— ■ - •.....- ■ " ..... M. smili. f UMOM. I MM, n. MlHdl IM. XUIL KtO. • „Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen v npravništvu prejeman: eb leto......K 24 — , celo leto......K 22"— I leta........ 12*— pol leta........11 — etrt teta........6— četrt leta........550 a muvJ......., 2*— ' na mesec.......9 1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Predulitro: Knaflova ulica it. 5, {!• nadstropje levo), telefon it 34. .Slovenski Narod* velja po poŠti: lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjati po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna talafan it. iS. za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ....... »13* četrt leta........ 6 50 ......230 na mesec za Nemčijo: celo leto.......K 2fr— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Upravnlštvo: Knaflova ulica it 9, (spodaj, dvorište levo), telefon it 85« Parlament. Po dvameseenih počitnicah se je '^rjes zopet s*Sel parlament. Načelni-frlubov so imeli že včeraj ostanek, ia katerem se je govorilo o progra-n za (Vlo poslanske zbornice dc Velike noči. To posvetovanj«* kluhovib laeelnikov ni bilo pomembno. Ce so [emci ogovarjali, da bi se rekrntni akon katkim potom odkazal odseku. > tem samo markirali svojo neza-hvoljnost »in je bil spoden njihov nister dr. ^chreiner. Ker pa jim ministrski predsednik baron Bio-iprth slovesno povedal, da se vsled Istopa ministra dr. Schreinerja ladni sistem čisto nič ne premeni, ker jim je minister dr. Hoehen-Brer prisegel, da ostane pri seda-ijem sistemu, češ, da bi sicer on prvi idstopil, pač ni misliti, da bodo v larlamentn napeli ostrejše strune — rsaj -^daj ne. \ iadi se gre v predvelikonočnem =edanju samo za rešitev rek rut ne-ra zakona. Vse drugo lahko še po- roka. Kar se tiče rekrutnega zakona je m>- mogoče, de pride eventuvalnr. ri tej predlogi tudi do večjih poli* ičnih debat. p. naravno je, da bo za-r>n naposled vendar obveljal, zlasti f r so razmere take. da hočejo vse trank« ostati regierungsfahig in i nobena ne l>o hotela otežiti stali-ča navzgor u Zakoni, ki jih naj poslanska 'jorniea reši še pred velikonočnimi počitnicami, so vobče postranska »tvar tako za vlado, kakor za parla-u-ne stranke. A vzlie temu bo iredvelikonočiio zasedanje poslanske •rniee največje važnosti. V tem zasedanju se mora nam-^ rešiti že več kot leto dni trajajo-. parlamentarna kriza. Vladna ve-leinu je tako majhna in polesr tega ta-I. ! ^zanesljiva, da se ministrstvo ne pore izpostaviti nobeni veliki nevar- j p sti pri glasovanju o finančnih rrrilogah in da mora vsled tega j ti sporazum ljenja z Slovansko ~: 'to, zlasti še ker to zahtevajo tudi i [jaki, brez katerih bi se ministr- ! \r ne moglo niti eno uro vzdržati j milu. Ministrski predsednik si je na-Ipravil že naert za rešitev parlamen-prne krize. Poskusiti hoče, da seetav-*i novo večino, v kateri bi bile poleg sedanjih strank tudi vs.« slovanske stranke, a če t*e ustanovi t.*ika večina, hoče rekonstruirati svoje ministrstvo. Vprašanje je, če se mu posreči spraviti pod en klobuk nemške naci-jonalee različnih barv in slovanske stranke. Oziromu, ko bi se nemški na-eijonalei ne hoteli udati, ce bi imel Tx>gum, sestaviti novo večino brez njih, ter jih potisniti v opozicijo. Nekaj pa se mora zgoditi, ker so sedanje razmere nevzdržljive. Do 1. julija ima vlada pač dovoljen proračunski provizorij, niso jih pa dovoljeni ne novi davki, ki jih krvavo potrebuje, =>aj snaša defieit enih 42 milijonov, niti ji ni dovoljeno najeti posojilo v znesku 336 milijonov, brez katerega posojila ne more izhajati Teh davkov in tega posojila vlada pač ne more dobiti, če se ne reši parlamentarna kriza in ne ustanovi velika veČina — v t?m tiči pomen parlamentarnega zasedanja, ki se je danes začelo. _ namere v oMnem Ron-sumnem društvo v Znjorju Dovolj se je že poročalo kak«- zna Cobal gospodariti v svojo korist. Zato naj še jaz danes nekatere stvari omenim. — V nedeljo, dne 27. t. ni. bode občni zbor --Občnega konsumnega društva« v Zagorju ob Savi, kojega je vodja zakrinkano zagrizeni nem škutarski sodrug Cobal. Ne bi omenjal tega, ako bi tu ne prišlo v po-štev v prvi vrsti gospodarski poteemj nas delavcev. Gospodarstvo, koje vodi tn Cobal, tira nas člane naravnost v pogubo. Kontrola je tukaj prava ironija, ki naravnost v obraz bije, kajti absolutni gospodar sta tu samo Cobal in njegova hčerka. Ni torej čuda, če danes delavci imenujejo »konsumno društvo« »Cobalov kon-suai« oziroma »Cobalovo štacuno«. Pred leti, ko smo ustanovili konsumno društvo, smo se morali boriti z materijalnim i težavami in marsikdo, od nas delavcev je skoraj vse svoje premoženje vtaknil v društvo, da je lahko pričelo delovati. Kaj .i-' Cobal dal, to mi starejši delavei prnv dobro vemo. Mož, ki je prišel k nam s culo na rami in zakrpaalmi hlačami, ni dal nui vinarja; a uaues ima 15.000 K premoženja v gotovini. Ku ko da si je prihranil to ogromno svoto, hočem za danes še za molčat i, ampak omeniti hočem samo nekatere stvari, koje vem, da bodo Vas, tovariši delavei, zanimale. — In kar se danes samo med prijatelji na ušesa |xjve, — to hočem jaz ja\ no pribiti. Bil je svoječasni član konsoni-nega društva Ignacij HolTmann dolžan 200 K in takrat je vprašal Cobal nacelstvo, ako se mu še sme dalje Kreditirati. Nacelstvo je bilo proti, a Cobal mu je kljub temu še dajal. Kajti možakar Cobal je postal lakomen in pričele so se mu sline cediti po zlati uri in verižici, ko jo je videl pri Hoffmajinu, — tako da je dolg prekoračil že preko 300 K. Med tem časom je pa šel Hoffmann iz Zagorja in zviti Cobal jo hitro pot ulita, da bi bilo dobro mu vzeti zlato ttro in verižico za dolg, in sicer pod pretvezo, da se proda., kajti ura z verižico je bila med brati 240 K vredna, Res se je to izvršilo. Cobai, mesto, da bi uro in verižico res pošteno v račun vzel, si je tu mislil: najlažje pridem prav poceni k zlati uri in je ponudil samo 120 kron, polovico manj kakor je bila ura vredna. In tako je prišel Cobal k zlati uri in verižici po ceni, a na škodo kortaumnega društva, ki je čez ostali dolg sčasoma križ naredilo —, Cobal se pa še danes ponaša z /lato uro in verižico! Xe štejemo ni u to lakomnost to liko v zlo, a to, kar se je pa pri sejali konsumnega društva izražal, to pa preseza vse meje. Običajno se pred občnim zborom določi kako visoke dividende naj se članom izplačajo.»Pri tej točki se je nekdaj oglasil Cobal in rekel dobesedno: »Kaj pa imajo delavci od tega, če dobijo obresti, na« pijejo se in potem se po blata valjajo. Jaz sem zato, da se naj dajo nizke obresti ali pa nič.« Bravo kapitalist Cobal!! Tak delavski prijatelj je socijalni demokrat Cobal. Pri zadnjih občinskih volitvah je tudi Cobal vzel iz blajrajne konsumnega društva 200 K, koje so porabili za svoje agitacijske :iamene. In pri seji, kjer so bili menda sami steklarji, je omenil, da je vzel 200 K iz blagajne za občinske volitve, da jih pa ne sme pod tem imenom vknjižiti. LISTEK. povest o mladih Uudeh. (Spisal C. Gola r.) (Konec.) L'one je čakal, kdaj pojde sestra d doma. Vedel je, da se napravija, lin sklenil je, da pojde za njo naskrivaj. >,Ki si jo s trnjem v nebesa zel«, je molila starka, in tedaj je (topila Minca iz veže. Bila je v be-km predpasniku in svetlin solnih. jKaenkrat je začutil željo, da bi m a p ra v teh solnih stopila na prsi. — pkoli vratu je imela svetlo ruto; je čez nedra do pasu. Naglo se je skrenila in izginila za voglom. Tone je vstal in pustil starko, Ua je molila sama naprej, ter šel pre-Hdno za sestro. Hitela je stran od reke, za va.