje telesnih maščob) (Prather, Brown, North in Wilson, 1995). Prav zato se v vrhunskem športu pogosto upo- rablja kot doping, hkrati pa je zaradi enakih farmakodinamičnih lastnosti zanimiv tudi za živinorejce (Prezelj, Obreza in Pecar, 2003). Slednje predstavlja veliko tveganje za nenamerni doping, saj je da- nes moč zaznati zelo nizke koncentracije klenbuterola v urinskih vzorcih (Yang idr., 2013). V zadnjem času se prav zato opravlja veli- ko študij farmakokinetike in presnove klenbuterola, da bi razvili po- trjeno metodo, ki bi omogočila razlikovanje med klenbuterolom, ki izvira iz zdravila (namerni doping), in tistim, ki izvira iz zaužitega mesa (nenamerni doping) (Thevis, Thomas idr., 2013). Najbolj nazoren primer nenamernega dopinga zaradi uživanja mesa, kontaminiranega s klenbuterolom, se je dogodil na svetov- nem prvenstvu v nogometu za kategorijo mladincev, mlajših od 17 let, v Mehiki leta 2011 (Thevis, Geyer idr., 2013). Od skupno 208 odvzetih urinskih vzorcev na kontrolah dopinga jih je bilo 109 po- zitivnih (52 %) na prisotnost klenbuterola. Zato so v nadaljevanju opravili tudi odvzeme mesnih vzorcev v hotelih, kjer so bivale eki- pe, in ugotovili prisotnost klenbuterola v 14 od 47 vzorcev mesa (30 %). Na celotnem prvenstvu je bilo samo 5 od 24 ekip, ki niso imele klenbuterola v nobenem izmed odvzetih urinskih vzorcev. Odločitev je bila, da je najbolj verjeten vzrok za prisotnost klenbu- terola pri športnikih prehrana s kontaminiranim mesom, zato so se odločili, da športnikov ne bodo sankcionirali (Thevis, Geyer idr., 2013). Zgoraj omenjene študije podpirajo hipotezo, da lahko uporaba mesa živali, tretiranih z anaboličnimi učinkovinami (anabolični androgeni steroidi, klenbuterol ipd.), ki so na LPSP uvrščene v ka- tegorijo S1 – Anabolični agensi, vodi do pozitivnih rezultatov pri analizah vzorcev urina. Uporaba prepovedanih snovi v živinoreji je bolj pogosta v določenih državah. V raziskavi na Kitajskem so dokazali prisotnost klenbuterola v mesu pri 79 % vseh odvzetih vzorcev, čeprav je uporaba klenbuterola uradno prepovedana (Guddat idr., 2012). Zato WADA in nekatere mednarodne panožne zveze opozarjajo svoje športnike, da se naj med potovanjem ali bivanjem v Mehiki in na Kitajskem v celoti izogibajo uživanju mesa zaradi nevarnosti nenamernega zaužitja klenbuterola. Makova semena (morfin) v kruhu ali pecivu Uživanje peciva ali kruha, pripravljenega iz maka, je po svetu po- pularno. Makova semena vsebujejo dva alkaloida: kodein in mor- fin. Raziskave so pokazale, da uživanje hrane iz makovih semen pripelje do prisotnosti morfina v urinskih vzorcih, ki je na LPSP uvr- ščen v kategorijo S7 – Narkotiki (Smith idr., 2014). Meja za pozitiven dopinški test je za prisotnost morfina postavljena nad 1300 µg/l v urinu (WADA, 2019). V raziskavi, kjer so preiskovanci zaužili torto, pripravljeno iz mako- vih semen, je bila največja izmerjena koncentracija morfina v urinu 302 µg/l (Meadway, George in Braithwaite, 1998). V drugi raziskavi, kjer so preiskovanci zaužili 3 zavitke iz makovih semen (zavitek je vseboval 2 g makovih semen, 108 µg morfina/g semen), so bile največje urinske vrednosti za morfin do 1000 µg/l (elSohly, elSohly in Stanford, 1990). V isti raziskavi je en izmed preiskovancev zaužil 15 g makovih semen in je imel največjo izmerjeno koncentracijo morfina v urinu 2010 µg/l (9 ur po zaužitju). Koncentracija je padla pod 300 µg/l 28 ur po zaužitju (elSohly idr., 1990). 