Leto III., štev. 192
tzhaU« ob 4 z|trtr»|.
Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20*— »
Oglasi po tarifo.
V LJubljani, torek dne 15. avgusta 1922
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Poštnina pavSaffrana.
OanaSnJa ftevtjKa stane i ote.
Opravnlstvo:
Ljubljana, Prešernora. ul. št. 64. Telet it 36,
Podružnice: Maribor, Barvarska
st. 1. TeL št 22. Celje, Aleksandr. cest*
Račun pri po itn. čekoK zavodu štev. 11,842.
Ljubljana, 14 avgusta.
Pod predsedstvom kralja Aleksan^ dra se je vršila danes v Ljubljani seja ministrskega 6veta. Četudi je bil kronski svet posvečen tekočim vladnim poslom, vendar bi ta dogodek, baš r.ato, ker se je sklical na čisto neobičajen način izven našo beograjske prestolice, vzbudil v široki javnosti naravnost senzacijo, ako bi se slučajno ne vršil ob vsesokolskem zletu. Ako je treba današnjemu ministrskemu svetu tudi sredi razsežnih in vse duhove prevladujočih svečanosti posvečati posebno pozornost, storimo to, ker se ja ministrski svet v zvezi z uradniškim vprašanjem bavfl s soda.j najbolj perečo zadevo v naši državi, z draginjskim problemom.
Ne samo to! Izvolil je izven sebe coseben komite ter ga pooblastil z najbolj energičnimi koraki v boju proti draginji. Iz poteka ministrske seje se da sklepati, da stojimo pred dale-kosežnimi odredbami zlasti gledo izvoza živil.
Ni nobenega dvoma, da izbira pri ms glavno zlo draginje, zlasti "^kolikor se ta razteza tudi na najvažnejše •iomače produkte, iz dosedanje vele-igrarne politike. Politika visokih žit-nih cen. je politika veleposestnikov, ne pa politika za male in srednje kme-to. na katerih sloni levov del moči aaše države.
Dvakrat manj umestna js žitna politika v Sloveniji, kjer je n. pr. na biv->m Kranjskem od 75.477 gospodarskih podjetij le 1549 kmetij, ki prihajajo kot producenti za žito v poštev, tako obsežnih, da lahko žito še od-prodajajo. Razven 0-73 % vseh_ kmetov, so primorani vsi naši seliaki tako , t družino, kakor za živino odkupovati žito, moko in druge mlevske izdelke. Kakor drugi konsumentje, morajo mali in tudi srednji kmetje radi \ isokih cen žita in vsled njih narasle -plošne draginje, plačevati služineadi višje mezde, trgovcem in obrtnikom ua večje zneske za nakup potrebščin.
K varnost veleagrarne žitne politike ta. našega kmeta se vidi zlasti letos^ ko mora kmet nele radi suše, marveč tudi radi visokih cen žita že sedaj od-prodajati živino ter jo klati doma. Zato vidimo, da tudi težki tisočaki, ki jih je kmet dobil za živino, kopne in da kmečki dolgovi že zopet rastejo.
Čudno ni. Podražitev žita za 10 K ari 1 kg, mači za Slovenijo plačati na j e t0 ^ uvoz žita 500 milijonov kron ve5! Ako že spravlja nesrečna vele-1 grarna poLitika, ld so jo pci nas v bivši Avstriji e pomočjo klerikalcev delali veleposestniki, nemški grofje in baroni ter madžarski magnatie, v opa-snosfc blagostanja vsega našega krneli istva, koliko So bolj nezgodna jo ta politika za konsumenta - neproducen-ta v Sloveniji!
V tem, da je ministrski svet v današnji seji ugotovil nujnost regulacije izvoza žita in moke kot uspešno sred-,-tvo za pobijanje draginje, vidimo prvi neizmerno važen začetek proti-veleagrarne politike. Pričakujemo, da se bo jut" protidraginjski ministrski komitet odločil za prav radikalne ukrepe v tej smeri. Samo tako je mogoče zajeziti val nesreče, ki se je zadnji mesec katastrofalno utrgal nad našo državo.
Kronski svet v LJubljani
KRALJ PREDSEDUJE RAZPRAVAM. - NOVA PROTIDRAGINJSKA AKCIJA: - GRADBA ŽELEZNI CE ORMOŽ - MURSKA SOBOTA.
Ljubljana, 14. avgusta* Danes se je vn šila v palači pokrajinske uprave v Ljubljani pod predsedstvom Njeg. Vel. kramlja Aleksandra eeja ministrskega 3veta, katerega so se udeležili razen obolelega ministra za šume in rude ^fajloviča, vsi ministri. Pred sejo, ki je začela ob 15.30 se je izvršila v roke kralja ob asistenci prote Japanoviča svečana zaprisega novega ministra za notranje zadeve Koste Timotijeviča. Po otvoritvi .seje je kralj poudarjal, da je smatral za potrebno, da pred svojim odhodom v inozem: stvo dobi sliko o stanju v zemlji. Nato je podal ministrski predsednik Pašič poročilo o parlamentarnem delu. Za njim so podali referate o svojih ministrstvih vsi ministri ter zlasti izčrpno poročali o pripravi novih zakonov, ki pridejo pred zakonodajni odbor, odnosno pred narodno skupščino.
Minister Svetozar Pribičevič je poročal o načrtu ljndskošolskega in univerzitetnega zakona, ki ga predloži vlada narodni skupščini v prihodnjih dneh. Finančni minister Kumanudi je obrazložil načrt zakona o izenačenju direktnih davkov, kakor je bil izdelan od poseb: ne komisije strokovnjakov.
Minister Kumanudi in dr. Žerjav sta sprožila vprašanje o draginji in o urad-ništvu. O stanju uradništva se je nato razvil daljši razgovor, pri katerem se je vsestransko poudarjalo absolutno potrebo, da treba z energičnimi koraki olajšati položaj fiksno nastavljenih. Glede sredstev, s katerimi naj se odpomore bednemu stanju, so bila mnenja deljena, ali treba predložiti skupščini povišanje draginjskih doklad, ali pa z odličnimi odredbami proti draginji ter z izboljšanjem valute, zlasti s pomočjo ameriškega posojila, zvišati nakupno vrednost dinarja. Minister financ Kumanudi je zah:
teval, da se zakon o pobijanju draginje izvaja v vseh pokrajinah države z vso strogostjo ter da se izdajo najostrejše izvršilne uredbe.
Izbran je bil ministrski komite, ki naj izvede akcijo proti draginji, s pooblastilom, da stopijo njegovi sklepi takoj v veljavo. Člani tega protidraginjskega ko miteja so: finančni minister Kumanudi, minister trgovine Vilovie, minister za socialno politiko dr. Žerjav in minister po-ljoprivrede Pucelj.
Minister za socialno politiko dr. Žerjav je poročal, da bo na jutrišnji seji protidraginjskega komiteja, ki se vrši v tukajšnjem deželnem dvorcu ob 8. uri zju: traj, stavil predlog, da se zapro meje za izvoz najpotrebnejših živil, zlasti pšenice dokler se ne dožene pravo stanje žetve, da bo mogoče domačemu prebivalstvu kriti svoje potrebščine.
Ka seji se je kralj Aleksander posebno zanimal za invalide in za stanovanjsko bedo. Minister za socialno politiko mu je pojasnil, da je načrt novega invalidnega zakona malodaae že gotov, za. omiljenje pomanjkanja stanovanj pa pripravlja nov zakon o pospeševanju zidanja malih stanovanj.
Minister Pucelj je poročal o stanju žetve ter o zakonih, ki jih je pripravilo ministrstvo za poljoprivredo za povzdi: go poljedelstva. Prometni minister Star nič je naznanil, da se začne v 2 do S tednih graditi železnica Ormož-Ljutomer-Murska Sobota. Kronski svet je trajal do 18.30., nakar se ie kralj odpeljal na Bled.
Po seji kronskega sveta 60 se odpeljali na Bled tudi ministrski predsednik Pašič ter ministra Ninčič in Pribičevič.
Večina ministrov, ki so se udeležili kronskega sveta, se odpelje v Beograd jutri zvečer.
Pobratimsfvo češke in
jugoslovanske vojske
KRASNO USPELI MEDZLETNI DAN.
Včerajšnji dan naj bi prinesel malo oddiha med obema glavnima zletnima dnevoma. Pa ga je malo, ker je bil ravno tako napet in živahen, kakor prejšnji. Ves Jan od jutra do večera so se valile po ulicah mase, v teh dneh res očarljive Ljubljane, cele reke Sokolstva in drugih
tudi onim, ki ne razumejo našega hrepenenja po svobodi. Našo vojsko so si želeli videti vsi naši prijatelji, tako med drugimi zastopnica angleških ženskih telovadnih društev ga. Coperland, g. Stor-Best odposlanec angleškega prosvetnega ministrstva, in g. Henking. ki sta se oba
l.1u01 ane, lcic i um; ^»uuno	............... ■ - _ -
zletnih udeležencev, nad vse živahno pa nad vse navdušeno izrazHa o uspesnem je bilo tudi ponosno zletišče, kjer se je delovanju našega Sokola. Vsekakor bomo vrstila ena prireditev za drugo: zjutraj | videli na naših prihodnjih velikih sokol-tekme članov višiega oddelka, nato sku- skih prireditvah, da bodo zastopniki nam šnje vojaštva, naraščaja, popoldne zo-1 prijateljskega angleškega naroda, pred-pet krasno uspela javna telovadba. Tako ! vsem zastopniki angleške vojske, nasto-je bil tudi včeraj dan dela.	' pali skupno z nami v plemeniti borbi za
Bil je dan, ki ostane v spominu vsake- napredek in procvit svojega naroda, mu, ki veruje v našo moč - v moč in : Včerajšnjemu nastopu so prisostvovali medsebojno ljubezen dveh slovanskih na-! tudi zastopniki onih, ki so bih v svetov-rodov. ki sta bila od vekomaj brata. Vče- j ni vojni najboljša podpora našega naro-rai je nastopil oni del češkoslovenskega j da - Francozi. In to so ostali se danes, in jugoslovanskega Sokola, ki jc v prvi Videli smo med drugimi zastopnika fran-
Falisti zahtevalo raspusfc parlamenta
Milan, 14. avgusta. (Izv.) Vodstvo fa-šistovske stranke, ki zaseda pod vodstvom Musolinija v Milanu, je sklenilo rahtevati od vlade razpust zbornice, kar 'da je edino sredstvo, da se obvaruje država s pravično novo razdelitvijo poligone moči pred nevarnimi akcijami. Le 7. novimi volitvami bo dobila fašistovska s Tanka zastopstvo v parlamentu v razmerju svojih sil in bi mogla- nato pre-\ zeti vlado.
SEJA DRUGE INTERNACIJONALE V PRAGI.
Praga, 14. avgusta. (Izv.) Snoči so se v tajništvu sociialno - demokratske stranke v Pragi otvorile razprave iz-vrševalnega komiteja druge interna-ciionale. Predsedoval jo Henderson. Prve seje so se udeležili zastopniki Belgije, Danske, Švedske, Holandije, Anglije, Nemčije, Ukrajine in Češkoslovaške. O poteku razprav se bo izdal komunike. Mednarodni tajnik Mac-donald je odložil svojo funkciio, kar je vzel zbor na znanje. Na predlog angleške delegacije ie bil Shaw izvoljen za novega internacijonalnega tajnika. Med drugim se je razpravljalo tudi o pogojih za združitev z dunajsko inter-caciionalo dve in poL
Neuspeli londonskega
sestanka
POGAJANJA PREKINJENA. - MORDA SE SPLOH NE OBNOVE.
London, 14. avgusta. (Izv.) Lloyd Ge-orge, Poincare, Schanzer, Theunis in Ha-
yasai so se danes dopoldne sestali, da pridejo do skupnega sklepa glede mora-
so takoj končali z neuspehom. Lloyd Georgeov privatni tajnik Grigg je izjavil žurnalistom: Konferenca je očividno prekinjena. Ali naj to pomeni
priaijo UU bnuiiucsil oiutlia sivuv luv.. ----- F--------■■ — „	»
torija Sporazum se ni dosegel. Vodje de- j konec konference, se ne moremo po legacij so razpravljali o tem, da se od-jvedati z gotovostjo. Po današnjem
godi za 3 mescce končnoveljavna odločitev, vendar pa naj se moratorij v principu že sedaj dovoli. Poincare je formalno odklonil moratorij brez jamstev. Za-
kabinetnem svetu, ki je sklican danes ob 18., vam bom mogel točneje poročati.