% • i so se začele dobrave in zadaj se p dvigal gozd. Kmalu jo je izgubil Izpred oči. Skrila se je nekam v grmovje, in Tone je hodil in jo iskal l^lo uro, ne da bi našel kak sled. Kjer so rastle leske in jelše naj-kosteje, tja je zablodil že pozno popoldne, ko mu je vročina izsušila zrlo in ga vsega oblila z znojem. Sel Pp natiboma skozi goščo in zagledal kred seboj v gostem zatišju sestro. Ležala je za leščevjem, in ob J »jeni strani je bil Lipe. Njen obraz lie bil videti truden in izmučen, skri- vala je oči in jezno trgala košček tkanine, ki ga je imela med prsti. Tone se je vrgel na tla. Ni vedel zakaj, in za trenotek je nepremično bulil predse. Onadva sta ostala mirna, in kot se je zdelo, je sestra nekaj očitala Lipctu. Tiho je govorila, in Tone je ni mogel razumeti. Nato je dvignila oči, in Tone je videl, da so solzne. Oni se ni ganil, rezljal je šibico in nato udaril z njo sestro po hrbtu. Urno se je klonila in se prijela z roko za boleče mesto. Nato ga je zgrabila za srajco in mu jo raztrgala od vratu navzdol. Lipe se je smejai, objel njeno glavo in se $\ začel bb-žati. Tone je planil pokonci in zakričal. Pobral je kamen in ga zalučal proti njima, a čez trenotek ni videl nikogar več. Ves srdit je mlel z zobmi in klel. Sel je tja, kjer je ležali sestra z onim, in začel teptati rušo ter jo rvati s kamenjem. »Prokleto, čakaj me!* Zvečer se je vrnil domov in našel sestro v veži pred ognjiščem. Stopil je prednjo temen in grozen. »Kaj si imela z onim t« Zgrabil jo je za roko in stisnil na vso moč. Minca ni odgovorila. Njene oči so se preplašile in napolnile s solzami. »Čakaj, nikdar več!« Se vedno je stiskal njeno roko in jo bodel z očmi* »Pusti me«, je zakričala prestrašeno. »Pusti me, si li mar moj oče?« »Kaj? Povej, kaj si imela z njim!« »Nič! Nič te no briga!« »Videla boš, če me briga!« Obrnil ji je hrbet in šel iz veze. In čudno! Že drugi dan so vedeli vsi v papirnici, da je b?Ia včeraj Kožuhova Minca v leščevju z Lipe toni. Smejali so se in kakor se je j zdelo Tonetu, mu zaničljivo gledali v oči. Sel je k Lipetn in ga potegnil na stran. »Kaj je?*< Oni se je zdrznil in prt»bledel. »Zakaj ?« »Se enkrat naj te vidim z našo!« Ko je odhajal, je zaslišal za seboj smeh. Obrnil se je, a ze je Lipe spremenil obraz v resne gube in skrbno hodil okrog stroja. Tretjo nedeljo se Minca ni vrnila do noči. O mraku jo je zagledal Tone, kako stoji z Lipetorn za papirnico in si brise oči. Temna slutnja ga je prevzela Sel je domov k stan materi, ki je klecala na pečjo in molila. »Ravno prav, da ai prišel Ce sta dva, se veliko lepše moli.« In je začela žalostni del rasnega venca: »Ki si za nas krii nosil«. Popolnoma je bil miren, ko se je Minca vrnila, in ne da bi ji rekel besedo, je tal no večerji ▼ ampak pod drugim, češ drugače ne gfC, ker ;->** mora bilancu politični oblasti predložiti. Torej za leto 1900. je vknjiženega 200 K pod drugim imenom na škodo članstva, katere krone so se pa porabile za pijačo z nemčurji vred pri občinskih volitvah in je hotel s tem Cobal graditi nemški most do Adrije. Heil German Cobal! Marsikdo med člani se vpraša danes, čemu včasih gori po noči luč v konsmnu? Ključe ima pa edino sam Cobal in dela pa tudi nima več kakor samo 2 uri na dan, za kar je pl'tčan s 150 K na mesec. — Da, da, zato pa j»oč ni hotel ob priliki, ko je bilo eno mesto prazan.. vzeti hčere nekega so-druga, — ker si je lislii, oče mi večkrat kako trpko pove in sedaj naj še hčer vzamem v konsnm, da mu bode potem vse lahko doma povedala — no, potem bi pač bilo kmalu po meni. — In tako je rajši vzel od enega, ki ni bil član, samo, da se ne bode izvedelo kako in kaj. Nekdaj je bil konsum tako močna trdnjava, da ni prišla nobena tajnost na dan -— tako je bilo ljudstvo slepo Cobal u vdano. A danes, mora že pri seji omeniti, da je žalostno, da je v lastni stranki izdajstvo. A bodi mu povedano: to ni izdajstvo ampak naša dolžnost, da te razkrinkamo, kakšen delavski prijatelj da si. — Delo, koje sedaj delaš, je Judezevo, da nas delavce prodajaš kapitalistom. Zato si pa gledal, da si se vseh onih, ki so ti na prste grledali in bili v resnici pošteno vneti za društvo, odkri-žal in pri tem čednem opravila ti je celo pomagala z lažmi tudi tvoja žena. — A, koliko časa bode to trajalo, pokaže prihodnost. Toliko za danes! Vam, cenjeni gospod urednik, lepa hvala, ki ste bili toli prijazni, da ste to priobčili. Narodni delavec. Iz parlamenta. Včeraj popoldne ob 5. \>r\ je bila konferenca klubovih načelnikov. Navzoči so bili tudi ministrski predsednik ter trgovinski in finančni minister. Kot kandidata za novo kreirani mesti podpredsednika sta bila nominirana posl. Conei in llomanezuk. Nato se je konferenca peea!a z dnevnim redom današnje plenarne seje poslanske zbornice. spat. Sestra se je bala nje&ovih zaprtih ust in tihega očitanja njegovih oči. Zdelo se ji je, da brat nekaj skriva v svojem srcu, in bilo jo je strah. Ponoči se je zbudila iz sanj, skočila je pokonci in zakričala? »Ne me, ne s sekiro!« Ni se še zdramila, in še dolgo potem se je vsa tresla, prestrašena od svojih sanj. Videla je brata, da stoji s sekiro pred njeno posteljo. »Kaj pa ti je?« Celo stara mati jo je zaslišala in se zbudila. »Ali nisi nekaj rekla?« »Mati. moliva!« je rekla na ves arlas. »Da bi molili?« In starka je zarožljala z molkom ter do jutra štela in prebirala jagode. Ko se je zdanilo, je stopil Tone v izbo. Ves je bil mračen in jezen. »Oh, Tone«, je vzdihnila starka, »ravno spomnila sem se! Sanjalo se mi je, da si se obesil.« Minca je zopet zadrhtela in se skoraj ni upala bratu r^»gledati v oči. Takrat je nekdo potrkal. Bila je Mica, ki je šla k maši: »»Ho — oj«, je savpila nad staro prijateljico, »alt greš i menoj* V cerkev gram!« Pol ure kasneje ni bilo pri Kozakovih nikogar doma. Tone je šel v papirnico stisnjenih zob in molčeč. Nekaj je tiščal v prsih in ia oči mn je gledala modna ^Slovanska Enota". Korespondenca »Zentium« konstatira, da prevladuje v »Slov. Enoti« mnenje, da je le tedaj mogoča strmoglaviti sedanji vladni sistem, če se »Slov. Enota« po nadaljevanj« češkega dež. zbora in po sprejetju gotovega parlamentarnega delavnega, programa postavi k službam kroni, drž. upravi in poslanski zbornici, odpošlje zastopuike v kabinet in obenem prevzame odgovornost za rešitev delavnega programa. Prva naloga »Enote« bo organizirati se tesneje in dati si statut, ki bi odgovarjal sedanjim razmeram. Dr. Schrelner. Včeraj je imel izvrševalni odbor nemških svobodomiselnih Ftrank sejo, v kateri je izrazil dr. Schreinerjit zahvalo in zaupanje ter je izjavil, da je način demisije dr. Schreinerja težka žalitev Nemcev. Navzoč je bil tudi dr. Schreiner, ki je natanko popisoval vzroke, zaradi katerih je niorai demisijonirati. Glavni vzrok je — tako je dejal — brezuspešno pogajanje glede češkega dež. zbora in stališče, kakoršnega je on pri teh pogajanjih zavzemal. — Dr. Schreiner ju so izrekli zahvalo. Tudi nemškonacionalra zveza, ki je imela zvečer sejo, se je pečala, v seji z odstopom d. Schreinerja. Zveza je izrekla dr. Schreinerju zahvala, vladi pa ogorčenje. Nekateri govorniki so zahtevali od vlade zadošče- nja. Odseki. Draginjski odsek je imel včeral sejo, v kateri se je nadaljevala generalna debata c draginjskem vprašanju. Govorniki so stavili mnogo predlogov, tako glede monopoliziranja veletrgovine s premogom, pospeševanj« živinoreje, odprave carine na sladkan itd. Zahtevali so tudi, naj se takoj prično razna javna dela v posameznih kronovinah. Hrvaško. Hrvaški eabor bo sklican še t*k teden in se snide dne 3. marca. Zanimanje za to zasedanje je izredno veliko zaradi nameravane volilne reforme. Opozieijonalne stranke napovedujejo volilni reformi, ki izključuje splošno volilno pravico, najhujše nasprotovanje, in lahko se zgodi, da obstrukcija razbije sabor. Nekateri Pred vhodom sta t:o srečala a Lipetorn, ne da bi se pogledala. Hotela sta se izogniti drug drugega, a ni bilo več mogoče. Kmalu nato je zavriskala piščal, začeli so hrumefe stroji, in jermeni so brenčali. Visokiš dimnik je kadil dostojanstveno iz velike pipe in spuščal v jasni, vedri dan temne kolobarje. Časih se je zarezal dim kot ogromno, črno drevo naravnost v zrak, nato razblinja* polagoma in razgubljal. A okoli devete ure je nenadoma vstalo v tvornici prestrašeno kričanje in jokanj«* »Joj, joj, mrtev je«, so ječali vi-* sok i glasovi. »O — oj! O — oj!