200 Uživanje makovih semen lahko v redkih primerih pripelje do po- zitivnega rezultata, kadar vrednost morfina v urinu preseže odlo- čitveno mejo (1300 µg/l), zato je potrebna previdnost pri uživanju makovega peciva. Konopljino olje v prehranskih izdelkih Kanabinoidi so na LPSP uvrščeni v kategorijo S8 – Kanabinoidi. Izdelki iz konoplje (Cannabis sativa) so v nekaterih državah popu- larni tudi v jedeh, in sicer v obliki peciva (angl. brownies, cookies), konopljine torte, olja iz konopljinih semen, konopljinega čaja ali konopljinega piva (Fortner, Fogerson, Lindman, Iversen in Armbru- ster, 1997; Zoller, Rhyn in Zimmerli, 2000). Športnik lahko te izdelke zaužije zavedno ali nezavedno. Preiskovanci, ki so v raziskavi zaužili pecivo z marihuano (brownies) z ekvivalentom 1–2 cigaret marihuane (2,8 % THC), so imeli najviš- je vrednosti za karboksi-THC v urinu med 108–436 ng/ml (Cone, Johnson, Paul, Mell in Mitchell, 1988). Odločitvena meja za pozitiv- ni primer kršitve protidopinških pravil je definirana nad 175 ng/ml karboksi-THC v urinu (WADA, 2019). V drugi raziskavi so prostovoljci zaužili konopljino olje v predvide- nem dnevnem odmerku (vsebnost THC 0,17–1,77 mg/dan). Njihove najvišje izmerjene vrednosti karboksi-THC v urinu so bile 1,8–48,7 mg/ml (Bosy in Cole, 2000). V raziskavi, kjer so preučevali kronično uživanje konopljinega olja (v dnevnem odmerku 0,09–0,6 mg), so izmerili najvišjo vrednost karboksi-THC v urinu 5,2 ng/ml (Leson, Pless, Grotenhermen, Kalant in ElSohly, 2001). Torej uživanje kono- pljinega olja v predvidenih dnevnih odmerkih ne povzroči vseb- nosti karboksi-THC v urinu, ki bi prekoračila predvideno odločitve- no mejo. Obstaja pa problem, da je težko kontrolirati vnos THC preko konopljinega olja, saj imajo različni produkti različne vseb- nosti THC. V primeru večjega vnosa THC, podobno kot v primeru različnih peciv, je športnik lahko pozitiven na kontroli dopinga. V zadnjem času je zelo razširjena uporaba kanabidiola (CBD), ki sicer ni prepovedan v športu, saj ni uvrščen na LPSP. Problem za športnike pa je, ker veliko produktov vsebuje tudi nezanemarljive količine THC – v eni raziskavi so ugotovili, da je 36 % vseh komerci- alnih CBD olj vsebovalo THC (Lachenmeier idr., 2019). Nekateri pro- dukti so imeli visoke vsebnosti, kar lahko privede do pozitivnega dopinškega testa (Lachenmeier in Diel, 2019). Stimulansi v zeliščnih čajih Določeni čaji iz Azije lahko vsebujejo večje količine efedrina. Tak primer so pripravki iz rastline Ephedra sinica (kitajsko Ma-Huang), ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih in čajih za hujšanje (Abou- rashed, El-Alfy, Khan in Walker, 2003). Ephedra alkaloidi, kot so efe- drin, psevdoefedrin, metilefedrin, norpsevdoefedrin in norefedrin, so uvrščeni na LPSP v kategorijo S6 – Stimulansi. Določeni čaji iz Južne Amerike (Peru, Bolivija) lahko vsebujejo liste koke, in sicer lahko določeni tipični pripravki (1 g rastlinskega ma- teriala/čajno vrečko) vsebujejo okoli 5 mg kokaina (Jenkins, Llosa, Montoya in Cone, 1996). Po zaužitju skodelice takšnega čaja so v urinu prisotni metaboliti kokaina (npr. benzoilekgonin) vsaj 20 ur po zaužitju (Jenkins idr., 1996). V primeru, da bi športnik zaužil tak čaj dan pred tekmovanjem, bi bil zanesljivo pozitiven na kontroli dopinga. Kokain je na tekmovanjih prepovedan in je uvrščen na LPSP v kategorijo S6 – Stimulansi. Dodatni preventivni ukrepi na potovanjih in biva- nju v hotelih V širšem smislu lahko v to skupino prištevamo tudi namerne kon- taminacije hrane in/ali športnih pijač z namenom pozitivnega dopinškega rezultata s strani konkurence, kar sicer spada med kri- minalna dejanja. Zato so številni vrhunski športniki zelo previdni pri uživanju hrane in imajo lastne kuharje, ki nabavljajo hrano pre- verjenega izvora. Previdnost je potrebna tudi pri uživanju športnih pijač. Potrebna je dosledna uporaba lastnih napitkov ali ustekle- ničenih pijač, ki jih športnik ne vzame iz rok drugega športnika, tujega trenerja