Šolska reforma na Poljskem. V poljskem prosvetnem ministrstvu je bil pred kratkim dovršen projekt o novi organizaciji šol. V glavnem je predpisana sedemletna šolsfca obveznost. Osnovna šola se deli na tri dele. Prva stopnja traja štiri leta in tvori popolnoma zaokroženo celoto; druga stopnja je peto in šesto leto ter se bistveno razlikuje od prve stopnje; tretja stopnja je sedmo šolsko leto, ki konča z izobrazbo učencev, ki ne vstopijo v srednjo šolo. Srednja šola sloni na temeljih šestletne narodne šole (od 7. do 13. leta) in je šestrazredna. DeLi se na dva dela: prvi del traja štiri leta, drugi pa samo dve leti. Štiriletna stopnja ima nuditi učencu splošno izobrazbo in se deli v dva tipa; dvoletna stopnja, licej, odgovarja VII. in VIII. razredu gimnazije. Ta sistem šolstva omogoča učencem prestop v strokovne šole. Mladina more po končanem četrtem razredu osnovne šole {v starosti 11 let) vstopiti v nižjo strokovno šolo. Kdor pa hoče obiskovati srednjo šolo, hodi po končanem četrtem razredu še nadalje v osnovno šolo in sicer v peti in šesti razred srednje šole aU v strokovne srednje šole. Učenci pa, ki ne vstopijo v srednje šole, ali se pa doslej še niso odločili za srednjo strokovno šolo, vstopijo po končanem šestem razredu osnovne šole v sedmi razred, ki ima speoialni tip: trgovinski, obrtni, kmetijski in drugi. Ta razred nudi učencem, ki ne nameravajo študirati. splošno izobrazbo na kmetijskem polju; one, ki pa nameravajo vstopiti v strokovne šole. pa pripravlja za njihov strokovni poklic. Iz sedmega razreda morejo učenci vstopiti v razne strokovne srednje šole in iz teh v višje strokovne šole. Po knnčanem četrtem letu srednje šole se dijaki porazdele: najboljši gredo v peti in potem v šesti razred, ostali pa v višje strokovne šolc (tudi na učiteljske šole) ali pa na podlagi izpričevala (brez mature!) v državne in privatne urade. Dvoletni licej se pa zopet razdeli na raznc tipe, kakor realni, huinanistični, matematično-prirodoznanstvem i. t. d. Naloga liceja je, pripravljati študente za visoke šole. Učne osnove se bistveno razlikujejo na vseh stopnjaih šolske organizacije. Mestne šole imajo drugačne osnove kakor podežclske; kljub temu je pa ravnovesje med njimi enako visoko. Pouk naj omogoči učencem bodisi v rnestni ali podeželski šoli možnost za prestop na srednje ali strokovne šole. Poljsko učiteljstvo je z velikim veseljem sprejelo te šolske novitete ter se je prav pohvalno .izrazilo o svetlih straneh te reforme. Kljub temu pa ima tudi ta reforma senčno stran. Največji dobiček te reforme je izenačenje šolstva, kajti osnovna šola gre preko srednje in strokovne šole tja do višjih šol. Doslej je bila le srednja šola ona brv, po kateri se je prišlo do višje izobrazbe. Sedaj ,izgublja srednja šola prva dva razreda, ki sta priključena ljudski šoli. Tako je izobrazba, ki sta jo nudila ta dva razreda dijakom, sedaj pristopna splošno vsemu dijaštvu. Dobro je tudi' to, da Ijudje, ki ne morejo dovršiti cele srednje šole, odhajajo po končanem četrtem razredu v strokovne ali vojaške šole • Napaka te reforme pa je predvsem ta, da je osnovna šola prikrajšana za eno leto. Sedmi razred pa bo imel le malo gojencev, ako že iz šestega razreda odidejo učenci v srednje ali strokovne šole. Tako bodo sedemrazredne osnovne šole le malokje, večina jih pa bo le šestrazrednih. Tudi razni tipi sedmega razreda bodo slabo učinkovali na značaj narodne šole; v njen organizem bodo stopili razni »strokovnjaki«, kakor ključavničarj.i, gospodarji, knjigovodje in drugi, 'katerih delo se ne bo moglo dobro izkazati, kajti 131etni učenci se ne bodo mogli v enem letu priučiti važnih in potrebnih reči za praktično življenje iz ene veje teh strok. Tako bo zopet zrastla parodija praktične šole, v kateri se bo namesto resnega dela le o delu govorilo, kar je že stara navada naših severnih bratov — Poljakov. S tem je značaj sedmega razreda bistveno poslabšan, ker je iz njega omogočeno vstopiti tudi v strokovne šole, katero priIiko pa nudi že šesti razred. Po »časopisu češkoslovaške učiteljske obce« prevedel Kus Viljem.