« A jermena so brenčala, in dim* nik je bučal. Starki sta se vračali iz cerkve? Kimali sta z glavami in se pomenkovali. Kar jima prileti Mana na« sproti. »Mati, mati, ali veste? Lipeta je: zgrabila mašina in ga ubila; vaa Tone ga je sunil.« Dekle je jokalo in vpilo, a biaw ki sta lomili roke in se kr»žali. »Ovbe, ovbe, tako, tako! Dvanajsta je prišla! Od bolh je pa troj kn! Ovbe, ovbe!« Starka ni vedela in ni razumela, kaj se je zgodilo. Odpirala je oči, zakaj čudila so je, odkod tolik strah, ks ja nenadoma preplašil is papirnica vse crno delavk in delavcev. m listi poročajo, da bo vlada razširila prvotni nacrt volilne reforme. K otvoritvi dež. zbora prid;? tudi vee zunanjih časnikarjev. Torčlja. Iz Rima se poroča: Turčiji niti v ?anjab ne prihaja na misel Grško zaradi krečanskega vprašanja napasti, četudi bi Krečani poslali svoje poslance v Atene. V tem trenotku, ko bi turške četa korakale v Tesalijo, bi vdrli Bulgari v Macedonijo. Porta je zato oprezna. Kvečjemu v 60 dneh bo mobiliziranih 500.000 vojakov, od teh jih bo stalo 350.000 na mejah. Turčija si ne želi, kakor ^ sliši, ničesar bolj od vojne z Bulgarijo. To bo uničevalna vojna. Neprijetni sosed mora biti tazbit. Bulgarija se zato trudi za zavezništvo Srbije. Porta bo to stremljenje izjalovila in bo Srbiji v vsakem ozim ustrezala. Dnevne vesti. -f- Dalmatinci proti dr. Suster-sičevi politiki Dalmatinci niso bili nikdar navdušeni za dr. Šusteršiča in njegovo pohtiko, zato se tudi do sedaj dr. Šusteršič ni mogel dokopati do tega, da bi bil med jugoslovanskimi poslanci na Dunaju neomejen gospodar in zapovednik, kakor si želi. Zaman je pred leti potoval v Split, da bi privezal nase dalmatinske poslance, moral se je -vrniti, ne da bi dosegel svojega namena. J dalmatinci se slejkotprej ne dado vpreči kot pri-prega v dr. ŠusteršiČev politični voz. To naglašajo vselej, kadar se jim dr. Šusteršič približa, da bi jih vjel v svoje zanjke. Tudi sedaj snuje klerikalni kolovodia načrte, knko bi speljal Dalmatince v svojo loj.o. Na :a njegov poskus odgovarja splitsko Naše Jedinstvo«, glasilo poslancu dr. V. Ivčevica. tako-le: -Nam č*> Slovenci dragi kot bratje, a treba je povedati to. kar je: Niti razmere, niti interesi slovanskega ;uga ne zahtevajo, da hi moral na si o vaškem jugu voditi kolo gospod Šusteršič. Xas ne zanimajo verske borbe, pač pa bi bilo v našem interesu, da bi jih bilo čim manj dokler bi popolnoma ne izginile. Slovanskemu jugu pripadata danes tudi Bosna in Hercegovina. Državnopravno sta sicer odcepljeni od nas, a treba je delovati na to, da se med nami ukrepi ideja edir.-stva, a zato je Dalmacija kakor ustvarjena, D*: 1 maci i a. zlati lanec na verižici jugoslovanskih dežela, lahko v tem oziru največ pomrla in najuspešneje deluje na to, da se vsi združimo s Hrvatsko, svobodno od Pešte. To so, menimo, veliki razlogi, ki globoko posegajo v naredno raeo-lo. da so z njim čim največ računa, A računalo se bo samo toliko, kolikor se bo računalo z dalmatinskimi poslanci v parlamentu. Skratka: aki ne morejo odločevati v klnbu jugoslovanskem, je bolje, da si ustanove svoj dalmatiuski klub, samo da ostanejo v »Slovanski Enoti - Tu velja ona narodna prisloviea: :>Bolje prvi med siromaki, kakor zadnji med bogataši. « — Tako piše gladilo dalmatinskega deželnega glavarja in državnega poslanca dr. Ivčevica. — Cankarjevi »Hlapci« niso hi-/i samo ocenjeni po raznih listih, temveč doživeli so celo javen protesl — učiteljev rSlomškarjev'. Ampak naravnost smešen je ta protest in po polnoma podoben aferi škofove rdeče brošurice. Klerikalci so takrat besneli proti zeleni brošini, češ da pohujšuje mladino. »SIomskarji« pa protestirajo, da Cankar piše o ući tel jih »hlapcih«. Ljudska sodba je bila takrat in je se: Ce ne b; bil škoi rdeče brošure spisal, bi iiidi zeleno ne bilo. Pri protestu »Sirtmškarjev« je pa tako: Ce bi ne bilo med učitelji ljudi, ki so služili Cankarju kot hvaležni modeli za igro, bi tudi Cankar ne bil spisal /Hlapcev«. »Slomškar-ji« so se pač še bolj osmešili s tem, ker so javnost opozorili, da so oni tisti subjekti, katere Cankar tako imenitno karikira. Zato je pa čisto naivno »Dom in Svetovo« lamentiranje, »da je vsa vsebina (»Hlapcev«) per-siflaža učiteljeva, kakršne bi se me time]o mimo prenesti, Ce bi imelo splošno več časti v sebi«. Mi smo prepričani, da Cankar ni imel v mislih sramotiti znafajnega učiteijstva, pač pa je v svojem delu uarisal hlapce, kakršni hodijo po slovensk' domovini, ne izvzemši Ljubljane, Ssnov igre je zajeta iz realnega življenja, Cankar tedaj ni mogel »hlapcev« narisati drugačnih, kakršni so pač v resnici. Igra sama ima moralni pomen, in Če jo bodo igrali, bode 1)rezdvomno vplivala moralno dobro, ako bodo igro gledali učitelji in tisti ki imajo usodo učiteijstva v rokah. Namesto protesta in klicanja oblasti naj sc raje vsi prizadeti potrkajo na prsa in naj se poboljšajo. Cankar bo * tem dobil hvaležno snov: »Poboljšani za-slepljenci«. + Škof o svojih knjižicah. V zadnji številki »Škofijskega Listao govori škof Anton Bonaventnra o svoji znani rdeči brošuri in o knjižicah, ki jib Še namerava izdati. Škof piše med drugim: »V teh razpravah se obravnavajo tudi bolj kočljiva spolna vprašanja, v katerih tndi naj* bolj učeni in pobožni katoliški pisatelji in učitelji niso edini, kaka daleč ae sme iti. O mejah se more vsakdo raagovarjati, avoje naaore in avojo sodbo braniti in utemeljevati. Jaz sem najbolj nvaŠene knjige prečital; dobil pa sem tudi v tem ozim izredno mnogo izkušenj po aaželL Izdal sem naj poprej prav drobno knjižico »Ženinom in nevestam«. Kaj se je po izdanju dogodilo, Vam je znano ... Sedaj sem tako odredil, da knjižico »Ženinom in nevestam« dobe v roke edinole duhovni gospodi,poscbno župniki, da jo izvoče ženinom in nevestam . . . Kmetiški ljudje so rekli, da je knjižica — poučna in potrebna, da je škoda in obžalujejo, ker je niso dobili v roke takrat, ko *o stopili v sveti zakonski stan. Knjižico dobe v roke edinole duhovniki v Katoliški bukvami za 30 vin. Sedaj se tiska knjižica: Mladeničem. Gotovi so rokopisi: Staršem. 2. Dekletom. 3. Mladeničem. Pripravil bom pa tudi se 4. Dekletom.« — Škof torej napoveduje še celo vrsto rdečih brošuric, za ka tere je dobil, kakor sam pravi, »izredno mnogo izkušenj po deželi.« In da bodo te knjižice zopet pohujšljive, je čisto gotovo, saj škof sam naglasa v »Škofijskem Listu:, da bo v njih zopet govoril — o šesti božji zapovedi. Ali bi ne bila dolžnost kanonikov, da bi že sedaj vzeli škofa v roke, da se ne bo prigodi 1 zopet tak nečuven škandal kakor z rdečo brošuro * Saj so se vendar že lahko do dobra prepričali, da škol sam i ima prav nobene razsodnosti, * kako daleč se sme iti.« -{- Umazano perilo ljubljanske« «:a škofa so včeraj zopet pr;di pri ljubljanskem sodišču in zopet se je pokazalo, da ima ta knez in škof na zore in navade, ki bi se jib vsak drug človek sramoval. Svoj čas je škof potreboval 400.000 K posojila. Ker je bil že ves zadolžen in mu pri domačih denarnih zavodih že počenega ficka niso več posodili, je po svojem gor-njegrajskem oskrbniku naprosil inže-uerja Rotha v Celju, uai mu na Dunaju poišče Človeka, ki bi hotel škofu preskrbeti rečenih 40O.