ali obiskovalca športne prireditve. V tem primeru so še posebej nevarne snovi, ki jih je preprosto detektirati in tako odkriti zlorabe dopinga za daljše obdobje nazaj. Takšne snovi so določeni anabolični steroidi, katerih presnovke je moč odkriti tudi več tednov po zaužitju (H. Geyer, Schanzer in Thevis, 2014). „ Nevarnosti pasivne inhalacije prepovedanih snovi Športnik je lahko v določenih socialnih situacijah izpostavljen dimu različnih psihostimulativnih učinkovin. V primeru detekcije v uri- nu ni mogoče ločiti, ali je snov prišla v telo aktivno kot namenska aplikacija psihoaktivnih snovi ali pasivno. Dejavniki, ki vplivajo na pasivno inhalacijo, so: • velikost in ventilacija prostora, • čas izpostavljenosti in • koncentracija psihoaktivnih snovi v zraku. Pasivna inhalacija kanabinoidov Kanabinoidi so na LPSP uvrščeni v kategorijo S8 – Kanabinoidi, ki vključuje tako naravne kanabinoide (npr. kanabis, hašiš, marihuana) kot tudi sintetične kanabimimetike. Pozitivni primer kršenja dopin- ga temelji na detekciji glavnega presnovka tetrahidrokanabinola (THC), to je delta-9-tehtrahidrokanabinola-9-karboksilne kisline (karboksi-THC) v urinu. Odločitvena meja se je v letu 2013 iz > 15 ng/ml zvišala na > 175 ng/ml (WADA, 2019). Z namenom, da se ugotovi obseg pasivnega vdihavanja kanabino- idov, je bilo opravljenih več raziskav. V študiji, kjer je 8 posamezni- kov pokadilo vsak po 4 cigarete z vsebnostjo 27 mg THC/cigareto, so bili v manjši sobi brez ventilacije prisotni 3 preiskovanci. Urinske vrednosti THC so bile pri preiskovancih < 10 ng/ml (Mule, Lomax in Gross, 1988). V drugi študiji so bili preiskovanci v avtomobilu, kjer so vdihovali dim marihuane in hašiša (pomešano s tobačnimi cigareti) v ekvivalentu 90 mg THC. V poskusu, kjer je bil uporabljen dim iz hašiša, THC v urinu ob pasivni inhalaciji pri preiskovancih niso zaznali. V istem poskusu pa so pri dimu iz marihuane urinske vrednosti znašale 14–30 ng/ml (Morland idr., 1985). Prav tako so izvedli preiskavo kronične pasivne izpostavljenosti dimu cigaret marihuane z 2,8 % vsebnostjo THC. V seriji poskusov, kjer so bili posamezniki 1 uro dnevno, šest dni zapored v nezračeni manjši sobi izpostavljeni dimu iz 16 marihuanskih cigaret, so bile pov- prečne dnevne vrednosti za THC v plazmi v območju 2,4–7,4 ng/ ml, maksimalna vrednost pa je dosegla 18,8 ng/ml brez trendov akumulacije (Cone in Johnson, 1986). Omenjene raziskave so pokazale, da je možno, da ima posameznik v urinu zaznavne količine THC v primeru ostrih pogojev pasivne doping v športu 201 izpostavljenosti dimu marihuane. Vendar pa je v skladu z novim WADA tehničnim dokumentom, kjer morajo vrednosti za karbo- ksi-THC presegati 175 ng/ml, malo verjetno, da bi bil pozitiven rezultat posledica realnih pogojev pasivne izpostavljenosti dimu (nenamernega dopinga). Ostale oblike pasivne inhalacije v socialnem okolju Športniki so lahko izpostavljeni tudi dimu hlapne oblike kokaina, ki je znana kot »crack kokain« (kokainska baza, ki se lahko kadi). Visoka hlapnost te oblike omogoča, da se ga lahko kadi v pipah. Pasivna izpostavljenost je možna preko inhalacije dima, hlapov ali izdihanega zraka kadilca. Ostale možnosti so tudi inhalacija prahu, transdermalna absorbcija ali akcidentalna oralna zaužitev. V razi- skavi, kjer so 6 zdravih prostovoljcev izpostavili 100 in 200 mg hla- pov kokainske baze v nezračeni manjši sobi, so ugotovili, da je bila koncentracija benzoilekgonina (glavni presnovek kokaina) 22–123 µg/l (Cone, Yousefnejad, Hillsgrove, Holicky in Darwin, 1995). Tudi v drugem delu raziskave, kjer so bili preiskovanci za 4 ure izpostavlje- ni v neposredno bližino kadilcev »crack kokaina«, so uspeli zaznati do 6 µg/l benzoilekgonina (Cone idr., 