Neka poročevalska agentura javlja.
vrsti poklican, da izvrši v slučaju potrebe vse ono, kar zahteva od njega — domovina. Nastopila je naša — to je češkoslovaška in jugoslovanska vojska.
V tem oziru ni več nobene razlike. V bratski slogi so včeraj nastopili člani one vojsek, ki je nam in bratom Cehoslova-kom prinesla svebodo.
Dan je bil posvečen vojaštvu in naraščaju. Pomen dneva pa leži gotovo v nastopu vojaštva, našega in češkoslovaškega. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se pomikale te krepke čete od vseh strani na zletišče, prepevajoč pohodne popevke so bile povsod predmet iskrenih ovacij. Zlasti češki legionarji so bili od občinstva prisrčno in radostno akiamirani, ko so odhajali k skušnjam na zletišče. Saj pa njihovo sodelovanje na našem zletu ni le parada ali zunanja manifestacija. To je izraz onega globokega pobratimstva ki tako čvrsto veže obe slovanski državi, kakor sta bili še redko zvezani dve državi
Tekme članov višjega oddelka.
Rano zjutraj so se vršile tekme članov višjega "oddelka za prvenstvo JSS. Tekmovali so sami krepki telovadci najraz- ------
ličnejših naših sokolskih društev. Tekmo-! mirod, našo državno zastavo.
valnih vrst ni bilo mnogo, a telovadci teh j	vae4nn vnialtva
so bili vsi prav odlični. Tekmovalo se ie	. Nast0P vojaštva. _
v vseh panogah na orodju, v skoku v vi- Takoj nato pa so nastopili om, M šino in v teku. Posebno pozornost so čuvajo nad doseženim ciljem — nau vzbuiali tclovadci liubljanskih sokolskih j našo svobodo. Za pred tednom, na dan društev, ki si bodo gotovo priborili prven- j dijaštva m vojaštva, sa je ta toc^a stvo Slabše so bili zastopani SokoU iz pričakovala z največjo napetostjo.
radTteg^tudTne^bo "prišio"do sporazuma, j da. jo konferenca že končnoveljavno Delegati so se razšli z izjavo, da bodo razpadla. Edino soglasje se je doseglo
to vprašanje šc proučevali Nov sestanek se ni določil.
London, 14. avgusta. (Izv.) Razgovori med zavezniki, katerih 60 se udeležili Lloyd George, Poincar£, Theunis in Schanzer, so se začeli ob 11. in so končali ob 13-45. Očividno je, da
glede tega, da se pogoji za moratorij Nemčiji predložijo v odločitev repara-cijski komisiji. Poincare je izjavil, da mora iti v Pariz, da se z vlado pogovori radi bodočega zadržanja Francije.
D'&nn unsio
ponesrečil
Rim, 14. avgusta. (Izv.) Kakor javlja 2gencija Štefani iz Gardona na "Rivieri, ie D' Annunzio pri poletu z aeroplanom ponesrečil, pri čemer je dobil precej nevarno rano na glavi. Njegovo stanje se je zdelo s početka smrtno opasno, pa se je potem kmalu zopet zboljšalo.
PAŠIČ NA BLEDU.
Bled, 14. avgusta Ministrski predsednik Pašič se je ob 22. uri s salonskim vozom pripeljal na Jesenice, odkoder se ie peljal z avtomobilom na Bled v Pon-gratzevo vilo.
NEVTRALNA CONA PRI CATALDŽI.
London, 14. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo iz Aten, se bo v prihodnjih dneh določila na črti ob Cataldži nova nevtralna cona.
POMOČ ZA AVSTRIJO.
Pariz, 14. avgusta. (Izv.) Havas poroča iz Londona: Lloyd George je za danes popoldne sklical zastopnike zaveznikov, da se posvetujelo o pomožnih akcijah, ki naj se izvršijo za Avstrijo.
STAVKA POLJEDELSKIH DELA V-CEV V NEMCUI.
Kasel, 14. avgusta. (Izv.) V velikem delu Westfalske, Hessena m Waldecka so danes začeli stavkati poljedelski delavci.
PODRAŽENJE ŽELEZNICE NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 14. avgusta. (Izv.) Od j. tri dalje se zvišajo tarife pri brzovlakih za 120 odst ori osebnih vlakih pa za 100 odst.
PROTIITALIJANSKE DEMONSTRACIJE V INNSBRUCKU.
Innsbruck, 14. avgusta. (Izv.) Danes je prišlo tukaj do hrupnih manifestacij proti Italijanom. Ljudje se jezijo radi številnega prihajanja Italijanov, ki so preplavili vse gostilne in povzročajo silno draginjo.
ARETACIJA VODITELJA DUNAJSKIH MONARHISTOV.
Dunaj, 14. avgusta, (Izv.) Danes je bil tu aretiran predsednik avstrijske mon-arhistične državne stranke Hoinig, in sicer povodom vesti, ki so se širile po mestu, da se za jutri ali sredo pripravlja monarhističen puč. Hoiniga so zaslišali, ker pa je ovadba bila brez podlage, je bil zopet izpuščen.
MISTERIJOZEN UMOR.
Gradec, 14. avgusta. (Izv.) Meseca apri la 1922 j» v Gradcu izginila, znana ločena soproga ritmojstra Elza Josep-Monte-mire. Pred nekaterimi dnevi je bila aretirana vlomilska tolpa, med drugimi tudi neki bivši nadporočnik Keller in lesni trgovec Bruno Steiner. V stanovanja Steinerjevem so našli truplo imenovane ritmojstrove soproge razsekano in zazidano v mramornati dvorani. Natančnejših podatkov o umoru sedaj še ni. Truplo so našli vsled tega, ker se je mrliški smrad čim dalje bolj javljaL
BORZA.
Čarih: Berlin 0.65. Newyork 525.50, London 23.45, Pariz 42.60, Milan 23.90, Praga 13.85, Budimpešta 0.3750, Zagreb 1.5750, Varšava 0.075, Dunaj 0.01, avstr. krone 0.0125. Radi slabe telefonske zveze z Dunajem, ki je bila nekaj časa celo prekinjena, smo prejeli borzno poročilo še-le tik ored sklepom lista.
coske vlade senatorja Reynalda in komandanta Meyota. Tudi francoska vrsta, ki je odnesla pri mednarodni tekmi tretje mesto, ie občudovala vzorno disciplino naših ln čelioslovaških borcev.
Samoobsebi se razume, da niso manjkali odlični zastopniki češkoslovaškega naroda. Češkoslovaški poslanik v Beogradu g. Kalina in ostali naši mili gostje so z navdušenjem gledali skupni bratski nastop naših vojsk. Od naših vojakov omenimo komandanta IV. armije Milana Tucakoviča in komandanta Dravske di-vizijske oblasti generala Dokiča.
Pričetek telovadbe.
BOa jc dubra ideja, da so izven programa takoj ob pričetku telovadb« nastopili naši podoficirji iz Karlovca pod vodstvom načelnika Žluve tsr nam pokazali v veličastni vaji <Osvo-bojenje* vso ono triko borbo naših najboljših, za, dosego sreče in procvi-ta jugoslovanskega naroda. Občinstvo, ki je z globokim razumevanjem, in v popoln; tišini občudovalo krasno izvedeno vajo, ni hotelo ponehati z odobravanjem, ko je zadnji borec razvil nad žrtvami, ki so dali vse za svoj
Hrvatske in Srbije. Rezultati članskih te. kem še niso ugotovljeni, ker ima tehnični odbor toliko posla in gradiva, da bodo rezultati razglašeni najbrž šele po zletu.
Skušnje vojaštva in naraščaja.
Po tekmi so se pričele skušnje vojaštva in naraščaja. Skušnje so bile prav gladko končane, ker je izvežbanost našega vojaštva tako dobra, da bi bile dolgotrajne priprave odveč. Naraščaj ljubljanskih in okoliških sokolskih društev Je vadil proste vaje, s katerimi je nastopil pri popoldanski javni telovadbi
Posebno pozornost pa so vzbudile skušnje češkoslovaških legijonarjev, ki so izvajali razne komplicirane vaje.
Ob 8. uri zjutraj se je vršil na slavnostnem prostoru v Tivoli zajutrkovalni koncert. Tu je vladalo veselo življenje, vse se je trlo in sukalo sem ter tja, Sokoli in Sokolice. narodne noše in nebroj občinstva. Pri številnih paviljonih so imele naše marljive dame polne roke dela, da so postregle z jedili in pijačo neštetim gostom. Vendar pa je šlo vse gladko izppd rok in zadovoljstvo vseh je bilo splošno.
Po končanih skušnjah na telovadišču so se pomikale nepregledne množice ljudstva proti mestu in večina njih se je napotila v Zvezdo, kjer se je vršil prome
Včeraj pa, ko so v.-i — občinstvo in nastopajočo vojaštvo — vedeli, da. gleda, na našo vojfko mnogo odličnih predstavmikov naših prijateljskih držav, da gre za v>, da jvjkažemo vsemu svetu, da lahko branimo svojo svobodo, sta bila napetost in ponos zbranega naroda tako velika, da si j* občinstvo moralo dati ob nastopu vojske duška s takim aplavzom, kot gi še nismo kmalu slišali. Vzhioena množica je vstala s svojih sedežev, mahala z robci, ploskala, vzklikala, klicala. Navdušenja ni hotelo biti konca._ Temu navdušenju so se pridružili _va naši gostje iz inozemstva, ko so vide-i nastop naših krepkih fantov. Ponovili so se prizori, kot zadnjo nedeljo. 2400 vojakov je izvajalo po lepo izpeljanem nastopu vaje s puško s tako preciznostjo, da je zadivilo prav sle-herneira gledalca. Pri vsakem gibu so je slišal le en udarec; to ni bilo 2400 mož, to je bila ena celota, ki dela skupno z eno mislijo. Ko so naši vrii fantje odkorakali in defilirali pred glavno tribuno in tam navzočimi od-fičniki, so se ponovile navdušene ova-cije. Z vseh tribun telovadišča so odmevali viharni klici: »Živela vojekaS Vsakemu je bflo žal, da je bilo tako kmalu konec veličastnemu prizoru.
Vaje čeških vojakov.
nadni koncert Sredočeške filharmonije iz" Kladna v nanovo zgrajenem paviljonu.' Veličastnemu prizoru našega vojar Godba je igrala razne umetniške skladbe štva so sledile vaje zastopnikov co-izvrstno in žela obilo pohvale od vsega ske vojske. Njihovo izvajanje je bilo
^co toda vaje so bile tako razno-0bC, St	lične,'da se ni utrudilo oko gledalcev,
Javna telovadba
Važnosti skupnega nastopa naše in češke vojske so se zavedale one mnogoštevilne množice, ki so se že v prvi popoldanski url začele pomikati proti telovadišču, ki nam je postalo že skoraj nekako svetišče. Tam, kjer smo pokazali svetu našo moč in našo — pripravljenost, se je zbrala kljub delavniku nepričakovano velika množica. Bilo je nad 25.000 ljudi, ki so vsi z nestrpnostjo pričakovali nastopa naših in čeških vojakov. In niso bili iznenadetti. VideH so, da smo Jaki, videli so, da se nam ni treba bati nikogar, ker imamo — Cehoslovaki in Jugo-«lovani vojsko, W mora buponirati ne samo našim Iskrenim prijatellem. temveč
ki so občudovali izvežbanost češkoslovaških vojakov. Nastopili so častniki in podčastniki - legionarji, Slam državne vojaške telovadna šole v Prani, najprej 32 mož v kratkih belih hlačah brez srajce in nogavic, ter izvajali razne vaje v korakanju, skakanju itd. Vaje so bile težke z ozirom na hitrost in potrebno preciznost. Nato so izvajali krasne prost« vaje s puškami, la so izzvale viharno odobravanje občinstva. Izreden užitek so nudile vaje na drogu, pri katerih je nastopila tako-zvana .Erbenova devetonca» pod vodstvom znanega sokolskega veterana kapetana Erbena, ki pa je kljub svojim letom — nad 50 iih ze ima —
HCMHUflJ Tvoren* raovaeree. so » re^ gijooarji, ki todi v daljni Rusiji tiiso pozabili sokolske ideje, ampak jo ponesli na svojih dolgih potovanjih po vsem svetu in ki so tudi sedaj pokazali, da je sokolska ideja tako velika in vzvišena, da premaga vse ovire. Vratolomnim vajam na drogu so sledile izredno krasne kombinirane^ vaje, v katerih so zlasti ugajali razni gibi iz metanja kroglje in kopja veslanja itd. Sledile so razne igre, ki so zaht?.-■"ale od vojakov mnogo izvežbanosti. Najbolj ugajal pa je nastop 10 čeho-slovaških vojakov, ld so pokazali proste vaje, ki se pretvarjajo polagoma v krasne skupine. Nadvse očarljiva je ibila zadnja, ki je končala z izredno lepo peterostolpno piramido. Vztrajnost in hitrost naših bratov vojakov eo dokazali razni skoki čez konja, Iz-araialo ie te vajo 12 mož.