(HX) K. Z.* to delo je škof obljubil Rothu 500 K plačila. Rečeni Roth se je ies opetovano na Dunaj peljal, ie tam iztak-nil odvetnika or. Batha, .Je ž njim opetovano ninoso ur konleriml in mu znesel vse mogoče in forma i je ter naposled res dosegel, da je dr. Bath preskrbe! škofu onih 400 000 K. Ko je pa škof enkrat imel denar v žepu, ni hotel nič več vedeti o Kothu in mn ni hotel plačati obljubljenih 500 K. Vsled tega je Roth po odvetniku dr. Sernecu vložil proti škofu tožbo. Zaslišane pri«'-e 5>o v polnem obsegu potrdile vse navedbe inž. Rotha. Koliko voženj, dela in potov je imel, predno je dosegel ugoden uspeh, zaslišani izvedenci pa so potrdili, da le plačilo 500 K za večkratno potovanje na Du-nai. za vse delo, zamudo časa itd. okrajno skromno, da to sploh ni nobeno plačilo za preskrbljene takega posojila, marveč samo povračilo dejan jskih izd at kov, ki jih je Roth imel. Ko je škofov zastopnik dr. Pogan videl, kako stvar stoi? je ponudil Rothu poravnavo in sicer je ponudil najprej 100 K, pfttf-i 200. potem 300. pot.-m 400 K. Olikami« je kakor kak Žid. a inženir f*oth jf* po vsi pravici odklonil vsak poravnavo, češ, da takemu umazancu, kftkor je škof. ne odpusti noheneira vinarja. Sodišče je škofa obsodilo na plačilo ceje svote 50*» K z obrest:.ii vred in na plačilo vseh stroškov. Ljubljanska javna mestna razsvetljava. Zopet se nam je baviti z vse časti vrednim dopisunom »Slovenca«, ki si je po svojih bratoljub-nih načelih stavil »častno« nalogo, sasramovati in blatiti vse, kar je vstvaril napredni občinski svet z županom Hribarjem na čelu. S tem gnjusuim početjem upa najlažje doseči svoj, dovolj znani namen, kajti »bravci« se vedno raje zbirajo okrog zabavljača, kakor okrog učitelja. Tako se neki hudobno navdušeni brezdomovinec v »Slovencu« št. 30, z dne 18. februarja t. 1., zaletava v mestuo razsvetljavo ter bode vjeti nekaj nezadovoljnih kalinov iz ljubljanskih predmestij na svoje blagoslovljene 1 i manire. Pripoveduje jim, da še v sredini mesta javna razsvetljava ni kaj prida, v predmestjih pa da vlada egipčanska tema. Vsak resnicoljuben meščan je prepričan, da se je v zadnjih letih za razsvetljavo mesta veliko storilo. Prepričan je pa tudi, da Vodmat, Opekarska, ali Ižanska cesta, ki leže na skrajnem pomerju Ljubljane, ne morejo biti tako sijajno razsvetljene, kakor Mestni trg, Stritarjeva ulica itd., kjer se razvija glavni promet deželnega stolnega mesta. Vendar Ščuje »Slovenec« prebivalce ljubljanskih predmestij, da bodo tudi oni plačevali zvišane mestne doklade, torej naj imajo enake udobnosti s prebivalstvom v sredini mesta. Ne pove jim pa, da plača najemnik v sredi mesta desetkrat toliko do klad, kakor oni na Opekarski cesti. Nečastno se prerekati ae dalja s blatilo! svsjagn ; na razpolago so nam stvarni dokazi, kaka je mestni aeetop v zadnjih deset letih tndi glede cestne razsvetljave povzdignil mesto Ljubljano v vrsto najmodernejših avstrijskih mest. — »Ljubljenec, dolgo vas«, — je razsvetljevalo do leta 1896 santa SM plinevih svetilk s odprtimi plameni po 12 normalnih sveč svetlji-vosti in 1€8 petrolejk s manj kot 12 svečami. Skupno torej 547 svetilk s okroglo — 6800 nni analnih s veš svet. ljivosti. Z novim letom 1898 se je otvorila mestna elektrarna, ki je takoj prevzela mestno javno razsvetljavo z 48 obločnicami in 794 žarnicami po 16 normalnih sveč. Tekom časa se je električna razsvetljava zlasti po predmestjih leto za letom spopolnjevala tako, da je do 1. 1908. naraslo Število obločnie na 54, Število Žarnic pa na 966 s svetljivostjo po — 16 in 25 sveč. Tedaj je bilo — mesto razsvetljeno z okroglo 16.000 normalnimi svečami. Toda mestni zastop ljubljanski je sprevidel, da je električna žarnica za razsvetljavo glavnih mestnih delov preslaba, vsled česar se je trudil pridobiti tukajšnjo plinarno, da bi le-ta prevzela cestno razsvetljavo z ajurovimi pli-novimi svetilkami. Posrečilo se mu je skleniti z ljubljansko plinarno izredno ugodno pogodbo, po kateri je plinarna zavezana postaviti za javno razsvetljavo v mestu brezplačno 700 plinovi h svetilk z avrovimi zarili po 60 sveč 6vetljivosti, ter oskrbovati razsvetljavo s temi svetilkami istotako brezplačno. Do sedaj gori v Ljubljani 641 plinovih svetilk, ostale se postavijo v tekočem letu. Izmed 463 električnih žarnic, ki so se vsied plinovih svetilk v srednjem mestu odstranile, se jih je večje Število že porabilo za popolnitev razsvetljave po raznih predmestjih, tako, da razsvetljuje danes Ljubljano poleg 641 plinovih svetilk po 60 sveč tudi še 553 električnih žarnic po 16 normalnih sveč. Skupaj torej 1194 svetilk s skupno svetlobo 50.000 normalnih sveč, nasproti prejšnji plinovi in petrolejski razsvetljavi z 6800 svečami, ali pa prvotni električni razsvetljavi z 12.700 svečami. Poleg tega so se zamenjale stare obrabljene električne obločnice tekom pretečenc jeseni z novimi obločnicami najmo-dernejega sistema, ter svetijo 3 do 4krat močneje kakor prejšnje. Iz navedenih avtentičnih podatkov je razvidno, kako obilno skrbi napredni občinski svet tudi za razsvetljavo ljubljanskega mesta, katero je po večini danes naravnost sijajno razsvetljeno, kakor malo mest v Avstriji. — Svetovali bi »Slovencevemu« obre-kovalcu, da si ogleda druga deželna glavna mesta, ki imajo celo vodne sile na razpolago, in prepričal se bode, da ima Gradec Inomost., Celovec itd. lepo razsvetljenih nekaj reklamnih ulic, vsi drugi deli mesta so pa razsvetljeni prej slabe je kot bolje od Ljubljane. Sicer pa »Slovenec^ dobro ve, da je občinski svet ljubljanski Še v zadnjih svojih sejah oklepal o zopetni pomnožitvi plinovih in električnih sveti!« ter ima na svojem programu spopolnitev razsvetljave v vsih odaljenejših delih mesta z električnimi žarnicami ki se odstranijo v središču Ljubljane. Tisti Ljubljančan ki ima smisel za pravično razdelitev občinskih stroškov za javno razsvetljavo, se pa tudi po tendencijoznih člankih v »Slovencu« ne bo da 1 begati in prepričati, da naj bodeta Vodmat in Opekarska cesta z električnimi obločnicami razsvetljena. — »Slovencev!« Clrllmctodariji odgovarjajo BrežiČani z darom 30 K, odgovor bodo dali v enaki obliki rodoljubni Rajhcnburžani, na Goriškem se delnic za družbo s podvojeno energijo. Hvala! — Krožek mestnih uradnikov v Ljubljani je poslal 2 pokroviteljnini v znesku 400 K družbi sv. Cirila in Metoda kot odgovor na napad v »Slovencu« z dne 7. februarja t. L 2ivio! —- Moška in ženska Ciril . Meto« dova podružnica v Šiški imata prih. nedeljo 27. t. m. ob 2. popoldne * telovadnici nove ljudske Šole v Spod. Šiški občni zbor. Ker hočejo pri tej priliki narodni prebivalci obeh Sišk manifestirati svojo ljubezen za tako koristno našo šolsko drttžbo pričakovati je obilo udeležbe. Sliši se, da hoče Zgor. Šiška ta dan posebej ove-kovečiti v zgodovini našega obrambnega dela. — Odgovor na »Slovencev« rek-te »Nemcarjev« napad na družbo sv. Cirila in Metoda. Žalostna resnica je, da ima še prav malo gosti len družbene plačilne listke, osobito po kmetih. Eden Novomeščanov je za avojo porabo naročil 500 računskih listov in jih nosi po 50 vedno s seboj. Ce pride v gostilno, kjer nimajo teh listkov, si da napisati račun na svo; listek in kaznuje povrhu še gostilničarja za 2 v, ker nima listkov. Noben gostil* ničar se v tem slučaju ne upeša, če se mu odtrgata 2 bora vinarja. Družba pa ima pri vsakem plačilu po 4 v. t Rodoljubi, nabavite si po nekaj listkov pri blagajnikih in jih nosite s seboj. Nobenega računa v gostilni naj ne bo, ki bi ne bil Aapiean na družbin listek. — Strahovlada