1995). Torej v ostrih pogojih izpostavljenosti dimu »crack kokaina« je športnik lahko testiran po- zitivno na prisotnost kokaina. Kokain je prepovedan na tekmova- njih in je uvrščen na LPSP v kategorijo S6 – Stimulansi. V socialnem okolju je lahko športnik izpostavljen tudi pasivni inha- laciji dima kristalnega metamfetamina (poznan tudi pod imenom »ice«), ki se dobro absorbira ob kajenju/inhalaciji ali intranazalni aplikaciji in je razširjen tudi v Evropi (Griffiths, Mravcik, Lopez in Klempova, 2008; Harris idr., 2003). Metamfetamin je uvrščen na LPSP v kategorijo S6 – Stimulansi. „ Nevarnost neustrezne rabe zdravil v prosti prodaji Pomembno je vedeti, da lahko zdravila poleg glavne aktivne učin- kovine, ki ni prepovedana, vsebujejo tudi druge učinkovine, ki pa so lahko na LPSP . Za ilustracijo si poglejmo dva pogosta primera iz vsakdanje prakse: • Aspirin® (acetilsalicilna kislina) in Aspirin Complex® (acetilsali- cilna kislina in psevdoefedrin) ter • Claritine® (loratadin) in Claritine-Kombo® (loratadin in psev- doefedrin). Tako acetilsalicilna kislina, ki je nesteroidna protivnetna učinkovina, kot tudi loratadin, ki je antihistaminik, nista na LPSP in sta pogo- sti zdravilni učinkovini v številnih zdravilih brez recepta. Medtem pa je psevdoefedrin, ki je prisoten v zgoraj omenjenih zdravilih, uvrščen na LPSP v kategorijo S6 – Stimulansi. Psevdoefedrin se pogosto doda osnovni zdravilni učinkovini zaradi svojega dekon- gestivnega delovanja na nosno sluznico, kar olajša dihanje preko nosu pri virusnih ali alergijskih rinitisih (Deckx, De Sutter, Guo, Mir in van Driel, 2016). Psevdoefedrin je v športu prepovedan, ker ima psihostimulativno delovanje (Thevis, Sigmund, Geyer in Schanzer, 2010). Določene raziskave so pokazale pomemben vpliv na izbolj- šanje telesnih sposobnosti (Hodges, Hancock, Currell, Hamilton in Jeukendrup, 2006), medtem ko so rezultati drugih pokazali, da je izboljšanje sposobnost manjše, podobno kot pri zaužitju kofeina (Gheorghiev, Hosseini, Moran in Cooper, 2018). Velikokrat lahko pri- de do napake, ker so poimenovanja zdravil zelo podobna. S tem namenom ozaveščanja v Tabeli 2 prikazujem vsa zdravila v prosti prodaji (izdaja brez recepta), ki vsebujejo psevdoefedrin in so v letu 2020 registrirana v Republiki Sloveniji. „ Zaključek Analizne metode za odkrivanje prepovedanih snovi se nenehno izboljšujejo, kar pomeni, da se detekcijski prag za odkritje prepove- dane zdravilne učinkovine in njenih presnovkov znižuje. To po eni strani pomeni napredek v boju proti zlorabi zdravilnih učinkovin, ki jih je moč odkriti dlje časa po zaužitju, hkrati pa to tudi pome- ni, da se možnost za odkritje nenamernega dopinga povečuje. Športnik je po načelu striktne odgovornosti v skladu s Svetovnim kodeksom za boj proti dopingu s strani WADA odgovoren za vse snovi, ki jih zaužije. Ustrezno izobražen in informiran športnik lahko zmanjša verjetnost za nenamerni doping. Tabela 2 Pregled zdravil, ki se izdajajo brez recepta in vsebujejo prepovedano zdravilno učinkovino psevdoefedrin, ki je na LPSP uvrščena v kategorijo S6. Stimulansi Ime zdravila, ki vsebuje psevdoefedrin Ostale zdravilne učinkovine (poleg psevdoe- fedrina) Ime analognega zdravila, ki ne vsebuje psevdoefedrina Aspirin Complex® acetilsalicilna kislina Aspirin® Claritine-Kombo® loratadin Claritine® Daleron COLD3® paracetamol, dekstrometorfan Daleron® Cafcold® paracetamol – Olytabs® ibuprofen – PLIVAMED® paracetamol, vitamin C – Acetilsalicilna kislina/psevdoefedrin (zrnca za peroralno suspenzijo) acetilsalicilna kislina – V Tabeli 2 je zapisano ime zdravila, glavna zdravilna učinkovina in ime analognega zdravila od istega proizvajalca, ki ne vsebuje psevdo- efedrina. V primeru, da gre za zdravljenje vrhunskega športnika, je potrebno pri zdravljenju uporabiti zdravilo, ki ne vsebuje psevdoefe- drina. 