Naš naraščaj.
A .3 .„
Kot na pred zletnem dnevu prejšnjo "nedeljo, je tudi včeraj nastopil skupno z vojaštvom naš naraščaj, najprej moški, in sicer 340. Izvajali so svo.je vaje s tako natančnostjo, da smo lahko ponosni nanje. Posebno odlikoval pa se je ženski naraščaj, tudi 340 po številu, katerega, vaje so celo prekašale vaje članic, ki so nastopile v nedeljo. Izvajanje je bilo tako natančno, da so s« vsi čudili izvežbanosti mladih sestric.
Med nastopom moškega in ženske-pa naraščaja so nastopili še enkrat fcehoslovaški vojaki, in sicer v treh kolonah, dvakrat po 12 mož v telovadnih oblekah, 18 mož pa v uniformi ceakoslovaškega polka št. 48, ki nosi ime »Jugoslovanski polk*. Po vajah eo Čehoslovaki defilirali pred glavno tribuno. Viha.rni pozdravi in navdušeno odobravanje občinstva jih je spremljalo pri odhodu s telovadišča.
Darilo Francije naši vojskL
Prišla sta za tem dva oddelka naše vojske, in sicer 40 mož in 102 moža, ki so lepo izvajali vaje s puško. Zlasti je ugajal zadnji oddelek 4. pešpolka iz Martin-sčice. Po končanih vajah sta odšla zastopnika Francije senator Reynald in komandant Meyot v spremstvu generala Dokica na telovadišče, kjer je senator Reynald izročil po kratkem nagovoru v francoskem jeziku, katerega je vojakom pretolmačil general Dokič, 4. pešpolku kot zastopniku naše vojske krasen srebrn pokal, darilo francoske vlade, kom. Meyot pa je pripel poveljniku oddelka -/.lato iglo. Občinstvo je sprejelo ta izraz simpatije francoskega naroda do naše Vojske z izredno navdušenostjo. Iz vseh tribun so se slišali vzkliki: »Vive la France*, Živela Francija!*
Zagrebška podoBcirska šola.
Se le, ko ie nastopilo 216 gojencev zagrebške podoficirske šole, se je polegel aplavz vzhičene množice. Naši bodoči vojaški inštruktorji so pokazali svojo disciplino v krasnih vajah s puško.
Konec telovadbe.
Namesto napovedanih vaj mornarjev z vesli, ki. radi nenadnih zaprek še niso mogli nastopiti, je nastopil še en oddelek vojaštva, približno sto mož, ki so s prostimi vajami brez godbe lepo zaključili včerajšnji drugi glavni vsesokolski dan. Množice so se kmalu v najlepšem redu razšle. Po Dunajski cesti so začeli odhajati Sokoli in Sokolice radostnih lic, ker so videli in občudovali svoje brate-vojakc, ki stopajo z njimi za istimi cilji v blagor domovine. Vojaki so se vračali v mesto v četah, prepevajoč si razne popevke, in so bili povsod predmet novih navdušenih
pv?cij.
Večerno živlšenie
Umetniške prireditve.
V	operi so dali sinoči v čast gostom * Prodano nevesto*. Naslovno vlogo je pela ga. Lewandowska, ki je dala v petju in igri tako dobro Marenko, da so
Dsn nasrodmfc n©i
Danes je torej dan narodnih noš! Najlepše naposled.
V	Pragi in sploh na Češkem smatrajo narodne noše za največjo nobleso. Le na največjih praznikih nosijo narodne kroje. A takrat z vidnim ponosom iu resnobo! Zakaj češkoslovaška narodna noša je krasna in bogata, namreč sila različna in raznovrstna. Na Češkem jih imajo več vrst, na Moravskem takisto in v Šleziji in na Slovaškem je raznoterost prav tako velika. In zdaj si mislite na tisoče deklet v tistih živih, pestrih, najrazličnejših čeških, moravskih, šleskih in z zlatom, srebrom in svilo izvezenih nošah! To nam ic nepozabna slika.
Nobene boje ne manjka, vse so sestavljene v harmonično enotnost, toda rdeča in bela prevladujeta vendarle. Češki narodni okus ni okorel in otopel, — vsaka barva mu je lepa in čim bolj pisano jim ie tem lepše.
Na glavah nosijo ali umetne poljske rože ali velike metulje, bele naškrobljene pentlje ali zlate ali srebrne avbe ali čipkaste bele čepice. Nekatere nosijo preko Cepiče še na poseben način zavezan ro-Sast robec s franžami Oprsje je v beli čipkasti kožulji kratkih rokavcev, životek je pestro izrezan, krilo je enobarvno in izvezano ali rožasto, po brbtu vise pisani izvezeni trakovi, predpasnik je na dehelo pokrit z vezeninami, na nogah pa imajo gladke ali nabrane visoke škornje ali rdeče nogavice s šolnL In večino-ma "nsri" č>hnsinvakinie noše. Jastne-.
en<E	pcEna *tf pfrsfT masSšSs. mje	IT eJcnpme Motov <505, 5.1
°	"	"	_	.	.	__________.	—m .9	.	____ A -	- - -	1 l~tCl m	C \ Haf^An Slin
(Zathev) Jankom (Kovač) in Va&om (Mohorič) zelo zadovoljni Orkester je ravnal g. Neffat zelo vestno.
V	drami ao dali dejanje Golijevih »Peterčkovih sanj*, »Pri kralju Matjažu* z učinkovitimi Vavpotičevimi dekoracijami in pa »Kneza. Semberijskega*.
Tako opera kakor drama sta bili razprodani. V operi je dobila Marenka-Le-wandowska krasen šopek v dar.
Sredočeška filharmonija je priredila tudi sinoči na vrtu hotela Tivoli koncert, ki je bil izvrstno obiskan in je žel najsplošnejše priznanje Postrežba je bila točna in prav dobra. Godba je svirala večinoma češkoslovaške narodne in umetne popevke ter odlcrmke iz čeških oper. Češkoslovaški legionarji, med njimi krasni fantje in možje z mnosrimi dekoracijami, so zapeli več pesmi; tudi v publiki so prepevali češke in slovaške pesmi. Vse pa se je vršilo z neko blagodejno nobleso, ki tako jasno izraža resnično kulturo. Tu ni bilo ne kričanja, ne vriskanja, ne vriščanja. Prijetna zabava med civilizirane i!
V	veliki dvorani »Uniona* pa je kon-certirala »Glasbena Matica* pod vodstvom g. Hubada, ki je bil pozdravljen ob vsakem nastopu z velikim avlavzom. Največji efekt so napravile Lajovičeve »Pastirčki*, »Zeleni Jurij* io »Ples kralja Matjaža*, kateri zadnji jo bil ognjevito izvajan. Od Mokranjca je pel meša-ni zbor VH. rnkovet od Adamiča več kratkih, pa ljubkih pesmic, dalje pesmi g. Hubada. Andela, Biničkega, Hatzeja, Kreka in Pchwaba, čigar »Zdrava Marija* je posebno ugajala. Vse pesmi so se izvajale sijajno, g. Hubadu moramo čestitati. Posebno češki gostje so bili navdušeni za »Matico*, o kateri so trdili, da njen umetniški nivo niti za Is« ne zaostaja, za nivojem najboljših čeških pevskih društev.
Zabave. • •• _ •
Zabavni večer ua slavnostnem prostoru. Snoči po javni telovadbi se je zbralo na slavnostnem prostoru pod Tivolijem nebroj občinstva, da prisostvuje telovadni akademiji in da se razvedri in ohladi na hladnem večernem zraku po neznosni vročini, ki je vladala popoldne na telovadišču. Za zabavo in razvedrilo pa je skrbela godba »Zveze jugoslovanskih železničarjev, in vojaška godba iz Zagreba. Kmalu po 21. uri ja pričela telovadna akademija, pri kateri so nastopila s krasnimi .skupinami razna društva JSS. Množica ljudi se je zbrala ob telovadnem odru in z zanimanjem sledila posameznim nastopom. Najprej je nastopila vrsta 10 naraščajnikov, ki je izvajala krasne skupine; z njimi je nastopilo več ženskega naraščaja s čednimi plesnimi vajami in 4 vitke mladenke v popolnoma belih oblekah 6 svilenimi kopre-nami, potem srbski moški naraščaj z rajalnimi vajami, ki <so občinstvu sila ugajale. Proste vaje in skupine članov hrvatskih &okolskih društev so bile tudi prav čedne in so splošno ugajale. Kmalu po 22. uri pa je množica pričela zapuščati slavnostni prostor in napolnila ljubljanske ulice, odkoder je opazovala veličastno serenado na ljubljanskem gra du. Mnogo občinstva pa je ostalo do pozne ure na zabavišču.
V »Narodnem domu» je igrala sinoči na vrtu godba mostarake sokolske župe, ki je zelo ugajala. Zato je bil tudi vrt poln občinstva, ki je pri zvokih dobre godbe preživljalo vesel in prijazen večer. Razen domačinov je bilo na vrtu «Nar. doma* največ hrvatskih Sokolov.
Na Taboru je tudi sinoči igrala češka sokolska godba. Nastopil je t.udi pevski zbor Sokola I. Letno telovadišče je bilo polno veselih gostov še pozno v noč.
»Zvezda« (kavama in restavracija) je bila — kakor vse te dni — naravnost oblegana in je imela tudi svoj vojaški koncert.
Serenada na ljubljanskem gradu.
Bajno razsvetlen grad. Rakete švigajo na vse strani in odžarevajo globoko v mesto. Po ulicah se prično zbirati mno
Vse gre proti gradu. Trikrat zagrme topovski streli in po mestu se zlijejo z višav mogočni akordi veličastne himne »Bože pravde* v en sam silen vzklik »Živela Jugoslavija!* Okoli 300 pevcev združenih pevskih zborov pod vodstvom pevovodje, g. Zorka Prelovca, je bila na gradu. Grad zablešči ponovno. Vidijo se odsevi bakelj in raznobarvnih raket in ljudstvo ie polno navdušenja. Posameznim vzklikom »Živel Aleksander*, »Živeli Reka, Trst, Gorica!* sledi gromko ploskanje in urnobesno vpitje med narodom: Smrt...! Dole...!
Ob zvokih fanfar je nato zapel združeni pevski zbor nalašč za včerajšnji dan komponirani koral »Ti, ki si nas ustvaril*, veličasno delo našega komponista Emila Adamiča. Le žal, da so se glasovi pevcev vtopili v godbi.
Med ljudstvom je zašumelo in iz prs vseh so se izvili novi mogočni pozdravi našim neodrešenim bratom. Kratko sikanje, in že je v trenutku nastala grobna tišina. »ladransko morje!* Z višav je bilo slišati valovenje in bučanje nekdaj slovanskega, a sedaj s solzami obrnoče-nega morja. Himna je veličastno odmevala po ulicah. In ko so utihnili zvoki poslednjih akordov, je narod pričel ploskati in vzklikati, da ni bilo konca, vmes pa je bilo čuti obupne klice na pomoč, ki so tužno odmevali po ulicah.
Serenada je končala s staro vseslovan-sko himno »Hej Slovani*. Godbo je spremljal združeni pevski zbor unisono. Grad jc ves čas odžareval v krasni ilu-minaciji, dokler niso topovski streli naznanili konec serenade. Silni vzkliki »Živela Jugoslavija! Naprej!*, in narod se je polagoma razšel
Pozdravljeno, , - - •
kmečko ljudstvo!
Že prva dva dneva smo opazili na našem vežbališču množice našega kmečkega ljudstva, ki je prišlo od blizu in »Meč pogledat sokolsko slavje. Danes ee obeta od vseh strani tem večji poset.
Pozdravljamo naš kmečki narod te dni v Ljubljani tem bolj, ker vemo, da se je zadnje čase zasejalo med ljudi mnogo predsodkov proti Sokolstvu in da se jo storilo vse, da bi se ta vsenarodna organizacija, ki je ponos vseh slovanskih narodov, smatrala kot nekaj protiverskega. Hvala Bogu, da. so še pošteni ljudje pri nas, ki mislijo po svoje in vedo ceniti sokolsko delo.