mU nčiteljstvom je navidezno nekako ponehala, pa le navidezno, pričela pa se je strahovlada podrobnega dela. Pričeli so delovati tisti srednjeveški iukvizitor-ski izumi. Tiho in dosledno se ruje proti naprednemu učiteljstvu. Šikano in denunciranje obhajajo sedaj svoje orgije. Ta srednjeveški r. parat Čutijo zlasti napredni učitelji na neki mestni ljudski šoli v Ljubljani. Tam je nek nadučitelj, kojega izvanredni značaj že preseda njegovim lastnim pristašem in je splošno znan kot in-trigant. Mož je znan, da razume resnico z vso umetnostjo sukati in če treba postavi jo na glavo kar v tro-notku, ko do resnice ptide — pa vsikdar le zato, da ugrizne kakega tovariša, in da sebe povzdigne. O.u reže v dvojni meri pravico in službene dolžnosti podrejenemu učiteljstvu. Neljube kolege hodi tožit k oblastem in tudi posameznim osebam, samo, da bi kaj zaleglo. On je zvest svojemu principu, ki ga jc izrekel: »Jas bom že skrbel, da od. stranim iz svoje šole vse tiste, ki niso mojega mišljenja«. (Priče so tu.) Svetujemo, da se mož poboljša! Ce se pa ne bo hotel ozirati na ta svarilni glas in bo skušal svoje garjevo početje še dalje vršiti, prišli bomo s takimi podatki na dan, da bo zasmrdelo do neba, a mož se bo v tem last nem smradu zadušil. — Pripomniti moramo še to, da ima ta vrli mož to lepo lastnost, da se ob vsaki priliki skrije za kak dober hrbet, največkrat je tisti hrbet g. c. kr. okrajni šolski nadzornik ali pa c. kr. mest. šol. svet. — Ker pa poznamo moža, ki z resnico kankan pleše, vemo tudi. kaj pomenijo taka skrivališča. — Slavno korporacije in pa vse merodajne faktorje ki imajo naše šolstvo v rokah, svarimo v imenu poštenosti in pravice in pa, da se kakemu učitelju ne bo zgodila za vratna krivica, da ne sedejo na lim možu, ki bi hotel ?, de-nuncijanstvom in za hrbtom učitelja kako akcijo započeti.---Čas je že, da uživajo značajni ljudje vsaj toliko vere, kakor politični brezzna-oajni koristoiovci. — Opomba uredništva: Da se ne bo delala morda radi te notice kakemu učitelju krivica, izjavljamo, da imamo glede tega nad-učitelja mnogo gradiva pripravljenega, ki smo ga prejeli od zanesljivih, a ne učiteljskih oseb. — Društvo »Pravnike. G. okr. sodnik dr. Fr. M o h o r i Ho v petek, dne 25. t. m. ob 6. zvečer v justični palači (razpravna dvorana št, 123) predaval »o kaznivih deiaijih zoper čast po predo;mutku kazenskega zakona iz L 1909«. Povabljeni so dra-štveniki in vsi, ki se za predmet zanimajo. — Odbor društva /Pravnik«. — 3. roditeljski večer na II. drž. gimnaziji v Ljubljani se je vršil pretekli torek. V smislu zadnjih navodil dež. šol. sveta glede protialkoholnega gibanja med srednješolsko mladino, je naprosilo ravnateljstvo tukajšne abstinenčno društvo »Abstinent« za predavatelja, ki bi obrazložil staršem, gospodinjam, pa tudi mladini sami pomen abstinenčnega gibanja in škodljivi vpliv alkoholnih pijač. Naprošeno društvo se je takoj odzvalo in je poslalo društvenega predsednika g. I. Kalana, ki je % zelo poljudnih besedah govoril o naših »tekočih sovražnikih«. Roditeljski večer je bil zelo dobro obiskan, kajti došlo občinstvo in dijaštvo je napolnilo prostrano telovadnico. — Klasična nemščina. Na neki ljubljanski hotel je došlo to-le pismo: »An die Derekzion Hottcl! Ersnchen wier ein Ssclit ubenmothen, und eine Kclnerin vereehnet, oder zwei Stu-benmothen. Posten! In Teitscher und Slovenischer, schprahen, moeh-tik. Lezter dimst einer Seli tat Wien und in Laibacb und eine Kaisser Franz Josseff Bat Tiiffer. Wier er-suehen um Baltige antwort. Hoch-aebtungwohl . . .« Ali bi re bilo pametneje, da bi ta neumna goska raje pisala v lepem svojem maternem jeziku, kakor da se pači z nemščino, ki je ne znat — Umrla je včeraj na Kodelje-vem pri Ljubljani gdč. Marica Ke rs i č. N. v m. p.! Čebelarski shod v Škof ji Loki se vrši v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih gosp. Guzela. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi predavanje g. A. Likozarja o eksportnem panju in o kupčiji z Živimi Čebelami. Ker je v tem okraju napredno čebelarstvo že precej razvito, se pričakuje obile udeležbe. Narodna Čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo 27. svečana 1010 točno ob pol & zvečer v društveni dvorani dramatično predstavo »Marijana« uboga žena iz ljudstva. Slika is ljudskega življenja v petih dejanjih in eno spremene V Kranjski gori je podrl od južnega vremena in dežja teški sneg res samo streho na hlevu gradu, katerega je s vsemi poslopji kupU za sodnijo erar. Zid in en del strehe j< ostal nedotaknjen tndi tam. Streh-je bila stara in slaba, ter vsled vee letne zanemarjenosti segnita in sla bo podprta. Sodišče pa je celo ostalo Is Novega mesta. Soomlad $ oglaša, ščinkovec in Čopasti škrjane pojeta, sneg gine, trobentic in zvone kov je pod Grmom polno. Blata je p« tudi mnogo, posebno od Kokliča di drevoreda. Ali bi se ne dalo posut te poti ob kraju s takim peskom, ka kor je od Svetčeve vile do stopnir pri okrožnem sodišču. Še večje blat* pa je od Bopasove vile do Umekov tovarne v Kaudiji. Tam je enostavn nemogoče iti, ker se vgreza noga d 20 cm globoko. Tovarnarja, ki sta vožnjami to pot spravila v ta star, naj jo fundirata in posujeta. — Dv poštna nabiralnika oziroma kar imamo na kupu; pri pošti, pri Roz manu, pri Kokliču in pri trafik: Zadnja dva nista niti 30 korakov od dal jena. Ali bi se no dal premestiti eden teh nabiralnikov ali pa napr viti nov nabiralnik na poslopju okožnega sodišča, kjer bi ;za imeli stanovalci zadnjih ulic. Sicer pj osobje okrožnega sodišča . ..mo tolik piše, da rabi nabiralnik za sebe. Še vedno niso našli Alojzije Man sar iz Travnega dola, o kateri sm<. poročali, da je izginila 2. noverubrj t. 1. Cele kolone ljudi jo je iskalf pod nadzorstvom orožnikov po gozd pa zaman. Da bi bil dveletni otrolj ukraden, ni verjetno. Splošno se su mi, da je odnesel otroka beloglavi ja streb. Koncem oktobra so bili nam reč ustrelili Topliški lovci pri Ver dunu, tedaj kemaj eno uro od Trav nega dola beloglavega jastreba, ki meril z razprostrtimi perutmi 2 73 cm. Ustrelil ga je okoli deveti pred poldne g. France Beg iz Gornji; Sušic. Nek Kestner pa je videl istega dne opoldne letati beloglavega ja streba. Skoraj gotovo je, da se je za letel v naše kraje par teh jastrebom in da je odnesel pete eden. Ta je mogoče odnesel teden dni pozne otroka. Zopet drzen rop. Dne 18. janua ja t. 1. sta oropala dva n<*znalia st rilca pri Novem mestu posestnika Janeza Rožica iz Loke pri Crnoml^ za 750 K. Zdaj sta se pojavila najbr že ista storilca dne 10. februarja t, i na sejmu v Št. Jurju ob .južni želez niči. Ko je prodal posestnik Mib Šket par volov za 1000 K, se mu je pridružil neznan mož, ki je rekel, da skupljuje žrebeta in ga prosil, če bi mu za 4 K pokazal pot \ neko sosednjo vas, kar je Sket tudi rad storil, Ko sta prišla kake četrt ure daleč odj Šentjurja, jima pride nasproti nel mož, ki izgubi tik pred njima listni co. Sket jo pobere in hoče za možen zaklicati, da je izgubil J?sanico, toda spemljevalec mu zabrani rekoč, dv bosta pri županstvu oddala in dobila najdenino in da do županstva listal ce ne smeta niti odpreti. Šla sta dobre četrt ure dalje, kar jo prisopih. za njima tisti, ki je izgubil preje list nico in začne Sketovega spremi je vs! ca po obleki preiskovati. Ko ničesa ne najde, hoče preiskati Sketovc že pe. Ker mu Sket tega ne pusti, m1i nastavi revolver na prsi in mu za grozi, da ga ustreli takoj, če se mi ne da preiskati. Sket mu pokaže svo jo listnico s 2000 K, tod<* neznane^ izjavi, da to ni njegova Listnica in da je on imel 3000 K. Nato preišče Sketa in najde svojo prejo izgubljeno, toda prazno listnico. Začne