202 „ Literatura 1. Abourashed, E. A., El-Alfy, A. T., Khan, I. A. in Walker, L. (2003). Ephedra in perspective--a current review. Phytother Res, 17(7), 703–712. doi:10.1002/ ptr.1337 2. Amos, A. (2008). Inadvertent Doping and the WADA Code: Can Athle- tes with a Cold Now Breathe Easy? Bond Law Review, 19(1). 3. Ayotte, C., Levesque, J. F., Cle roux, M., Lajeunesse, A., Goudreault, D. in Fakirian, A. (2001). Sport nutritional supplements: quality and doping controls. Can J Appl Physiol, 26 Suppl, S120–129. doi:10.1139/h2001-047 4. Binns, C. W., Lee, M. K. in Lee, A. H. (2018). Problems and Prospects: Pu- blic Health Regulation of Dietary Supplements. Annu Rev Public Health, 39, 403–420. doi:10.1146/annurev-publhealth-040617-013638 5. Blasco, C., Van Poucke, C. in Van Peteghem, C. (2007). Analysis of meat samples for anabolic steroids residues by liquid chromatography/ tandem mass spectrometry. J Chromatogr A, 1154(1-2), 230–239. doi:10.1016/j.chroma.2007.03.090 6. Bosy, T. Z. in Cole, K. A. (2000). Consumption and quantitation of delta9- -tetrahydrocannabinol in commercially available hemp seed oil pro- ducts. J Anal Toxicol, 24(7), 562–566. doi:10.1093/jat/24.7.562 7. Braun, H., Koehler, K., Geyer, H., Kleiner, J., Mester, J. in Schänzer, W. (2009). Dietary supplement use among elite young German athletes. International journal of sport nutrition and exercise metabolism, 19(1), 97–109. Retrieved from http://eutils.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/eutils/ elink.fcgi?dbfrom=pubmedinamp;id=19403956inamp;retmode=refin amp;cmd=prlinks 8. Catlin, D. H., Leder, B. Z., Ahrens, B., Starcevic, B., Hatton, C. K., Green, G. A. in Finkelstein, J. S. (2000). Trace contamination of over-the-counter androstenedione and positive urine test results for a nandrolone me- tabolite. JAMA : the journal of the American Medical Association, 284(20), 2618–2621. Retrieved from http://eutils.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/eutils/ elink.fcgi?dbfrom=pubmedinamp;id=11086369inamp;retmode=refina mp;cmd=prlinks 9. Cone, E. J. in Johnson, R. E. (1986). Contact highs and urinary cannabi- noid excretion after passive exposure to marijuana smoke. Clin Phar- macol Ther, 40(3), 247–256. doi:10.1038/clpt.1986.171 10. Cone, E. J., Johnson, R. E., Paul, B. D., Mell, L. D. in Mitchell, J. (1988). Marijuana-laced brownies: behavioral effects, physiologic effects, and urinalysis in humans following ingestion. J Anal Toxicol, 12(4), 169–175. doi:10.1093/jat/12.4.169 11. Cone, E. J., Yousefnejad, D., Hillsgrove, M. J., Holicky, B. in Darwin, W. D. (1995). Passive inhalation of cocaine. J Anal Toxicol, 19(6), 399–411. doi:10.1093/jat/19.6.399 12. de Hon, O. in Coumans, B. (2007). The continuing story of nutritional supplements and doping infractions. Br J Sports Med, 41(11), 800–805; discussion 805. doi:10.1136/bjsm.2007.037226 13. Deckx, L., De Sutter, A. I., Guo, L., Mir, N. A. in van Driel, M. L. (2016). Nasal decongestants in monotherapy for the common cold. Cochrane Database Syst Rev, 10, CD009612. doi:10.1002/14651858.CD009612.pub2 14. Dietz, P., Ulrich, R., Niess, A., Best, R., Simon, P. in Striegel, H. (2014). Pre- diction Profiles for Nutritional Supplement Use Among Young German Elite Athletes. Int J Sport Nutr Exerc Metab. doi:10.1 123/ijsnem.2014-0009 15. elSohly, H. N., elSohly, M. A. in Stanford, D. F. (1990). Poppy seed inge- stion and opiates urinalysis: a closer look. J Anal Toxicol, 14(5), 308–310. doi:10.1093/jat/14.5.308 16. Fortner, N., Fogerson, R., Lindman, D., Iversen, T. in Armbruster, D. (1997). Marijuana-positive