Naš narod ljubi Sokolstvo, zato ga pozdravljamo na naših praznikih; tu se bo sam najlepše prepričal o velikosti sokolske organizacije in vrednosti sokolskega dela. Gotovo t-e bo vsak vračal domov navdušen od vsega, kar bo videl in bo pravil o tem svojim znancem. Taki dnevi ostanejo v nepozabnem spominu. Sokolstvo ni služilo nikdar nikomur drugemu nego svojemu narodu in še pozni rodovi se bodo spominjali na velike sokolske dni, ki jih je doživel jugoslovenski in vo slovanski svet.
Danes:
' *	DOPOLDNE:
Ob pol 9. uri: Začetek slavnostnega sprevoda po mestu. Sprevod se začne pred južnim kolodvorom in gre po Dunajski cesti, Aleksandrovi cesti,, Blei-weieovi cesti, Rimski cesti, Emonski cesti, Cojzovi cesti, preko šentjakobskega mostu po Trubarjevi ulici, Starem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo, Poljanski cesti, Skofji ulici, trgu Taboru, Vidov-danski cesti, Sv. Petra cesti, Prešernovi ulici, Šelenburgovi ulici na Kongresni trg, kjer se vrši defiliranje pred kraljem in razni nagovori; s Kongresnega trga odide sprevod skozi Wolfovo ulico na Marijin trg.
POPOLDNE:
Ob 14. uri; Sprevod narodnih noš s
Kongresnega trga na zletišče.
Ob 15. uri: Javna telovadba: 1.) proste vaje članic, 2.) proste vaje članov, 3.)
vaje članic ČOS s kiji, 6.) nastop žup
JSS, 7.) »Naprej*, 8.) vzorne vrste na orodju ČOS in JSS, 9.) vaje jezdnega odseka Sokola Ljubljana.
Ob 20. uri: Poslovilni večer, združen z veliko ljudsko veselico na slavnostnem prostoru pod Tivolijem. Koncert godb in pevskih zborov.
Ob 21. uri: Nastop združenih pevskih zborov.
Sokolska razstava v tehnični (obrt: ni) šoli od 8,—12. in 14.—15.
Historična razstava rtovetiskih slik
istotam.
Narodna galerija (šolski drevored 2) od 10,—12.
Razstava ženskih ročnih del, Turjaški trg 6.
Deželni muzej cd 8. do inraka.
Zletne vesti
Poljski skavti Danes pojde v sokol-skem sprevodu tudi močna delegacija poljEkih skavtov. Skavtstvo je na Polj-akem zelo razvito. Organizirano je po angleškem vzorcu in prilagodeno poljskim razmeram. Leta 1911 se je začel razvijati skavt kot del Sokola. Najmočnejša je bila organizacija v Galiciji Na mednarodnem zletu leta 1913 v Birming-hamu je poljski oddelek odnesel prvenstvo. Svetovna vojna je zadržala razvoj organizacijo — skavti so se borili za svobodo Poljske kot prostovoljci Sedaj šteje organizacija 70.000 članov in ja po številu tretja na svetu (ameriška, angleška, poljska). Ima svoje čete tudi izven Poljske v 24 državah. Predsednik »Zveze* je znani general Josef Haller. Deputacija poljskih skavtov je potovala letos po Jugoslaviji in je dospela v Ljubljano, da pozdravi naše Sokolstvo. Priprav lja se zveza slovanskih skavtov in mi pozdravljamo te goste na nafem sokol-skem prazniku.
Uoogajte reditelje! Da se preprečijo pri današnjem slavnostnem sprehodu nesreče in neljubi incidenti je neobhodno potrebno, da se vsi brezpogojno pokore vsem odredbam rediteljev. Ti izvršujejo težko in odgovorno delo. Olajšajte jim ga s tem, da se r vsem ravnate po njihovih odredbah.
Pri današnjem navalu na ulicah povodom slavnostnega sprevoda bi bilo do bro, da bi bila po vežah pripravljena voda, da se bodo mogli mimoidoči, posebno mladina, pokrepčati Prijatelji So kolstva bodo radi storili v tem 6vojo dolžnost.
Najlepša okna so ovenčana z zelenjem. Naj jih okrase danes vsi, kolikor je to še mogoče.
Pri nava'.i!i v gostilnah prosimo goste potrpljenja. Osobje je utrujeno od dela in nestrpnost gostov povzroča le
nered	.
Avtomobilu! promet na zletišče. Občinstvo opozarjamo, da vozijo k prireditvam na zletišče vsakih 10 minut av-tomobiini omiiibusi izpred glavne pošte. Vozna cena 5 Din.
pE=e£ V feS	delnih"
dneh niti ne občutimo potrebe, da bi
pobijali podle klevete svojih številnih nasprotnikov. Vendar je dobro, če si jih vsaj zapomnimo. Zagrebški »opozi eijonalni* »Hrvat* piše o »policaj - so. kolstvu*. Tyrš, Fugner, O raz en — policaji? Ljubljanski »Naprej* priznava, da se »godi nekaj velikega*, toda vse to v službi . . . militarizma in bogve kotra še, ter za . . . zasužnjenje! Opo zarjamo naše brate in sestre na glupo, iz slepega sovraštva in še bolj elen^ ignorance izvirajoče obrekovanje. Mi pa pravimo vsem tem političnim za. peljancem in opozicijonalcem za vsako ceno, da mi nočemo pljuvati na svojo domovino, marveč se držimo sokolskega gesla: »V pesti moč, v srcu odločnost, v misli domovina'.* In ko nas napadajo, ne bomo vračali milo za drago, marveč pojdemo svojo pot naprej." »Sovražnika se ne bojte, njih števila ne glejte!*
-f- Nenavaden ustanovni občni zbor nove stranke. V nedeljo se je vršil v Mariboru ustanovni občni zbor nove gospodarske stranke, ki jo je snoval gosp. Zagorela. Ob napovedanem ča*u se je zbralo kakih 10 njegovih pnsta šev. pozneje pa so prišli tudi pristaši menda vseh političnih strank. V d" bati se je ugibalo, komu naj bo nova stranka namenjena. Eni so bili za to, da naj 60 osnuje stranka za mal ; obrtnike, drugi pa- so bili bolj za de lavsko stranko. Končno je bilo treh? voliti funkcijonarje nove stranke. Nek hudomušnes je predlagal prononeira-ne pristašo vseh dosedanjih strank, s čemur je bil gosp. Zagorski spravljen v veliko zadrego. Ob velikem smehu je nato v ozadju zaigral klavir «Za °orski'zvonovi tak milo pojo,» kar T-le še povečalo zabavo. Nato je še na stopil moški zbor, ki je zapel »Vigred. se povrne*. Sedaj je bilo tudi se g-Zagorskemu odveč, tako, da je vzei klobuk in zbežal iz dvorane. Tako se je obenem z ustanovnim občnim zborom nove stranke tudi njen pogreb.
ga dela! Po starih narodnih vzorcih si izvežejo vse dele svoje obleke same. To je trud dolgih let, izdatnih stroškov, a tudi ponos vsega življenja. Navadno podeduje hčerka nošo matere in še vnukinja nosi narodni kroj, ki ga je izvezla babica.
Tudi moška češkoslovaška noša je zelo raznovrstna. Vendar je na slavnostih redkejša od ženske. Največ se vidi mla-deničev z majhnimi okroglimi klobučki s petelinjimi peresi, golorokih v belih čipkastih košuljah, pestrih telovnikih, ži-vordečih in izrezanih hlačah, sličnih nekdanjim husarsklm, ter y visokih svetlih škornjih.
Le ob največjih narodnih svečanostih in kadar hočeta biti Čehoslovak in Če-hoslovakinja prav posebno lepa in dostojanstvena, oblačita našo nošo. Tako spoštujeta svojo kmetiško narodno obleko: s tem dokazujeta, kako svet jima je spomin na preteklost, kako se čutita z ljudstvom eno, kako demokratična sta po okusu In srcu.
Pri Slovencih se Je bila narodna noša koncem 19. stoletja zelo zanemarila ln pozabila. Skoraj, da je Izganjala celo na procesijah, ob slavnostnih prilikah pa je sploh nI bilo videti Dunajska in francoska moda je Izpodrinila narodni naš kroj skoraj celo po kmetih. Vsaka modna bedarija se je zdela Slovenkam okus-nejša nego krasna slovenska nar. noša.
Po prevratu se je v tem oziru obrnilo izdatno na bolje. Narodna noša se Siri in tudi pti nas so žene in dame, ki prihajalo k_ilaynastxum._gledaljškim oredsta-.
vam ter na velike narodne svečanosti v narodnih nošah. »Dirndl* se umika »deč-vi», in doživeli smo končno, da je narodna noša postala dvorno svatovsko oblačilo. Naša avba in peča ter ves ostali narodni kroj ima na jugoslovanskem kraljevskem dvoru isto veljavo kakor soarejska toaleta!
Zato se lahko nadejamo, da se narodna uoša zopet razširi v svoji nekdanji veljavi.
Tudi naša narodna noša se je razvijala in menjala tekom časa. Med obleko in vezeninami blesti predvsem zlata avba. Kdaj se je začela, kdo ve! Avba ni nič specijalno kranjskega ali slovenskega; osnovna oblika se nahaja tudi pri drugih narodih. Razlika je le neznatna. Najstarejše naše avbe so znane iz 16. veka; našli so jih v protestantovskih grobovih v Golčah pri Celju. To so majhna pokrivala, v sredini vezena z zlatimi nitkami; rob je črn. Najbolj podobne so te avbe iz leta 1580 — 1590 avbam iz podkorenske doline okoli Kranjske gore.
Zlate avbe sledimo do srede 18. veka. Ž njimi so se pokrivale Slovenke le ob nedeljah in praznikih; po nekoder pa so jih nosile le neveste, družice in tete nevest. V dobi cesarja Karla VI. in cesarice Marije Terezije je bila avba okrašena baročno z zlato vezenimi srci in klasjem. Nato se opazuje na avbah vpliv rokoko in etnpira dosti lažje oblike, ki nosi kot motive zlate lične, cvetke in vejice poleg src. Uporabljata se tudi sre-
Politične bsSežhe
"4-" Izmišljene vesti o kronskem svetu. Nekateri listi so poročali o senza^ cijonalnem dnevnem redu kronskega sveta, na katerem naj bi se razpravljalo o apanaži kraljeviča Gjorgje ter zlasti reševala neobičajna zunanjepolitična vprašanja. Dejansko pa jo bil kronski svet sklican zato, da se kralj pred odhodom v inozemstvo po vladi informira o vseh važnih dogodkih v državi. Tudi ni kronskemu 6vetu v naši državi pripisovati takega pomena, kakor ga je n. pr. imel kronski svet v bivši Avstriji, kjer se je vtsiI menda prvič prod vojno napovedjo Srbiji Naš kralj večkrat predseduje sejam ministrskega sveta, kjer se razpravljajo tekoče zadeve, ker se zanima za potek vladnih poslov, ludi ni res, da se bo danes seja kronskega sveta nadaljevala.
-f Nasprotniki Sokolstva —- nasprotniki poštenja. Star Sokol nam
ja vedno bolj pisana; na mesto črnega
Mariboru vtšiI
Prosvcta
Historična razstava slovenskih slik se ie brez ceremonij tiho otvorila v ne deljo na Obrtni šoli. Razstava kaze raz TOj slovenskega slikarstva od renesance do realizma. Opozarjamo goste, naj gotovo ne zamude prilike, da se informirajo o naši umetnosti.
Narodna Galerija je odprta vsak dan od 9. dopoldne naprej. Gostje naj si jo gotovo ogledajo v Kresiji (Šolski drevo red 2.)	__-
Sporf
Jugoslovanski zimski športni savez se je osnoval včeraj ob številni udekz-bi delegatov iz Beograda, Zagreba, va-Jaždina? Zlatara. Maribora in Ljubban ■ Sedež savezu se je določil v^ubl^u, medtem ko se osnuje v Zagrebu podj -vez Predsedstvo se ie sestavilo sledeče, predsednik univ. prof. dr. Iva n Jesernko podpredsednik Ivo Goreč L tajnik Drag" Zorko, II. tajnik Rus blagajnik Logar, odborniki: Rudolf Badmra ing. Mencinger Evg. Betteto, dr. Velko Prebeg, dr. Stevo Ulmansky. Namestniki: Dr Fedo' Aranicki kpt. VI. Suput. dr Vučina. V imenu Športne zveze je pozdravil zboro-vanje predsednik dr. Souvan, a v imenu Jug. Olimpijskega odbora dr. Bučar._
Jugoslovenski veslaški savez je ime. včeraj v Ljubljani svojo ustanovno glavno skupščino. Prispeli so delegati iz Beograda, Zagreba, Splita, Sušaka, Vel Bec-kereka, Osijeka, Vukovara in Karlovca Sprejeta so bila pravila, določil se ie: kot službeni list lugosl. Pomorac, sKlenll se ie pristop k mednarodni federaciji (Fisa) in izvolilo se je sledeče predsedstvo: Predsednik Bora Pajevič, preds^.k beograjske občine: podpredsednik Vlado Andraševič, Zagreb; tajnik dr. Ciril Z>-žek Beograd; blagajnik Boško Markovič, Beograd; vodja Gustav Janda, Osi-ick; odborniki: polk. Melihar Beograd,
prof. Vukič, Beograd; dr. Rein, Osijek; lovan Lekic, Novi Sad; dr. Jesenko,
žameta prihajajo svetlejše, zlasti modre!
boie- v prvi polovici 19. veka pa se za- ju,-«... —• -	r .