pre klinjati in robantiti, da jo Sket 300' kron ven vzel in jih skril. Ukaže mu da se mora sezuti, da bo videl, če tu skril denarja v škornje. Ker je držal Sket svojo listnico previdoma vedno v roki, in se z eno roko ni mogel sezuti, mu ukaže neznanec, naj da lisi-nieo za ta čas svojemu spremljevalcu, da jo bo držal. Ker je smatral Sket svojega spremljevalca tudi za napadenega, mu je zaupal in dal listnico v roke ter sezul škornje, ki jib je neznanec temeljito preiskal, potem pa nenadoma pobegnil s škornji, njegov spremljevalec pa je vrgel pred Sketa prazno denarnico, na kar sta oba stekla s 1000 K in škornji, pu-stivša bosega Sketa na snegu. Kar ti dva lopova počenjata, presega že vse meje, roki pravice pa vecmo srečno uideta, ker jih razen napadenea uihč-ne vidi, oziroma ne ve, da sta to roparja, napadenec pa je navadno tak1 preplašen, da ne more podati prav nikakega popisa. Storilca tta najbr že iz Istre ali oelo iz Trsta. Kmetje, pazite se na sajmovi h. Zaupni shod južno - železniških uradnikov na Zidanem mostu v nedeljo, 20. svečana t. 1. je rodil sad: * kratkem se ustanovi druga podru2 niča »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov. Shod je otvoril ob 5. uri popoldne v hotelu Juvančič sklicatelj tov. Ivan Kejžar iz Mari bora in je pozdravil iz Trsta prihit*?-lega predsednika D. j. ž. u. tovariša Ivana Zorca, zastopnike ljubljanske podružnice: tov. Petek, Manfreda iu Ostermana ter vse zaupnike z bližnjil1 in daljnih postaj od Spielfelda dJ Brežic. Omenja vesel razvoj v dn štvu, opozarja na gibanje in pre obrate med železničarskimi organiza cijami in sklepa, da treba odločnosti in samozavesti, stanovaše in naroone. — Tov. Zoreč se veseli današnjega, shoda, ker je prepričan, da bo prinesel društvu nov, nadej poln dan, ki se ga bodo spominjali naši zanamci. Prosi temeljitega, stvarnoga in načelnega razgovora. V imenu društva vsem tovariški pozdrav. Zel uradnik, g. Kitek s Pragerskega je socialni demokrat. On vidi rešitev jugoslovanskih železniških uradnikov, vsega jugoslovanskega naroda, edinole v socialni demokraciji. Ona je še vselej dokazala, da ima srce za majhne in tlačene. Nje se oklenimo, sicer propademo. Odgovarja mu tov. Zoreč: Internacionala ne bo rešila narodnosti, internacionala se ne bo nikoli potezala za koristi posameznih narodnosti. Ce bi to res hotela, potem ni razlike med nami: socialisti smo tudi mi, a narodni železniški uradniki so med soc. demokrati doživeli bridkih izkušenj. Opozarja na zadnjo pasivno restit;tenco, omenja koalicijo, ki je imenovala uradnike , urteilslose Masse«, ^Balast« za sonalne demokrate. Zahtevala je od njih tudi politično sužnost. A mi smo strokovna organizacija, ne prodamo s* nobeni politični stranki, le uradniki in narodni smo. Sicer pa je rešiti pred vsem dnevni red zborovanja, potem pa je rad na razpolago za debate in diskusije. Xe boji se nikogar, vsak^ mu bo odgovarjal- ugnal ga ne bo nihče, preveč je prešinjen globokeg i prepričanja, da zastopa dobro in koristno stvar. Ko zboroval**! enoglasno sklenejo, (Kitek ne glasuje) da naj *?e v najkrajšem času ustanovi na Zidanem mostu podružnica »D. j. ž. n.*, se razvije debata o B. V. in S. B. V. ter o personalnih komisijah. Nazadnje se spopr^meta v daljši debati o socializmu in narodnosti Zoreč in a. >hod se je ob velikem in ^plob-nem pritrjevanju tovariše^ pridružil Zorčevim izvajanjem. Obrtniško podporno društvo »Zjedinjenje samostojnih obrtnikov■< v Idriji je imelo dne 13 m. svoj redni 3. letni občni zbor ob popolni udeležbi članov. Kakor je razvide-lo iz poročila knjigovodje, stoji društvo, dasi je še tako mlado, gmotno jako dobro ter se kaže, da postane prava trdnjava obrtniškemu stanu v idrijskem okraju. Članov ima ie malo, a želeti bi bilo, da bi so obrtniki in sploh tudi trgovci društva oprijeli in mu pristopili. Marjeti Pavlic »krajni babici v i je c. kr. deželna vlada dne S. februarja 1010 podelila erstuo svetinjo za 40Ietno zvesto službovanj"*. \a Teharjih >e kmalu vrše ob-= e volitve. Slovenci z veiiko nestrpnostjo pričakujejo volilnih imenikov, da se prepričajo, kakšnih sleparij se hočejo poslužiti ae nisku tar-ji, da se obdr7,e na površju. Za nekdaj narodne Teharje je res sramota, da jim komandirajo odpadniki! V Dramljah na Spod. Štajerskem je priredila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veseiieo, katere «-i*ti dobiček je- bil namenjen družbi. Prireditev je prav dobro napela, ake.ravno je župnik Ogri-.ek na priž-nici hujsk."?! proti družbi in rotil ljudi, naj nikar n*> hodijo na veselico. 2j so torej že prižnieo postavili boj proti Ciril-Metodovi družbi! Sramota takim ljudem! S palico utepavajo nemščino! '* - ara iz celjskega okraja: Zna- no je, da so nas spodnještajerake Slo-venc* osrečili z vee »nemškimi« šola mi, ki naj našo deco pomagajo dove-.-ti k -— boljši »eksistenci« Žal, da naš prostak res dostikrat verjame to! Tudi v našem slovenskem celjskem okraju imamo taki ponemčevalnici alias poueumnevaluici, namreč v trgu Vojniku pri Celju ter v Štorah pri Teharjih. V zadnjem kraju, kjer pa-šuje mogočni Fužinarski direktor Jellek, je vod,:a na tamošnji nemški ljudski šoli Tschemerescheg, znani uskok, o katerem se je že tudi govorilo v vašem listu. Ta moderni šolnik kla verne postave, u tepa svojim gojencem nemško modo-^t s — palico, in sicer najraje udriha po glavi. I'bogi otroci, nežna joči nemščino, — vsaj ^o večji del slovenskega pokole nja! — se ji morajo priučiti brahiai-nim potom. Biegen oder brechen! Tako hoče Jellek in njegov pokoren sluga Činerešek. Ta »after-pedagog < je nedavno ob tej »metodi«' znatno poškodil dečka na glavi ter ima sedaj tozadevno opravka pri sodišču. S časom se* bode možicelj že izučil; zato se bode že skrbelo. Nikar naj no misli, da ga bodejo ščitile šolske oblasti do skrajnosti! Tudi nemčurju t.ride do živega. -— Naposled pa bodo zapeljani starši menda vendarle uvideli, da je boljše pošiljati otroke svoje v slovensko 'šolo, nego pa v štorsko mučilnico. In če pridejo do tega uvidevanja: potem ;ma Cmere-škova metoda vendar še nekaj — do-bega. — Mladinoljub. Žalska moška in ženska podružnica C. M. družbe imata v nedeljo, dne 27. svečana t. 1. ob 3. popoldne v dvorani Hausenbichlerjevi svoj redni občni zbor. Poleg običajnih točk dnevnega reda je govor gospoda potovalnega učitelja Ivana Prekorška. Žalčani in okoličani, vsi na skupšči- no* mjao Munaism odgovor »Slo-vencu« na njegove nečuvene hniska-rije sopar našo velevašno šolsko drai-bo! Vsak zaveden Slovenec prispevaj mali dar v odgovor! Sokol v Sevnici Vrste sevuiske-ga Sokola so se »redčile, ker je lansko leto mnogo bratov odšlo k vojakom. Sokol potrebuje novih moči. Zato sklicuje odbor sestanek, ki ae bo vršil dne 27. t. m. popoldne ob 4. v gostilni g. Fr. Simončiča v Sevnici. Vsi Sevničani, ki ste bili potom pole vabljeni se sigurno vdelesite, one pa, ki smo jih na poli pozabiva; izpustili, prosimo, da nam to blagohotno oprostijo, ter se tudi vdeleme. Baz ven tega pa prosimo posebno še sosedna bratska društva, da nas podpirajo v našem stremljenju ter se sestanka po odposlancih vdeleže. Več nas bo, tem več navdušenja, tem prej dosežemo «voj cilj samostojnega /Sokola« v Sevnici. Upajoč, da nam bo mogoče 'Tas v kar največjem številu pozdraviti, vam kliče odbor krepak — Na z d ar! Na dunajski zemljedelskl visoki šoli je g. V. pl. Z i r n t" e 1 d član društva »Krasa« na Dunaju naredil tretji državni izpit ter tako pomnožil število slovenskih inženirjev gozdarstva. Stavbna in kreditna zadruga v Idriji si je pridobila v last večje posestvo v Grapi. Zadruga namerava to posestvo parcelirati in prodati za stavbišča. Svei leži na ugodnem kraju mesta in kot stavbni prostor zelo pripraven. Za nakup parcel se j.