urine test results from consumption of hemp seeds in food products. J Anal Toxicol, 21(6), 476–481. doi:10.1093/jat/21.6.476 17. Geyer, H., Parr, M. K., Koehler, K., Mareck, U., Schanzer, W. in Thevis, M. (2008). Nutritional supplements cross-contaminated and faked with doping substances. J Mass Spectrom, 43(7), 892–902. doi:10.1002/ jms.1452 18. Geyer, H., Parr, M. K., Koehler, K., Mareck, U., Schänzer, W. in Thevis, M. (2008). Nutritional supplements cross-contaminated and faked with doping substances. Journal of mass spectrometry : JMS, 43(7), 892–902. doi:10.1002/jms.1452 19. Geyer, H., Parr, M. K., Mareck, U., Reinhart, U., Schrader, Y. in Schänzer, W. (2004). Analysis of non-hormonal nutritional supplements for anabo- lic-androgenic steroids - results of an international study. International Journal Of Sports Medicine, 25(2), 124–129. doi:10.1055/s-2004-819955 20. Geyer, H., Schanzer, W. in Thevis, M. (2014). Anabolic agents: recent stra- tegies for their detection and protection from inadvertent doping. Br J Sports Med, 48(10), 820–826. doi:10.1136/bjsports-2014-093526 21. Gheorghiev, M. D., Hosseini, F., Moran, J. in Cooper, C. E. (2018). Effects of pseudoephedrine on parameters affecting exercise performance: a meta-analysis. Sports Med Open, 4(1), 44. doi:10.1186/s40798-018-0159-7 22. Griffiths, P., Mravcik, V., Lopez, D. in Klempova, D. (2008). Quite a lot of smoke but very limited fire--the use of methamphetamine in Europe. Drug Alcohol Rev, 27(3), 236–242. doi:10.1080/09595230801932588 23. Guddat, S., Fussholler, G., Geyer, H., Thomas, A., Braun, H., Haenelt, N., . . . Schanzer, W. (2012). Clenbuterol - regional food contamination a possible source for inadvertent doping in sports. Drug Test Anal, 4(6), 534–538. doi:10.1002/dta.1330 24. Harel, Z., Harel, S., Wald, R., Mamdani, M. in Bell, C. M. (2013). The frequency and characteristics of dietary supplement recalls in the Uni- ted States. JAMA internal medicine, 173(10), 926–928. doi:10.1001/jama- internmed.2013.379 25. Harris, D. S., Boxenbaum, H., Everhart, E. T., Sequeira, G., Mendelson, J. E. in Jones, R. T. (2003). The bioavailability of intranasal and smoked methamphetamine. Clin Pharmacol Ther, 74(5), 475–486. doi:10.1016/j. clpt.2003.08.002 26. Hodges, K., Hancock, S., Currell, K., Hamilton, B. in Jeukendrup, A. E. (2006). Pseudoephedrine enhances performance in 1500- m runners. Med Sci Sports Exerc, 38(2), 329–333. doi:10.1249/01. mss.0000183201.79330.9c 27. Jenkins, A. J., Llosa, T., Montoya, I. in Cone, E. J. (1996). Identification and quantitation of alkaloids in coca tea. Forensic Sci Int, 77(3), 179–189. doi:10.1016/0379-0738(95)01860-3 28. Judkins, C. in Prock, P. (2012). Supplements and inadvertent do- ping - how big is the risk to athletes. Med Sport Sci, 59, 143–152. doi:10.1 159/000341970 29. Kicman, A. T., Cowan, D. A., Myhre, L., Nilsson, S., Tomten, S. in Oftebro, H. (1994). Effect on sports drug tests of ingesting meat from steroid (methenolone)-treated livestock. Clin Chem, 40(11 Pt 1), 2084–2087. Re- trieved from https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7955383 30. Lachenmeier, D. W. in Diel, P. (2019). A Warning against the Negligent Use of Cannabidiol in Professional and Amateur Athletes. Sports (Basel), 7(12). doi:10.3390/sports7120251 31. Lachenmeier, D. W., Habel, S., Fischer, B., Herbi, F., Zerbe, Y., Bock, V., . . . Sproll, C. (2019). Are side effects of cannabidiol (CBD) products cau- sed by tetrahydrocannabinol (THC) contamination? F1000Res, 8, 1394. doi:10.12688/f1000research.19931.2 32. Leson, G., Pless, P., Grotenhermen, F., Kalant, H. in ElSohly, M. A. (2001). Evaluating the impact of hemp food consumption on workplace