Sa raLi čokat, ki je le redko pošit UjHg.
Z Pečale bila že za Valvazorjevlh ča- sednlk lug-OUm,^ dr. Fn Bučar
sov Vsakdanje pokrivalo Slovenk, čisto | ^JJg^JtjiSKW bela in plosko zložena, kakor jo nosijo 1 naisk! nogometni klub »Kudoijsnuge ^, ^
še danes Italijanke. Dandanes se zavezuje peča tako, da tvorijo čipke ob robu nekak greben vrhu temena. Glede ornamentike je zlasti zanimiva takozra-na roža v oglu. obdana z venckom z rastlinskimi stiliziranimi motivi. Motivi pa so harmonično razdeljeni po vsej peči Obrobljena je v loškem okraju s čipkami, v idrijskem s kleklanimi čipkami, bogate peče pa imajo često takozvan — a jour rob.
Tudi srajčniki (košulje) so okrašene z bogatim vezenjem v črni svili ali
-	nahaja na turneji po lugoslaviji, je bi!
-	soboto proti vsemu pričakovanje pora-
zen.
Sah
'Šahovski turnir v Londona. V sedmem krogu mednarodnega šahovskega turnirja za prvenstvo v Londonu je premagal Rubinstein Marottija, Tartakower \Vatsona, Reti Morlssona, Bogoljubov VVahltucha, Yates Atkinsa. Partija Capa-hlanca-Maroczy in Aljokir.-dr. Vidmar so Si ^SrSar^jS* (remis). Medtem je šc Orna men ti so ali geometrični ali rastlin- Capablanca odigral v.seco partuo z Ya-
ski stUiziranl moti viK narodni noši spa- > tesom, ter jo dobil. S tem je Capablanca stilizirani mouvu r,	r _ | prevzel vodstvo. Pripomniti pa moramo,
...... - sla-
"'t ^0-zUtTklepaneTkS pa : da" ie Capablanca igral doslej le s sla-
j bejšimi igrale, ter bo
IS in člžme. Vsi drugi pridevki niso
najutrMe dan narodnih noš. Nastopijo j med Capablanco m Vidmarjem bo najbr-*	- 1 že odločila o svetovnem prvenstvu. Sta-
nje je sedaj naslednje: Capablanca 6 in
! jem, Aljošinom in Bogoljubovom.
noše vseh narodnosti in plemen s vse sokolskega zleta. Naša narodna noša se predstavi širšemu svetu. Preverjeni smo, da je ukrenil prot. Albert Sič, vodja po-vorke narodnih noš slovenskih vse, da nastopijo okusno in pravilno!
(Primerjaj tudi Sičevo brošuro »Narod-
JK.C puics »U vJliuianijoii. -v. ——---------------- -	. . v
bro_in raznobarvna.svila.^ Oblika jjosta-_Ine_ noše»_K. Iiskosmi-zadragU
pol, dr. Vidmar in Aljošin 6, dr. Tarta-kower 5, Rubinstein 4 in poi Bogoljubov. 4, Reti in Yates 3 in poi Maroczy 3. Mo-rison m VVahltuch 2, Atkins, Eawe in \Vatbon 1 ia pol, Snosko-Borovski U iMaioitLOr
Priloga »Jutru" št. 192, dne IS. avgusta 1922.
- "a	'	.....
Vsesokolsi zlet v Ljubljani
Sokolskemu zletu v Ljubljani
(*Nar. Listy» prinašajo v »Sokolskem vestniku* pozdrav ljubljanskemu zletu od Jožefa Peliška, ki ga podajamo tu v prevodu.)
Iz težke temne sužne dobe iz mrtvaških črnih se temin nad davne slave svete grobe se vzpenjal sokol do višin.
Kot feniks vzletel je iz plamena ni mogel ga ubiti vrag, bila je vera v njem ognjena, da solnce bo zmagalo mrak!
K svobode solncu iz nižave se dvigal je iz lastnih sil, da solnce z nebesne višave prinesel bi vrh svojih kril!
In ko prišel je boj veliki, ko je zarjul vihar sveta, bil je med legije vodniki, ker vedel je, da vera zmaga, ni bal se množice sovraga, prinesel solnce je z neba.
In zdaj! Je borba dokončana? Še solnce mrak prikriva mnog, zato vas vabi vse Ljubljana v sokolski bratski zvesti krog.
Ker lastne sile ideale vsi hranimo kot doposlej, hej, leti, sokol, v širne dalje! In: zdravo! Zdar! Naprej! Naprej!
Sokolstvo u Hrvatskoj
Piše: Ante Brozovit
Kako u Čeha, tako i u Hrvata rodila je Sokolstvo nužda samoobrane od tu-djinskih elemenata, koji su išli za tirne da u svemu podjarme hrvatski narod, da ga unište i izbrisu s lica zemlja. Kao svim slavenskim narodima, koji su se nalazili pod tudjinskim go-spodstvom, tako je i Hrvatima dobro došla sokolska ustanova, jer su u njoj odmah uvidjeli da je to vanredno sredstvo za postignuce cilja, a taj je oslo-bodjenje.
I učilo se odmah od Čeha, pa se, jer je njihov položaj bio isti, kao i naš, odmah primjenilo sve njihove metode, na tadašnje prilike u Hrvatskoj. I s punim se pravom može danas kazati, da je baš Sokolstvo bilo onaj faktor, koji je u narodu podržavao budnu svi-jestr revolucijonirao široke mase i spre-ruao ih ponačno djelo — oslobodjenje ispod tudjina.
Istina, to Sokolstvo nije cvalo onako, kako je to bilo poželjeno, a sve s razloga političkih prilika i nerazumevanja u širim slojevima naroda. Umjetno stvoreni antagonizam izmedju bratskih plemena, pa po Austriji podstrekavana mržnja na sveslavenstvo, u mnogočem su skrivili, da Sokolstvo nije moglo u hrvatskim stranama uhvatiti jakog kor-jena, a opet s druge strane konserva-tizam hrvaiskoga seljaka s nepovjere-njera je gledao u tu novotariju — Sokolstvo !
Ali stvaraoci Sokolstva u hrvatskim stranama nisu bili malodušnici. Svjesni su bili toga, da ih čeka mučan posao, pa da treba raditi i putem jake i žilave propagande da če se postiči cilj. I bi-
lo je tako! Sokolstvo u Hrvatskoj, ako i polako, ipak se snažno razvijalo, pa je bilo uvažen faktor u zajednici sve-slavenskog Sokolstva. Taj je razvitak bio postepen, možemo da ga dapače dijelimo u više perioda, zapravo četiri, od kojih svaka odskače sa svojim karakteristikama.
U hrvatskim stranama javlja se Sokolstvo po prvi puta godine 1874. kada se u Zagrebu osniva prvo sokolsko društvo. I ovo prvo društvo rodilo se u vrlo skromnim prilikama, bilo je zapravo više reprezentativne naravi, pa se u njemu okupljali tadanji »domorod-ci", kojima je bila na srcu sloboda i procvat domovine. I za dugo nije se moglo naprijed. U sirih slojeva naroda nikako da se oduševe za veliku sokol-sku misao, pa koje onda čudo, da se drugi hrvatski Soko osnovao tek godine 1885. i to u Zadru. U ovo doba po-čeo se tek javljati jači interes za Sokolstvo i opažamo kako se osniva sve više sokolskih društava. Iste se naime godine osniva sokolsko društvo u Vuko-varu, pa onda nakon četiri godine, naime 1S89. u Gospiču, a njih onda redom slijede: Senj, Karlovac, Makar-ska, Osijek, Pulja, Šibenik, Sarajevo i. t d. Ovdje je led bio probijen, jer več u ovim stranama imademo jedanaest sokolskih društava, a to je za tadanje prilike, koje su skučivale svaki slobo-dan dah i izražaj slobodne volje, do-ista bilo mnogo. No nije se sustalo. šta više ovi lijepi rezultati prve propagande potakli su marne sokolske radnike, da su poprimili još više volje i vjerovali u uspeh svoga rada. Radi se neumorno i osniva se daljnjih novih jedanaest hrvatskih sokolskih društava, od kojih su bila od osobitog zna-čenja društva u Volosko-Opatija i u Mostaru.
Kako u Čeha, tako je i u Hrvata Sokolstvo poprimilo u to doba jak naci-jonalni karakter, pa je ono, več u ono doba bilo nosioc velike sveslavenske ideje, a ujedno nastojalo je da bude podržavateljem i budiocem glavnog cilja naše narodne borbe, a ta je bila da se rastrgnuti dijelovi domovine, koji su se nalazili dijelom pod madžarskim, dijelom pod austrijskim jarmom, nadju na okupu. Zato i to Sokolstvo najviše radi oko toga, da se proširi u Dalmaciji, Istri i po Bosni, da istakne jak nacijonalni karakter i da drži što uže veze. U tom nastojanju, odmah se opazilo, da če se teško postiči cilj, ako če se osnivati tek pojedine sokolske oaze, koje če biti prepuštene svojem sa-mostalnom razvitku, več da treba i opet po uzoru češkom, da se osnuje jedna vrhovna sokolska instanca — Savez, koji če da dade sokolskom pokretu je-dan jedinstveni smjer. I doista godine 1904. dolazi do osnutka hrvatskog So-kolskog Saveza. Rad, kao i sam osnu-tak Saveza bili su od vanredne važnosti po Sokolstvo u hrvatskim stranama, jer se sada ono stalo naglo širiti, pa se u roku dvije godine dana osnovalo 29 sokolskih društava. Može se mirne duše reči da nije bilo nijednog večeg mjesta u kome ne bi bilo osnovano sokolsko društvo. Tu je ideja Sokolstva uhvatila jakog korjena, pa se svuda
opaža jak i intenzivan rad koji donosi velikog ploda. Sokolski organizatori, radnici i prvaci bili su s ovim uspjesi-ma toli zadovoljni, da su držali da je Sokolstvo u Hrvatskoj več toli močno, da se može odlučiti na prvu svoju smotru, na prvi veči slet. Pa i nisu mirovali, več su se počeli ozbiljno spremati i tako dolazi do prvog sleta godine 1906. u Zagrebu. Sam slet u Zagrebu bio je od kolosalnog utjecaja na razvitak Sokolstva, jer se sada prionulo b pravom lavskom snagom na posao. Sve više i više osnivaju se nova sokolska društva. Rek bi da je nastala neka vrsta utakmica izmedju pojedinih kraje-va, tko če da prije osnuje sokolsko društvo. Razvitak je bio toli snažan da se u razmjerno kratko vrijeme osnovalo daljnjih 82 društva, tako da je Savez u to doba brojio več 133 društava. Za tadanje prilike doista sijajan rezultat. Taj intenzivan rad nije mogao ostati nezapažan i van granica, pa se u ovo doba započelo osnivanjem Sokola i po Americi. I tamo u prekooceanskim stranama osnovao se lijep broj društava, koji su pokazivali životne snage, sposobnosti i spreme. Prvi takav Sokol bio je osnovan god. 1908. u Chicagu, a osnovali su ga iseljenici iz Dalmacije, pa su ga prirodno tome i prozvali »Dalmatinski Sokol", dok mu kasnije naziv ne promjeniše u »Dalmatinsko-Hrvatski Sokol". Ali na žalost lokalni patriotizam, učinio je skoro kraj ovome prvome društvu. Jedni su bili za pokrajinski naziv „dalmatinski", drugi za skupni »hrvatski" i tako prepiruč se došlo je do secesije kojom je osno vano prvo »hrvatsko sokolsko društvo" u Americi. Time je sada bio započet rad oko širenja Sokolstva u Americi. Doskora se osnovala sokolska župa, a ne potraje dugo, bude u Americi osno van i Savez.