* /.glasiti v zadružni pisarni, ki daje \ sa tozadevna pojasnila. S tem je za druga od pomogla velikemt* nedostatku v Idriji, kjer skoraj ni bilo moči dobiti stavbnega prostora, niti za Irag denar ne Občani so bili tedaj z»rimorani zidati na najoddaljenejših zemljiščih, ki so bila vrhu tega še -krajno neprikladna kot f-tavbišča, recimo v Nikavi, na Kovačevem Rovtu i. dr. Sedaj pa se nudi prilika pridobiti si skoraj v sredini mesta ceno in zelo pripravno stavbišče. Za -luga zadruge tedaj bo, da se dvigu n a odvrnila, da na to ni pripravljena. To ga je tako viezilo, da je pričel na njo streljati. Žena je nevarno ranjena. Streljal je tudi na njenega očeta in končno je samega sebe ustrelil. Književnost — Janko Osojnik: Sa I ji vet ii Podravja. Zbirka pripovedek ii štajerskega Podravja. To je naslov knjižnice, ki v humoristični obliki popisuje razne vesele dogodbice is štajerskega Podravja. Prijetno in krat-k očesno berilo je to in bo gotovo v bralcih povzdignilo narodno zavednost. Knjigo je založil pisatelj sam in sicer v korist »Sokolskomu domu« v Mariboru. Cena 1 K, a poštnino 20 v več. — Sposaenics za slovanako to* jrosluzje v tržaški koprski škofiji. Hrvatske in slovenske občine v Istri, kakor tndi ranlitee narodna organi* zncije podpisujejo sedaj veliko spomenico na papeža, v kateri prosijo, naj ae jim vrne v najnovejšem času vneta jim pinvicn do slovanskega bo* goalutja. Ta spomenica je sedaj tnttu tndi v tmtm pod naslovom »Svetoma aen papi Piju X. spomenica I malha na alavenakn alattu betju n trfteen-ako • koparskoj 1 porečko - poljskoj biskupiji. Ta spomenica je temeljito zgodovinsko delo, važno za vsakega zgodovinarja in cerkvenega zgodovinarja. V spomenici je natančno pojasnjen postanek slovanskega bogoslužja in dokazano, da je v omenjenih dveh škofijah slovansko bogoslužje izza davnih časov običajno, da sloni ta običaj na izrecnem priznanju rimskih papežev in je torej pridobljena pravica, ki se ne sme kršiti. Vsi dokazi, ki jih navaja spomenica so podprti dokumentarično. Kdor prečita to delo, kar strmi, da se je spričo tem dokazanim pravicam istrskih Hrvatov in Slovencev cerkev odloČila za italijanisacijo istrskih cerkva. Samo latinizatorski furor v katoliški cerkvi zapovedujočih laških in nemških fanatikov more biti vzrok naredbi, s katero je cerkev istrskim Slovanom ugrabila njih več-stoletne in izrecno pripo-snane pravice. Kdor se zanima za vprašanje o slovanskem bogoslužju v Istri, ta dobi iz tu naznanjene spomenice natančen in zanesljiv poduk. Telefonsko hi brzojavna porotna. Poslanska zbornica« Dunaj, 24. februarja. K današnji prvi seji poslanske zbornice v letošnjem letu so došli skoro polnošte vilno vsi poslanci. Kot prva točka dnevnega reda je bila volitev dveh novih podpredsednikov. Izvoljena -ta bila Maloms profesor Romancu k in Italijan dr. C o n c i. Nato je zbornica vzela v razpravo rekmtni zakon. Prvi je govoril domobranski minister G e o r g i, ki je v svojem govoru izrekel svoje obžalovanje, da še ne more predložiti zakonskega načrta o uvedbi dveletne v>jaške službe. Seja še traja, »Slovanska Enota . Dunaj, 24. februarja. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« ima danes ob 3. popoldne sejo. Dunaj, 24. februarja. >>Slovanska Enota« je umaknila vse svoje nujne nredloge, ki jih je vložila v preteklem zasedanju. Odložitev mandatov. Dunaj, 24. februarja. Monsigno? Bulic, ki je bi! izvoljen za poslanca v Splitu, a ni izvrševal svojega mandata, ker je bil proti njegov: izvolitvi vložen protest, je naznanil predsedniku poslanske zbornice dr. Pattaiju. da odlaga svoj mandat. Pri nadomestni volitvi v Splitu bo skoro gotovo izvoljen naprednjak dr. Smod-laka. Slovanski gospodarski kongres v Ljubljani. Dunaj, 24. februarja. Dne 1 3. in 14. avgusta t. 1. se vrši v Ljubljani slovanski gospodarski kongres. Ob tej priliki se priredi več izletov v slovenske dežele. Radi odstavljenega ministra Schreinerja. Dunai. 24. februarja. Nemške svobodomiselne stranke so imele danes dopoldne plenarno zborovanje. Zbor je z 38 proti 19 glasovom odklonil WoI-fov predlog, naj bi vse nemške stranke stopile v opozicijo proti Bienerthovi vladi, sprejel pa je dr. Grossov predlog: 1. naj se izreče zaupnica dr. Schreinerju; 2. naj se izrazi nezaupanje Bienerthovi vladi; 3. naj si stranke pridrže svobodo, izvajati primerne konsekvence proti Bienerthu; 4. naj se pridrži institucija nemškega ministra-rojaka, in 5. naj se na izpraznjeno mesto imenuje član nemških svobodomiselnih strank. Danak 24. februarja. Devetnajst Vsenemcev in nemških nacionalcev je stopilo v opozicijo proti Bienerthovi vladi. Dunaj, 24. februarja. KršČansko-socialna stranka zahteva, da se za nemškega ministra - rojaka imenuje kak njen somišljenik, češ, da so krščanski socialci najmočnejša nemška stranka v parlamentu. Zadnji trenotki dr. Luegerja. Dunaj, 24. februarja. Bolezen dr. Luegerja se je nevarno shujšala. Obisti so odpovedale, astma je napadla bolnika. Zdravniki izjavljajo, da župan ne bo več živel 21 ur. Dunaj, 24. februarja. Slovenski klerikalni klub je poslal dr. Eben-hoehu pismo, v katerem izraža svoje sočutje radi bolezni župana Luegerja. Dunaj, 24. februarja. Dr. Lue ger je rekel občinskemu svetniku Halmarju, ki ga je prišel posetit: »Počutim ae skrajno slabo. Ne bova ae več videla. Pozdravi mi avojo soprogo, ki je ne bom videl nikoli več.« »Slovenski Jug«. Belgrnd, 24. februarja. Mestni nboinaki avet je sklenil dovoliti dro-štrm iPHn is—hi Jug« letno podporo v znesku 4200 dinarjev pod pognjsunj da sme v društveno Čitalnico zahajati vsakdo in ne samo društveniki. Nevaren položaj na Balkanu. Sofija, 24. februarja. Bolgarska se pripravlja z nervozno naglostio na vojno. Zapovedniki vseh polkov so poklicani v Sofijo. Na ojačenje obmejnih čet so poslani močni vojaški oddelki. V Makedoniji se je že pričelo če to vanje. To pot bodo složno postopali bolgarski in srbski vstaši. Bel grad, 24. februarja. Pri sestanku kralja Ferdinanda s kraljem Petrom se je sklenil popolen sporazum med Srbijo in Bolgarsko glede Makedonije. Solun, 24. februarja. Iz zanes* 1 ji vega vira javljajo, da se je kretska liga obrnila na makedonski vsta-ški komite s ponudbo za skupno postopanje proti Turkom. Makedonski komite je to ponudbo sprejel. Cetinje, 24. februarja. Tukajš* nji turški poslanik se je zaupno obrnil na vlado za pojasnilo, kako stališče namerava zavzeti Crna gora r slučaju, da bi nastali krvavi nemiri v Makedoniji. Kaj je črnogorska vlada odgovorila na to vprašanje ni znano. Gospodarstvo* Trtni les za krmo. Zmlet enoleten trtni ies (lesni zdrob) je tečna in redilna hrana za živino, ker ima skoraj dve tretjini redilne moči dobrega sena. Da se tudi pri nas na Kranjskem vpelje krmljenje živine z lesnim zdrobom, je c. kr. kmetijsko ministrstvo brezplačno postavile 12 strojev za mletje trtnega lesa, katerih se lahko vinogradniki proti majhni odškodnini poslužujejo. Ti stroji eo postavljeni: a) v kr* Škem glavarstvu: 1. pri graščini grofa Barba na Dobu pri Št. Rupertu (parna gonilna moč), 2. pri A. Kova-čiču v Krški vasi št. 36, občina Cerklje (vodna moč), 3. pri J. Pungerčar-ju v Raduleh št. 19, obč. Bučka (vodna moč), 4. pri J. Kušlann v Št. Jerneju, občina St. Jernej (vodna moč); b) v novomeškem glavarstvu: 5. pri kmetijski šoli na Grmu (živalska gonilna moč), 6. pri Flor. Zorku v Družinski vasi, obč. Beja cerkev (vodna moč) ; c) v crnomeljskem glavarstvu*. 