drug tests. J Anal Toxicol, 25(8), 691-698. doi:10.1093/jat/25.8.691 33. Mathews, N. M. (2018). Prohibited Contaminants in Dietary Supple- ments. Sports Health, 10(1), 19–30. doi:10.1177/1941738117727736 34. Maughan, R. J. (2005). Contamination of dietary supplements and positive drug tests in sport. J Sports Sci, 23(9), 883-889. doi:10.1080/02640410400023258 35. Maughan, R. J., Greenhaff, P . L. in Hespel, P . (2011). Dietary supplements for athletes: emerging trends and recurring themes. Journal of sports sciences, 29 Suppl 1, S57–66. doi:10.1080/02640414.2011.587446 doping v športu 203 36. Meadway, C., George, S. in Braithwaite, R. (1998). Opiate concentrations following the ingestion of poppy seed products--evidence for ‘the poppy seed defence’. Forensic Sci Int, 96(1), 29–38. doi:10.1016/s0379- 0738(98)00107-8 37. Morland, J., Bugge, A., Skuterud, B., Steen, A., Wethe, G. H. in Kjeldsen, T. (1985). Cannabinoids in blood and urine after passive inhalation of Cannabis smoke. J Forensic Sci, 30(4), 997–1002. Retrieved from https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2999292 38. Mule, S. J., Lomax, P . in Gross, S. J. (1988). Active and realistic passive ma- rijuana exposure tested by three immunoassays and GC/MS in urine. J Anal Toxicol, 12(3), 113 –116 . doi:10.1093/ jat /12. 3.113 39. Noble, P. (2017). [Food supplements : Legal requirements, borderline issues and other aspects]. Bundesgesundheitsblatt Gesundheitsforschung Gesundheitsschutz, 60(3), 260–267. doi:10.1007/s00103-016-2499-0 40. Outram, S. in Stewart, B. (2015). Doping through supplement use: a re- view of the available empirical data. Int J Sport Nutr Exerc Metab, 25(1), 54–59. doi:10.1123/ijsnem.2013-0174 41. Peters, R. J., Bolck, Y. J., Rutgers, P., Stolker, A. A. in Nielen, M. W. (2009). Multi-residue screening of veterinary drugs in egg, fish and meat using high-resolution liquid chromatography accurate mass time-of-flight mass spectrometry. J Chromatogr A, 1216(46), 8206–8216. doi:10.1016/j. chroma.2009.04.027 42. Prather, I. D., Brown, D. E., North, P. in Wilson, J. R. (1995). Clenbuterol: a substitute for anabolic steroids? Med Sci Sports Exerc, 27(8), 1118–1121. Retrieved from https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7476054 43. Prezelj, A., Obreza, A. in Pecar, S. (2003). Abuse of clenbuterol and its de- tection. Curr Med Chem, 10(4), 281–290. doi:10.2174/0929867033368330 44. Smith, M. L., Nichols, D. C., Underwood, P., Fuller, Z., Moser, M. A., LoDi- co, C., . . . Huestis, M. A. (2014). Morphine and codeine concentrations in human urine following controlled poppy seeds administration of known opiate content. Forensic Sci Int, 241, 87–90. doi:10.1016/j.forsci- int.2014.04.042 45. Sobal, J. in Marquart, L. F. (1994). Vitamin/mineral supplement use among athletes: a review of the literature. Int J Sport Nutr, 4(4), 320–334. Retrieved from http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/7874149 46. Somerville, S. J., Lewis, M. in Kuipers, H. (2005). Accidental breaches of the doping regulations in sport: is there a need to improve the educa- tion of sportspeople? * Commentary. British journal of sports medicine, 39(8), 512–516- discussion 516. doi:10.1136/bjsm.2004.013839 47. Stephany, R. W. (2001). Hormones in meat: different approaches in the EU and in the USA. APMIS Suppl(103), S357-363; discussion S363–354. doi:10.1111/ j.16 0 0 - 0 4 63. 