Uz ove evo prilike i na gore izložen način stalo se u hrvatskim stranama razvijati Sokolstvo. I ma da su Hrvatima bili Česi uzorom, kao i svoj sla-venskoj brači, ipak u užem smislu glavni poticaj za razvitak Sokolstva došao je od brače Slovenaca. Bilo je to godine 1866. kada je ljubljanski »Južni Sokol" priredio svoj prvi izlet u Zagreb. Nastrup ljubljanskog Sokola u Zagrebu tada je u velike oduševio omladinu, a to je oduševljenje poprimili realnije konture naredne godine kada je opet zagrebačko pjevačko društvo »Kolo" došlo u Ljubljano i tako Zagrebčani došli u tješniji odnošaj sa ljubljanskim Sokolima. Istina čekalo se još neko vrijeme, ali jaka odluka bila je stvorena i ona je došla do ostvare-nja.
Tako evo vidimo da je onaj glavni impuls za osnutak Sokola u hrvatskim stranama došao od brače Slovenaca. koje onda čudo, da se i odmah u po-četnom stadiju tog sokolskog rada po-mišljalo na užu kooperaciju sa Sloven-cima. Odmah se pomišljalo na to da se sa Slovencima osnuje jedan jedinstveni Savez. Bila su dapače i izradje-na pravila, a u samu Ljubljanu oda-slana posebna zagrebačka deputacija koja je sudjelovala proslavi 70-godiš-njice Bleiweisove, a sve u nadi da če
<lo<3 do realizacije Saveza. No ljubljanski Sokol je tada na usta br. Drenika odbio Savez s motivacijom, da se boji da bi ga vlada ako bi došlo do saveza s hrvatskim Sokolom, raspustila. Tako je stvar momentano doživila prvi neuspjeh. Kasnije se i opet pokušava-lo, ali političke prilike mnogo su sme-tale da dodje do faktičkog Saveza.
Ali sve to bijaše za tadanje prilike i razumljivo. Svijest narodnog jedin- j stva još uvijek nije bila tako jaka, a j tudjinske vlasti znale su uvijek dal uspješno posiju sjeme razdora i da po-državaju izvjestan antagonizam, a gdje je trebalo posegle su i sa grubom šilom. Nikakova dakle čudo, da su se pojedina Sokolstva tada stala zasebno razvijati, ali nikako nisu smetala s uma temeljnu notu, koja je glavna karakteristika Sokolstva, a to je sveslavenstvo. Najbolje se to očitovalo i u ako mršavoj tadanjoj sokolskoj literaturi. Tada izlazeci list »Sokol" u Zagrebu opčenito se smatrao organom i hrvatskog i slovenskog Sokolstva sve dotle dok Slovenci nisu osnovali svoj vlastiti organ.
I dok tako Sokolstvo u hrvatskim stranam traži dodira sa najbližom bračom Slovencima u kojih je tada bila sokolska svijest več jako razvijena, nastoji ono, da se nadje i u sveslaven-skoj sokolskoj organizaciji pa godine 1905. postaje članom Slavenskog Sokolskog Saveza, a dvije godine kasnije i članom evropskcg medjunarodnog gimnastičkog Saveza. Ujedno podrža-je jake veze sa bračom Srbima, pa i te kako živo nastoji da se u brače Srba kako onih, koji su u Hrvatskoj, tako i u onih u Srbiji što više proširi misgo Sokolska. Živo se stoga podupire akcija u tom pravcu i zaklanjajuč se pred tadanjim madžarskim i austrijskim vla-stima učvrščuju se veze bratstva i sprema se osnovka za ono veliko djelo, koje če kasnije da nikne iz bratski prolivene krvi. Svjetski rat u svakom je pogledu okušao i 6okolsku snagu. Ono Sokolstvo koje je bilo odgojeno na tlu Hrvatske ponijelo se uz ostalo Sokolstvo dostojno svojih načela, pa je vTŠilo svoju zadaču svjesno, podkapa-juč gdje je moglo tudjinsku silu, a stvarajuč osnovku za svoju vlastitu dr-
' žavu.
Zamrle su bile bojne trublje, utih-nuo ruk topova i prvo se Sokolstvo javlja da pokaže djelom, da njegovi naslojanja iz predratnih vremena nisu bila pusta tlapnja i parada, več da sada misle doista provesti ono za či-me su težili. Dolazi do velebnog no-vosadskog Sabora i ondje se sastaju brača jedne krvi i udaraju temelje jednom jakom jugoslavenskom Sokol-stvu. Princip im je: jedan narod, jedna država, jedno Sokolstvo! I sve što je bilo doista sokolski odgojeno, što je sokolski osječalo svrstalo se u redove Jugoslavenskog Sokolskog Saveza i danas s ponosom gleda na rezultate svoga rada.
Istina u taj sklad i jedinstvo sa strane nekih unešena je izvjesna disharmonija. Ljudi, kojima že preča sli-čušna dnevna politika, ljudi koji se za-našaju pitanjima i zadjevicama koje su nam preostale od predratnih premena, a koje još uvijek danas propo-vjedaju ljudi predratnog mentaliteta, nisu mogli da shvate novi duh, nisu mogli da se ožive u novim boljim prilikama, pa su predpostavili politiku Šokolstvu i započeli nekim novom po-
kretom. No taj pokrer je ta t&flto®
značenja i ne može da kraj jakog Jugoslavenskog Sokolstva pokaže bilo kaki jači izražaj. Može da djelomice škodi opčenitosti, ali ne može da uništl ono veliko djelo za koje se spremala decenijama i za koje je proliveno toln ko junačke krvi. Svaki iskren Hrvat danas se osječa u jugoslavenskom So-kolskom Savezu jačim i otpomijim, jer; znade, da danas više nije osamlje, več da se veže uz ostalu jednokrvnu braču, a u zajednici s njima uz veliku slaven* sku obitelj.
Sveti fanatizem
«.Svet fanatizem!« Zdrznil sem se ifl ozrl. Star mož z dolgo sivo brado je Izgovoril besedi. In mi je odprl duri k razumevanju vsega. Da, le sveti fanatizem lahko ustvarja take čudeže.
Ali ste gledali vaje članic ČOS s kij!?, Tisoč češkoslovaških gospej in dev do skrajne rafiniranosti harmoničnih v vsaki kretnji in gesti, a vse prepojeno z nevidno gracijo in nezaslišano nobleso. Ves tisoč kakor eno samo telo! Njih strumni, a obenem lehkotni korak je bil kakor umetniški ples, njih formacija in obrati kakor poigravanje kaleidoskopska fantazije. Živa poezija, utelešena lepota. — A trume okamenž... Tam sredi pa sa v tem hipu zgrudi češkoslovaška sestra. Troje vaditeljic priskoči, dvigne in odnese omedlelo sestro. S skrajno napetostjo je vzdržala do poslednje moči, izvrševala z idealno dovršenostjo vse gibe, skoke in geste; morda se ni že pred nastopom čutila zdravo. Toda sveti fanatizem ji ni dal, da bi ne bila nastopila: dolžnost in ponos ter hrepenenje, biti so-deležna triumfa svojih sester, so ji bili višji ukaz, nego osebno razpoloženje. Služiti ideji do poslednje sile, žrtvovati sa v brezpogojni disciplini do omedlelosti: to je sveti, sokolski fanatizem... In ostale trume žen in dev so razvijale mirno dalje svojo graciozno strumnost kakor junak, ki se bori dalje, a naj padajo tovariši na desni in levi...
Ob vajah vrst članov na orodju sem opazoval enak prizor. Telovadec, ki je pravkar mojstrsko dovršil svojo vrato-! lomno vajo, je pri odskoku spodrsnil in | padel. Zadel se le na glavo in kri su mu j s vlila preko obraza. Brat priskoči k nje-jmu. Ali se zgrudi? Kaj pa še! okrvav-lien skoči preko ograje, prijatelj za njim; skupaj tečeta k zdravniku Obvežejo ga in v par minutah je ranjenec že zopet na svojem mestu. Sveti fanatizem!
Ta sveti fanatizem plove že nekaj dni po vseh teh tisočerih telovadcih in telo-vadkah. Pred peto vstajajo, ob polšestih so že na telovadišču. In potem ves dan vale, tekme, nastopi ter končno v trdi noči še telovadne akademije! Za vse to je treba duševne in telesne energije ln vztrajnosti, ki ju mora dajati le sveti fanatizem. Za čast domovine, Sokolstva, ideje! Čudovito je, nerazumljivo, kako? bajka in sen.
Solnce pripeka, da je telovadno orodje razbeljeno, pesek žari, zrak je vtoč, vsa telesa se kopljejo v znoju, a telovadke in telovadci so sveži, hladni in mirni, smehljajo se ter so neutrudljivi. Kakor brez živcev so, kakor otrpli za vso žejo in soparo; ne čutijo ne prahu, ne žeje, ne lakote: telesa jim nihajo, kolebajo, skačejo, se mečejo po tleh, tekajo dalje — vsak hip druga poza, drug okret, drug dvig in poniz.
To je sveti fanatizem!
Ki prehaja tudi na gledalce! Cele StirT ure zro — se divijo — vriskajo — ploskajo — in sede, sede v tej sopari, vročini tako in gledajo, a se ne nagledajo nikoli; se navdušujejo, a ne naveličajo nikoli. Cele reke ljudstva valove v zgodnjem jutru na zletni prostor... ljubljanske najširše ceste so postale preozke za vse te množice, ko se v poznem mraku vračajo v mesto. In na tribunah, po lo-
Cirilica, jugoslovanstvo in drugo
'Jugoslovanski srednješolc i so spre- j gre v teb vprašanjih važna beseda. Tu-
jeli na svojem sestanku v Beogradu tndi resolucijo, da naj ge odpravi cirilica in uvede ekavščina, poslali so tudi pozdrav bolgarski srednješolski mla-2ini.
O tem je prinesel »Slov. Narod* svoj 5as par opazk in pomislekov, češ da povdarjanje enostranskega stališča v jezikovnem vprašanju vzbuja odpor na drugi strani, pozdrav bolgarski mladini pa bi mogel žaliti one Srbe, ld še niso pozabili dogodkov 1. 1915. Na to je odgovori! eden iz slovenskih udelež-nikov, češ da sta oba predloga izhajala iz vrst srbske srednješolske mladine in da je to najlepši dokaz, da živi med mladino misel jugoslovenskega edinstva.
Mladina je imela torej dober namen, vkljub temu, da obeh točk ne bodo vsi odobravali. Slovenski abiturijenti, ki so letos posetili Srbijo in so se vrnili, kakor čitamo v njih poročilih, polni navdušenja, gotovo niso pošiljali pozdravov na bolgarsko stran, ko so stali ob grobovih srbskih svečenikov in drugih žrtev... To so rane, ki bodo skelele še dolgo. Ako jih bo znala mladina zaceliti in zdraviti, prav. Danes je to vprašanje tem bolj pereče, ker se zavzemajo za Bolgare najbolj — nasprotniki jugoslovenstva.
Med tem je izšla v zadnji štev. »Ljubljanskega Zvona* razprava profesorja M. Murka, ki se dotika našega jezikovnega in kulturnega vprašanja. Prof.
di on je proti vsakemu nasilju in misli, da bo prinesel čas sam v tem ozira najboljšo rešitev.
K besedi se je oglasila tudi »Jugoslavija« s člankom »Cirilica«, ki govori v tonu, kakor smo ga bili pri tem listu navajeni do najnovejše dobe. Tam čitamo: »če se postavimo na stališče, da moramo obdržati cirilico zato, ker je stara, potem je najbolje, da zavrže-mo sploh vso civilizacijo in pričnemu tam, kjer sta bila Adam in Eva, ker paradiž je bil gotovo še starejši kakor cirilica. Z latinico piše danes štiri petine civiliziranih ljudi, in temu svetu bi se Srbi znatno približali, če bi opustili cirilico...»
Ako pomislimo, s kako vnemo se pri nas ljudje zavzemajo za latinščino, da ne bi trpela tradicija, vzgoja, _ kultura itd., potem vidimo, kak cinizem se skriva v prvem stavku, kajti paradiž ,je bil gotovo tudi 6tarejši nego latinščina. V cirilici pa ne piše samo pet milijonov Srbov, ampak ves slovanski vztok, predvsem stomilijonski _ ruski narod, ki je kljub cirilici ustvaril literaturo in kulturo, ki se ji klanja svet. Cirilica nas veže na prve začetke slovanske književnosti. Le žalostno je, ako piše slovenski list na tak način o stvari, ki bi morala biti vsakemu slovanskemu človeku sveta pravtako, kakor tudi drugod spoštujejo svojo staro kulturno last. Ako misli člankar, da se
a ^ ___,t,_______ _____ bodo Srbi šele potem približali «cm-
Murko ie sotova strokovnjak, ki mi^iiuranemu svetu«, ča oDusta cirilico.
je v veliki zmoti, kajti zdi se, da so civilizaciji mnogo bliže nego mislijo ci-vilizatorji te vrste.