7. pri A. Rajmarju za vinarsko zadrugo v Metliki (živalska gonilna moč); 8. pri J. Šušteršičn v Semiču (živalska gonilna moč), 9. pri J. Klobučarju v Dobličah (živalska gonilna moč); d) v postojnskem^ glavarstvu: 10. pri J. Kopatinu v Št. Vidu pri Vipavi (vodna gonilna moč), II. pri županstvu v Budanjah (živalska gonilna moč), 12. pri L. Deklevi v Bujah, obč. Košana (vodna gonilna moč). Zdaj, ko se je režnja v vinogra* dih že pričela, opozarjam gospodarje, da naj ne mečejo trtnega rezja (rez-nine) stran, ampak naj jo skušajo zmleto pokrmiti. Na ta način prihranijo na drugi krmi in pridelajo večjo množino gnoja, ki je zlasti za vinograde zelo dober. B. Skalickv. i —i Izdajatelj iu odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Ji Žitne cene v Budimpešti, Dne 24. februarja 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 13*73 Pšenica za oktober 1910 . . za 50 kg 11*39 Rž za april 1910..... za 50 kg 9*36 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 6*49 Oves za april 1910 . . . . za 50 kg 7*46 Efektiv. 5—10 vin. ceneje. se —gotovo ustavi, in kmdar si o Odohm izplaknemo zobje, m po *s* uotih razprostrt poživljajoča svetost ^603171087 8 Otožni I k prepriCafc 23.12- pop. „ 9. zv. 24.; 7. zj. 740 6 739u 7378 74 sr. j zahod sk. oblač 61 } 53 si. jzahodj oblačno M«l NllkO MMl ?«r! Karel Jager na MiiU cesti tt 8 ae priporoča slav. občinstvu nj Stroj Je drvi (kvasa), se radi nabave večjega stroja po nizki ceni pnšm\ ozir. tudi izdelovanja poka t r Ponudbe pod „Pisti ansjri U* sluiek" na upravništvo »Slovenskega Naroda4*. 507 Srednja včerajšnja temperatura 50*, norm. 06*. Padavina v 24 urah 0*0 trm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest da je Vsegamogočni poklical naSo ljubljeno hčerko, oziroma sestro, gospodično jflarico Keršič danes ob polu 11. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni v 26. letu svoje starosti, previđeno s sv. tolažili za umirajoče, k sebi v boljše življenje. Pogreb nepozabne rajnice bo v petek, 25. t. m. popoldne ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti Cesta na Kodeljevo št 3 k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv Petra. Blago pokojnica priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 23. iebruarja 1910. s špecerijskim in mešanim blagom ob tukajšnjem kolodvoru se proda aH da v najem. Pri trgovini je tudi mostna tehtnica. I. Peternel na Bledu. Preda se dobro ohranjen kompleten strol za izdelovanje so tatice in pokali c« Za kakovost se lamći. Več se izve v pisarni I. kranjske tvornice s oda vi ce v LJubljani, - Gradišče it 7. - Ravnotam se proda, oziroma izve, kdor želi kupiti ju Dijana, zo. leoruarja i^iu. 1 1*1 • vi Žalujoča rodbina JCeršičcva. | (fOStllniŠKO OpfttVO Zahvala. Za iskrene, ustmene in pismene tolažeče dokaze velikega sožalja ob [ izgubi nenadomestne hčerke, sestre in tete, gospodične Frančiške Dolšek izrekamo tukaj vsem litijskim mladeničem in mladenkam za krasne darovane vence, si. pevskem« društvu „Zvon" za ganljive žalostinke, si. tel. društvu „Sokol" in častiti duhovščini kakor tudi vsem cenj. udeležencem za časteče spremstvo najlepšo zahvalo. Bog plačaj! Žalujoči ostali. Stenograf vešč slovenske in nemške stenograiije in strojepisja, išče službe. 64! Ponudbe pod „Stenograf K." na upravništvo »Slov. .Naroda«. Kupi se tovorni konj tiednjih let Ponudbe na: TtfiTtt barv, Sol pri Ljubljani. 652 mize! kredenca e omare, dekorativne slike, ure« zrcala, lestence za plinove razsvetljavo, obetala, naslonjala itd. &50 Pogrebno društvo moških članov ima svoj v nedeljo, 27. ftarja ob 10. Dri dopoldne v mali dvorani ..Mestnega doma11 na Cesarja Jožef« 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega posled njega občnega zbora, 654 3. Poročilo blagajnikove*. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitev treh odbornikov in treh računskih preglednikov. 6. Posamezni nasveti društvenih članov. K temu zborovanju vabi vse svoje cenjene člane GODI flR J0M Humpofcc Sj juhnatfet tad«; Najbolje sukno i pomodnu robu, nuditvrdtka TOMEI izvoz jufcna juHumpoku (lesk*) iUk reumejeua. •reiru eesta 3z. Izvršuje vsa lai Uzorci se odda v Bajen aa Poljanski cesti BI. Več se izve pri L ZakotnikU, •uuajska oeata it 4S, 498 Išče se prva moč, dobro izurjen v Špecerii^tvi stroki. — Nastop če mogoče takoj. Plača po dogovoru Ponudb sprrjema Ivan Tomšič v Ilirski Bistri ei« 606 Sukna in blato zo obleke Karel Kocian tnnln zo soksi v Humpoicu Kavarna ,LE0N« na Starem trgu št 30 Jo kakor navadno vso noč odprta. Vsak poaedeljrt in četrtek koncert Z odličnim spoštovanjem Leo in Faoi Pogačnik. in priporoča svojo iloso kit. Št 1 kratka preveza......K 11 — »2 p 9 .....• » 9"— a 3 po I dolga preveza .... B 7— w4 „ tt * . • * „ 5 — „ 5 dolga preveza......„ 3*60 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretni po povzetju. Sive m svetlorumene 20u/0 dražje. Išče ae oskrbnik samec, vešč slovenskega in nemškega jezika, za posestvo blizu Kamnika. Nastop službe 1, Aprila t. I« Vse prosto, plača po dogovoru. 580 Ponudbe je nasloviti na L Jakša, Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dal" matinsko vino 372 KOČ. najboljšo sredstvo. Br. Novakovič, Ljubljana« it. 3646. 642 Razpis. Podpisani mestni magistrat razpi- suje sa unif orm-obleko mestnik stražnikov in slug. Ponudbe, katerim je priložiti vzorce blaga in cenovni k, sprejema mestni magistrat do vštetega 9. marca 1910. Mestni magistrat ljubljanski dne 18. februarja 1910. Županov namestnik: Vončina 1. r. Učenec ki je dovršil vsaj ljudsko "o* o in je star 14 let so takoj sprejme v trgovino z železnino in šper»»ri|o. 557 Franz Guštin v Metliki. Išče ae kompanjon. Potrebni kapital 3000 dO 4000 K* Je tudi lahko uradnik »H v drugi službi, ker je nepotrebno, da dela pri podjetju. Ponudbe pod „Dobro naloženi kapital" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 539 Razpošiljam vsak dan meso od sveže klanih volov, telet, ovčetino, od stegna, v poštnih zavojih po 5 kg po povzetju 4 K. — Iščem stalne odjemalce. 630 Szabo Geza M. Herincze na Ogrskem* Bnzorno blogo 50 vinarjev! Same praktične predmete iz ste« kla, porcelana, kamenine, železa, jekla, niklja, pločevine, lesa in vse galanterijske predmete in igraće ponuja kupčevalcem na prodaj prva težka veietrznica za bazarno blago Josip Berman Vysoke Myto, češko« Dopisuje češko, nemško, francosko in angleško. 552 Vsled opustitve svoje tovarne za kavine primesi na Glincah (15 minut pešpota iz Ljubljane), oddam V najem 649 m prostore in eventualno nekaj vodne silo pod zelo ugodoimi pogoji. Ivan Jelačln v Ljubljani. 1 iz ki bi si hoteli pri veliki delniški zavarovalni družbi ustanoviti dobro pozicijo, se po kratki poizkusni dobi nastavijo s stalno plačo. — V posel uvede vsakega izkušen uradnik. Treba je dobrih zvez (znanja), energije in dobre volje. Ponudbe s kratkim popisom življenja in premoženjskimi razmerami generalno agenturo Nizozemske zavarovalne družbe t m mm • m mM —__■__. ■________ Mm.___ .._ _.__mm v__Mm_ m na mm življenje (Niederl. Lebensvers.-Gesellschaft) v Gradcu I, Schmiedgasse 40. 615 •ove sesolno-plltijke nopraoe jo vsoto kurivo. Vet----MOJI m BMinoftn. 628 kot poslovodja m dva ml so sprejmejo takoj pri I. Kogoju v Sp. Idriji. 053 Oglasila sprejema in pojasnila daje Luka Brus. trgovec v Sp. Idriji. -ovl motcrll m sorovo olje. bencin in razsvetli, plin -Diesel netom Minovejie in preurejene konstrukcije -tokomoMle. ...topnik n Kra«j.k.t BrinSek n stroje v Ljubljani, 1 cesta it. M. „Nulsol" tvrdke 505 I Bergmann & Co Dečin na L. je in ostane prej kakor slej nedosežen v presenetljivo naravnem barvanju las in brade. Dobiva se svetel, rjav iu Črn, steklenica po K 2 50 pri Otn FittitMraifcteiii 1 LjeUjaiL „CROATIA", tvornica portland cementa prima portland cementa fMtl • Zaareai, lll«a M> 112 4677 ^7980^1325849^16 2152 ED