20 01.tb 05787. x 48. Tandon, S., Bowers, L. D. in Fedoruk, M. N. (2015). Treating the elite at- hlete: anti-doping information for the health professional. Mo Med, 112(2), 122–128. Retrieved from https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/25958657 49. Thevis, M., Geyer, L., Geyer, H., Guddat, S., Dvorak, J., Butch, A., . . . Schan- zer, W. (2013). Adverse analytical findings with clenbuterol among U-17 soccer players attributed to food contamination issues. Drug Test Anal, 5(5), 372–376. doi:10.1002/dta.1471 50. Thevis, M., Kuuranne, T. in Geyer, H. (2020). Annual banned-substance review - Analytical approaches in human sports drug testing. Drug Test Anal, 12(1), 7–26. doi:10.1002/dta.2735 51. Thevis, M., Sigmund, G., Geyer, H. in Schanzer, W. (2010). Stimulants and doping in sport. Endocrinol Metab Clin North Am, 39(1), 89–105, ix. doi:10.1016/j.ecl.2009.10.011 52. Thevis, M., Thomas, A., Beuck, S., Butch, A., Dvorak, J. in Schanzer, W. (2013). Does the analysis of the enantiomeric composition of clenbu- terol in human urine enable the differentiation of illicit clenbuterol administration from food contamination in sports drug testing? Rapid Commun Mass Spectrom, 27(4), 507-512. doi:10.1002/rcm.6485 53. Tscholl, P., Alonso, J. M., Dollé, G., Junge, A. in Dvorak, J. (2010). The use of drugs and nutritional supplements in top-level track and fie- ld athletes. The American journal of sports medicine, 38(1), 133–140. doi:10.1177/0363546509344071 54. Uradni_list_RS. (2013). Pravilnik o prehranskih dopolnilih, Uradni list Republike Slovenije, v skladu z Direktivo 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Retrieved from https://www.uradni-list.si/1/ content?id=114231 55. van der Bijl, P. in Tutelyan, V. A. (2013). Dietary supplements containing prohibited substances. Vopr Pitan, 82(6), 6–13. Retrieved from https:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24741950 56. van der Merwe, P . J. in Grobbelaar, E. (2005). Unintentional doping thro- ugh the use of contaminated nutritional supplements. South African medical journal = Suid-Afrikaanse tydskrif vir geneeskunde, 95(7), 510–511. Retrieved from http://eutils.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/eutils/elink.fcgi?d bfrom=pubmedinamp;id=16156450inamp;retmode=refinamp;cmd= prlinks 57. WADA. (2014). 2015 World Anti-Doping Code. Retrieved from https:// wada-main-prod.s3.amazonaws.com/resources/files/wada-2015-wor- ld-anti-doping-code.pdf 58. WADA. (2019). Decision Limits for the Confirmatory Quantification of Threshold Substances. Retrieved from https://www.wada-ama.org/ sites/default/files/resources/files/td2019dl_v2_finalb.pdf 59. Watson, P., Judkins, C., Houghton, E. D., Russell, C. in Maughan, R. (2009). Supplement contamination: detection of nandrolone meta- bolites in urine after administration of small doses of a nandrolone precursor. Proceedings of the Nutrition Society, 67(OCE8). doi:10.1017/ s0029665108000487 60. Yang, S., Liu, X., Xing, Y., Zhang, D., Wang, S., Wang, X., . . . Zhao, J. (2013). Detection of clenbuterol at trace levels in doping analysis using diffe- rent gas chromatographic-mass spectrometric techniques. J Chroma- togr Sci, 51(5), 436–445. doi:10.1093/chromsci/bms160 61. Yonamine, M., Garcia, P. R. in de Moraes Moreau, R. L. (2004). Non-intentional doping in sports. Sports Med, 34(11), 697–704. doi:10.2165/00007256-2004341 10-00001 62. Ziberna, L. (2014). Nenamerni doping v športu. Med Razgl, 53(4), 503– 526. 63. Zoller, O., Rhyn, P . in Zimmerli, B. (2000). High-performance liquid chro- matographic determination of delta9-tetrahydrocannabinol and the corresponding acid in hemp containing foods with special regard to the fluorescence properties of delta9-tetrahydrocannabinol. J Chroma- togr A, 872(1-2), 101–110. doi:10.1016/s0021-9673(99)01287-x doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm. Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Korytkova 2, SI-1000 Ljubljana lovro.ziberna@mf.uni-lj.si