Dalje čitamo: »Vpitje radi cirilice je tedaj, le izraz velesrbskega konserva-lizma in šovinizma ter slovenskega hlapčevstva.*
Mislimo, da taki stavki ne potrebujejo komentarja in dokazujejo sami svojo vrednost. Ako se kdo dotakni slovenske besede, je takoj krik v separatističnem slovenskem tabora, češ da je slovenščina v nevarnosti; ako pa se ohrani pisava, v kateri je srbski narod pisal vso svojo literaturo, je to dokaz »konservatizma in šovinizma«. Na tak način se taka vprašanja ne rešujejo, in motijo se oni, ki mislijo, da s takimi članki prispevajo k narodnemu edinstvu.
Bolj trezno je pisan uvodnik »Jugoslavije*, ki govori o »Praktičnem ju-goslovanstvu*, ki izzveni v pravilnem zaključku:
»Jugoslovanska ideja kot misel našega državnega edinstva je sveta in nedotakljiva. Jugoslovanstvo kot jeziko ven in kulturen program pa je stvar zgodovine in nemotene, zadovoljne družabne zajednice jugoslovanskega prebivalstva.*
Mislimo le, da ne »motijo« te »zadovoljna družabne zajednice* le režimi in vlade, — kakor povdarja člankar — ampak vsi taki pojavi separatizma, ki jih doživljamo v dnevnum časopisju to in onstran latinice in cirilice, jekavcev in ekavcev. Pisec »cirilic©« sicer pravi. »Ka čustva se ne sme pri pisavi »-a3 nihča sklicevati. ker na ta način ne
pridemo nikoli do dejanskega ujedi-njenja.* Nam pa se zdi, da so ravno čustva, ln odklanjajo »pametno* praktično stališče pri nas in na oni strani in da se teh čustev ne sme žaliti. Žali pa se ta čustva večkrat s separatističnimi izbruhi nego s povdarjanjem idejne skupnosti, ki bo sama premagala malenkostne ovire kulturnega edinstva.
Tega vprašanja se dotika tudi dr. J. Glonar v »Jugoslaviji«, ko poroča o dr. Popovičevem predavanju »Jugoslov. književnost kao celina«.
Dr. Popovič je priobčil v »Glasu srp-ske kralj, akademije* svoje predavanje o tem, kako bi se našla idejna in časovna zveza med tremi kulturami oz. literaturami, ki so se razvijale navidezno vsaka zase popolnoma ločeno. (Srbi, Hrvati, Slovenci). To je gotovo važno vprašanje, ki ga bo treba rešiti na isti način, kakor je skušal prof. Melik napisati našo skupno zgodovino. Dr. Glonar misli, da se to ne bo posrečilo. Gotovo je, da ee je pod drugimi vplivi razvijala književnost v Dalmaciji, pod dru gimi v Srbiji in pod drugimi v Sloveniji. S tem pa še ni rečeno, da, ni med njimi nobene skupnosti. Ako pogledamo danes naše razmere, bomo morali priznati, da posebnih zvez tudi danes ni in da hodimo na tej in na oni strani popolnoma svoja pota in da se razmeroma malo poznamo. Tudi Nemčija je imela svoje »šole*, zdaj ee je pojavila silnejša struja tu, zdaj tam — in vendar govorimo o nemški literaturi. Zakaj bi torej ne smeli govoriti o jugoslovanski literaturi? Dr. Glonar pa Ji-sJi. da v tem slučaiu nulno snadaio
zraven tudi Bolgari. To je prav — dasi bi med nami in Bolgari našli še manj skupnosti, nego med nami in Srbi. Dr. Popovič se je lotil vprašanja z bolj praktičnega stališča, t. j- spraviti v nekako zvezo ono kulturo preteklosti, ki se je razvijala na teritoriju naše današnje držav«. S tem gotovo ni mislil le od Beograda do Rakeka. Resnica, je, da se beseda »jugoslovanski* rabi danes nekako v državnem pmislu, ako nečemo rabiti narodne formule SHS. Zato se je ustvarila sama posebi nekaka razlika med »Južnimi Slovani* (to so tudi Eolgari) in med Jugosloveni.' (ali če se borno priekali za črke: Jugoslovani ali Jugosloveni), ki so današnji prebivalci Jugoslavije oz. kraljestva SHS. Po mnenju dr. Glonarja je dr. P. Popovič rešil svojo nalogo prav slabo, oz. se je lotil dela brez potrebno priprave.
Recimo, da so pomisleki dr. Glonarja opravičeni, vendar je tudi v tem vprašanju treba bolj skupnega dela in lo-bre volje nego apriornega odklanjanji. Mislimo, da je dolžnost naših jugosl v venskih ali jugoslovanskih ali "pa £r]5". skih, hrvatskih in slovenskih literarnih zgodovinarjev, da podajo nekaj skupnega. V drugem članku trdi dr. Glonar da pri naa nekateri ljudje tako_ rtdi »krošnjarijo* s slovenščino. Mi teh krošnjarjev ne poznamo^ izraz pa bi bil primeren za one, ki mislijo vedno le na svojo krošnjo in gledajo z nekakim preziranjem na drage. Tudi tu premaga čas predsodke in prinese več spoznanja in spoštovanja, kar ne bo nikomur v škodo in vcein v korist.

"2ah' ter ta stojiščih mrgoli ves dan kakor v mravljišču: mož, žen, odrasle mladine ter dece, dece neštevilo!
Prelestno krasen je ta pogled. Impo-rantno, a dovršeno okusno zletišče mi-gota v vseh hojah najmočnejših, najele-gantnejših toalet, preprostih oblek, uniform, krojev in golih teles. Glavni ton pa dajeta rdeča sokolska košulja ln bela bluza telovadk. Cele aleje državnih in vseh zaveznih praporjev obrobljeno zletišče, sočno zelena trata tvori nad vse prijeten obrobek, a impozantne Kamniške planine divotno veličastno ozadje.
Zares prekrasno je to torišče sokolskega triumfa. In razumem vzdihe gledalcev: »Nikdar še ni bilo v Ljubljani tako lepo! In tega bo konec. — to zletišče naj izgine?* — Kakor bajko so ga pričarali iz golih tal in so ustvarili iz nič umotvor. s katerim bi se lahko ponašalo vsako velemesto. Kako je bilo to mogoče? Te delavce je vodil zopet sveti fanatizem ljubezni do sokolske misli in ponosa na svobodo naše lepe domovine.
Ta ljubezen in ponos sla bila oni ču-dotvorec, čigar delo in zmago občudujemo že vse minole dni in smo ju uživali z zanosom še prav posebno včeraj. Ta sveti fanatizem je rešil pogube naš narod tekom stoletij suženjstva, nas je rešil iz potopa svetovne vojne, nam je prinesel svobodo. Kakor Vestin sveti ogenj ga netimo in čuvajmo v današnjem svitu in žaru! Zakaj ta sveti fanatizem ie bil in ostane za nas in našo državo spas in poveličanje!	Fr. Govekar.
Sokolska Ljubljana
Kolodvori grme. Vlak za vlakom je prihajal te dni, večinoma vsak ozaljšan z zelenjem. Vsak je bil napolnjen. Povsodi so se gnetli veselih obrazov naši, naši! Nc bom jih našteval, niti ponavljal znanih lepih pridevkov v došlecih iz «zelene» Štajerske s «samostojno> Prlekijo in ♦zavedno* Savinsko dolino, iz «ponosne» Gorenjske, «vinorodne» Dolenjske itd. Dovolj je, vlaki so bili polni in ceste pokrite z vozovi. V Ljubljano je priromala Vsa Jugoslavija, od Maribora do Surdu-lice in Gjevgjelija, od Bohinja do Beč-kereka, od Subotice in Knjaževca pa do Cetinja in Splita, od Varaždina do Mi-trovice. Kolodvori grme in iz svojih že zdavnaj pretesnih dvoran bruhajo stotine in tisoče došlecev v rdečih srajcah ter tisoče in desettisoče njihovih spremljevalcev in spremljevalk, prijateljev in prijateljic, gostov, radovežnežev, — vse t>a druži ena misel, ena zavest, ena želja, ena volja. In vsem je na obrazih zapisano veselje, vsem žari z lic pogum: Mi gremo naprej!
Ulice so polne sprehajalcev. V toplem poletnem zraku plapolajo zastave. Polni so hodniki, polni lokali, polni vrtovi. Avtomobili dirjajo in tulijo, — le kje se jih je toliko vzelo? Izvoščki imajo zlate čase. Na vse strani švigajo, vedno so polni. Velika večina gostov in domačinov pa seveda uporablja najstarejše in razmeroma najcenejše prometno sredstvo. Korakamo. Povsodi sami naši! In koliko nas je! Vedno in vedno iznova: Evo ti, Jugoslavija cela! Cela ona, osvobojena in njen neosvobojen del! Na ulici se sre-čavamo z znanci in se pozdravljamo. Evo, tu brat iz Skoplja, tu iz Kobarida pod bridkim Krnom. Tu seljak iz Gline, tu naš Kamničan, tu Krašovec, tu Trža-čart. Splitčan, Hercegovec, vmes pa nam vsem ljubi in dragi brat in zaveznik Ce-hoslovak. Stari grad ljubljanski stoji nad zelenjem in gleda čez ljubljansko polje. Tu doli pod njim so se nekdaj vršili turnirji gospodov s Turjaka in deželnih stanov na čast Leopoldu von Habsburg, potem je prišel Napoleon, pa kmalu zopet vsa ona naša neslavna zgodovina z Anastazijem Griinom, turnerji in dr. Skubljem, c. kr. vojnim shodom in grajskimi jetniki...
Stari grad ljubljanski je videl potem 29. oktober, in je pričakoval, da mora priti še kaj, še kaj več. Devetindvajsetemu oktobru mora slediti še kaj velikega.
Sledili so mu letošnji zletni dnevi. Ko-
lodvori grme, vlaki drtraio. avtomobili drve, ulice so polne. Vse to se sicer zabava. smeje, veseli, — toda dnevi niso dnevi veseljakov, marveč revija našega sokolskega dela, dan delavcev in delavk za veliko našo misel. Mi vsi. ki nas je te dni polno po naših ulicah in po prireditvah, mi vsi se veselimo sebe, veselimo se svojih uspehov, radujemo se, da smo Sokoli, da smo Jugoslovani, in da nas je toliko, toliko...
Ljubljana vre. Ljubljana je te dni veliko mesto. Ljubljana ne pozna več sama sebe. Veliki jugoslovenski vsesokolski zlet ji. je otvoril oko za pogled v bodočnost. Malo mesto, ki je razmeroma prav malo napredovalo, se je sedaj v novi jugoslovanski svobodi pričelo širiti: Naenkrat je začutilo zraka v svojih pljučih. Evo, takšen je upliv svobodne lastne narodne države. Sredi najhujše gospodarske depresije smo, in vendar rastemo. To vidi oko navadnega opazovalca v navadnih dneh, to je v veliki meri pokazal lanski sejem, letošnji veliki sokolski zlet, prvi v jugoslovanski svobodi, pa nam kaže. v kateri meri se mora razvijati naše mestno življenje, da bo napredovalo obenem z velikim gospodarskim in kulturnim razmahom cele Jugoslavije. Na progi velike bodočnosti smo. Te dni gleda-i
mo vanjo!
JUG"
jj	trgovina z lesom na debelo In
jj	na drobno, družba z o. z.
jj	MARIBOR, Aleksandrova cesta 71
jj	izvaža vsakovrsten les po
||	najzmernejših cenah
JUG"
Chantiers — Socl6t6 anonyme toutes sortes de bois en gros A en d6tail
»57
USOD, nieksandrava cesta 71
Exportatlon, prlx modčrčs
JUG"
sa
II II II
Commercio di legnaml (| alMngrosso ed al dettaglio, jj societš c. g. I.	jj
W\M, Aleksandrova cesta 71 n
Esportozione d'ogni qualita di jj legnami d ppczzl modestisslni! jj
Po zunanjosti
pozna Se večina naših gospodinj testenine „Pekatete". Odločno zavračajo vealce druge, ker so spoznale, da t njimi najbolje postrežejo «vojo družino.	42/11
Med mednarodnimi
tekmovalci
Celje 1	Maribor!	Ptujl
Kupi se hiša
v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom po možnosti v zvezi s kakim drugim obratom. Cenj. ponudbe s točno navedbo cen kakor časa, kdaj se lahko objekt ogleda, do 28. avgusta 1922. pod I. K. D. L. na upravništvo 2664 „.Jutra", Ljubljana.
Imeli smo priliko govoriti z zastopniki na vsesokolskem zletu navzočih mednarodnih tekmovalnih vrst, ki so nastanjeni vsi v gluhonemnici, kjer imajo vse udobnosti na razpolago. Zanimalo nas je, kake vtise so dobili od nas in izjavili so nam soglasno:
Vsi se počutijo vrlo dobro med nami, kakor med svojci. Hvalijo predvsem našo gostoljubnost in divijo se našemu vzornemu redu in snagi. Lepote naših pokrajin kar ne morejo prehvaliti. Tudi Ljubljana jim izredno ugaja. Pravijo, da bi novo vstajajoče palače delale čast tudi vsakemu svetovnemu mestu, da ima Ljubljana krasno lego, divno okolico in vse pogoje za razvitek. S hlgijenskega stališča hvalijo posebno našo dobro pitno vodo, ki je prvi pogoj za zdravje meščanov. Pri kavi jo srebajo kakor med.
Organizacija Sokolstva je napravila na vse naravnost veličasten vtis. «C'est une organisation modele, reprčsentant. une force formidable» (to je vzorna orga- j nizacija, ki predstavlja strahovito silo) je dejal eden izmed francoskih reprezen-tantov. Ta moč je nezlomljiva in hiti na dan s tako silo, da ie ne ustavi noben jez. Narod, ki zmore toliko krepkih mišic, toliko domovinske ljubezni, je nepremagljiv, pa najsibo sovražna sila neprimerno številnejša.
Omar ben Mohamoud, vodja Alžircev, smatra čisto resno, da smo Jugoslovani in Cehoslovaki najkrepkejša rasa na svetu, videl je že mnogo, prepotoval vso Evropo, pa kaj tako vzornega še ni videl.
O teiovadišču so se izrazili posebno Francozi prav laskavo. V arhitektoničnem in estetičnem oziru se po njihovem mnenju ne more primerjati ž njim niti praško iz leta 1920. Kaj takega da ne zmore nobena evropska telovadna organizacija! Sokoistvo smatrajo Francozi za največji svetovni telovadni ustroj.
Naj še omenimo končno, da so vsi mednarodni tekmovalci ne samo Cehi, ampak tudi Francozi, kakor Belgijci in Luksen-buržani, popolnoma u ver j eni, da ima naša lepa domovina silno življensko moč, da se naglo razvija in da jo čaka lepa bodočnost. Vsaka država, ki jo bo imela za zaveznico, bo lahko ponosna nanjo.
S stanovanjem in postrežbo so gostje jako zadovoljni. Češki tekmovalci so se izrazili, da še niso nikjer tako udobno stanovali in se tako domače počutili kakor pri nas, odkar hodijo po tekmah.
Izpolnili smo torei svojo dolžnost in imamo lahko mirno vest. Kar zmore bratsko srce, smo Hm dali in to naj nam bo v ponos.
Za večjo transportno tvrdko v Ljubljan'
togofflstiili stroiejisle
s perfektnim poznavanjem slovanske in nemške stenografije. Samo popolnoma izvežbane moči naj pošljejo svoje ponudbe na upravo lista pod Šifro <služba«. 2698
Trgovski sotrudnik
spreten prodalalec, se sprejme takoj za manufakturno trgovino. Ponudbe 2S94 naj se pošiljajo
tirdk! ME.SRH, LjabUaaa.
Menjalnica Stubelj
dovoljuje se opozarjati cenj. občinstvo, da nima z menjalnico Slovenske eskomptne banke v Kolodvorski ulici štev. 43
(hotel Južni kolodvor) nikakih zvez ter da posluje od 10. t. m.
v lastnih prostorih v Kolodvorski ul. št. 41
na dvorišču levo, poleg carinske agenture Grom.



FRANJO FAGANELLI, trgovec MARA FAGANELLI -TROGER poročena.	87os
Celje (Miren) 12. avgusta 1922	Mozirje
množino
pogasite ter se ga obvarujete takoj z
inimax
100 kg, rabljenih, a dobro ohranjenih
2713
99
ročnim gasilnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma enostavna, tako da ravnajo pravilno z aparatom tndi gospodinje in celo otroci Uporablja se lahko v vsakem slučaju. - Pojasnila daje samo Generalno zastopstvo za Slovenijo, BeluSič, Ljubljana, Resljeva cesta žt 3. 2566
Naročajte, citajte in razširjajte m- dnevnik „ JUTRO"! ^m
prva /Mariborska tovarna mila, Jffaribor.
Smodnik (Carut)
dinamit, dinamon, vžigalno vrv, ka-pnice itd. dobite vedno pri tvrdki
Fr. Stupica, 2704
zaloga poljedelskih strojev in želez-nine v Ljubljani, Gosposvetska cesta 1.
Prima kranjski fimež in naj-. boljše domače laneno olje
I	nudi po najnižjih cenah
[ Zadruga za Izdelovanje domačega lanenega olja in firneža
I	r. z. z o. z.	2565
f _____ ——	aI	.! MTailvnifa Vi. -
za promenadne in šiortne obiska»bogati Izbiri
A. Sc E. Skaberne,
Ljubljana, Mestni trg čt. 10. 11»
po najnižjih cenah:
otrobe, mM za fcrmo, fižol, ima in druge deželne pridelfee
Ljudevit Sire, Kranj.
J. N. Šoštarič
Hajuečja in najcenejša mariborsfia trgovska biša Maribor
Aleksandrova cesta štev 13.
Trgovina z modnim, manufakturnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
Na debelo in drobno.
, . - , • • ,„ 1*665	Telefon štev. 222.
roZtui če!.o'.ni nuan stev. lJ.ooo.
2*8'
— r I	s
VA n	i ■ ____-J	nuhimah v»
ANT. RUD. LEGAT
L
Maribor, Slovenska ulica št. 7.
VI. Steinherz
trgovina s semeni in deželnimi pridelki na debelo
LJUBLJANA »M Dunajska cesta št. 12, dvorišče.
d.
Luka Ahačič
splošno parno mizarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica št. 8.
Naiceneiše
otroške vozičke, dvokolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pnevmatika ia zastopstvo malih pomožnih motorčkov za navadna kelesa;	1878
„TR8BUHA" Ljubljana
Karlovska cesta št. 4. Zvonarska ulica it. 1. Spreiemajo se tudi popravila.
v Ljubljani
prodaja
i
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za P 9 industrijska podjetja m razpetava
Ia čehoslo vaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:	16
Prometni zMod za premog, i d. b Llnhljanl, MihloSlčeiia c. 15/H
to %
to to
to %
to to to !S to to to to
Hci papeža 85
— Lukrecija Borgia
»Taico umira človek,* odvrne Adri-un de Corneto, <ki ne želi drugega, kakor le « svojo smrtjo odkupiti gr.e-he morilca ... A pojdi, sinko moj, in moli za rešitev moje duže!>
Par trenutkov nato je Antonio Tra-visto v svoji odurni maski zapustil kardinalovo palačo. Opletajoč z berg-ljami, se je premikal po rimskih ulicah in ljudje so se sočutno ozirali za
Adrian de Corneto jo odšel iz svoje delavne sobe v malo kapelico, ki se je nahajala v palači Dostojno in vdano, kakor to pristoja služabniku Gospodovemu, se je pripravljal za pot v večnost.
Komaj so se za kardinalom zaprla vrata, stopi izza zavese Gennaro. Njegov mlad obraz je bil svetel in oči so mn žarele, ko da je ugledal raj.
-rHvala ti, dobri Antonio,* reče tiho pri sebi, »nisi šel zaman v nevarnost, nisi tu zaman izdal strašne tajnosti. Menda ne bo pretežko, zamenjati obe dozi s sladkim konfektom.*
V. poglavje.
Dohod papeža in njegovega spremstva v palačo kardinala Adriana de Corneto je privabil pred palačo ogromno množico ljudstva. Ves ta narod je padel na kolena, ko se je prikazal sveti Oče, a Aleksander VL
mu je z blagim in ljubeznivim sCeS-1 ljajem podelil blagoslov.
Odkrite glave je Adrian de Corneto dočakal vrhovnega poglavarja cerkve pri vhodu 6voje palače. Kardinal je bil malo bled, a sicer miren in vsaj na videz popolnoma ravnodušen. Dvignil je roko svojega smrtnega sovražnika, ki ga je imel v tem hipu za svojega morilca, k ustom in nato vedel papeža v prostrane dvorane svoje palače. Spremstvo, med katerim je bilo tudi več kardinalov, mnogo ostale visoke duhovne gospode in drugih dostojanstvenikov Aleksandrovega dvora, je sledilo obema visokima gospodoma, i
Ze tri ure poprej se je vršila prava invazija »papistov* v kardinalovo palačo. Trije vozički, v katere so bili vpreženi posebni mezgi, so pripeljali jedila iz papeževe kuhinje in pijačo iz kleti Angelske trdnjave. Pojavila se je cela četa papeževih kuharjev, njihovih pomočnikov, postrežnikov in slug, in ko je visoka gospoda stopila v veliko banketno dvorano, je vse omizje sijalo dragocenega posodja, na katerem so blesteli borgijski grbi.
<Žo davno sem želel v srcu, dragi moj prijatelj Adrian,* se okrene Aleksander k nesrečniku, ki je čutil, kako se mu bolj in bolj približuje usodna ura. »da z vami po kramljam v vaši palači. Zato sem so kar kratko sam pozval k vam v goste. Nadejam se, prijatelj Adrian, da vam je moj poset ugoden.*	_
'Adrian de Corneto je zarannral par besed o visoki časti in veliki sreči in nato na mig Aleksandra VL prise-del k njemu za mizo, okoli katere se je že razvrstilo spremstvo po časti in dostojanstvu.
Hišni gospodar je Izrekel kratko molitev, nakar so pričeli sluge dona-šati zlate sklede, drugi pa so polnili vrče z rujnim vinom, a papeževa dvorna godba, ki je tudi dospela, je v kotu dvorane za borovim drevesom ubrala slovesen komad.
Za papeževim stolom je stal Anton Travisto, papežev osebni ftrežaj, za Adrianom de Corneto pa mali Gennaro. Oba sta z veliko pozornostjo stregla svojima gospodarjema, toda jadnemu Antoniu so drhtele roke in od časa do časa je sočutno in zapre-paščen pogledal na svojega dobrotnika.
Vti udeleženci pojedine so opazili, da Aleksander VI. že poslednjih šest mesecev ni bil nikoli tako dobre volje, kakor danes. Bil je posebno zgovoren in ni štedil z ljubeznivostjo, s katero se je v svoji mladosti odlikoval in je z njo osvojil marsikatero plemenito srce, da, dosegel celo, da je mnoge svoje nasprotnike izpreobr-nil v i; lir ene prijatelje.
Razgovor je razpletel samo z Adrianom de Cornetom in ker je vedel, da je karlinal zelo izobražen ljubitelj umetnosti in literature, je takoj usmeril razgovor na to področje.
Kn.ngotfekarstvo je v onih Časih, četudi Šele v povojih, kazalo že precejšen napredek, in so nedavno prej izšla nekatera dela, o katerih je Aleksander VL izrekal svojo sodbo z izrednim razumevanjem. Razgovor je znal voditi tako spretno in živahno, da je Corneto skoraj pozabil na strašno misel in na svrho horgijske pojedine.
Aleksander VI. je priSel govoriti o uspehih svojega sina Cezarja. 7. mla-deniškim oduŠevljonjem je slikal in poveličeval slavo svojega sina, pripovedoval o Cezarjevem bivanju na dvoru francoskega kralja, ponovno poudarjal osvojitve, ki jih js dosegel cerkveni zastavonoša v Romarni. in dodal s smehljajem srečnega očeta, ki govori o svojem nadebudnem sinu:
»V tem trenutku, dragi moj prijatelj Adrian, ko se midva razgovarja-va, je vpletel Cezar v venec svoje slave že nov lovor in to mogoče_ najvažnejši in najznamenitejši. Kakor vam je znano, stoji s svojo nezlomljivo vojsko pred Pesarom. Grofi Pesarski so bili že od nekdaj nasprotniki cerkve in so našemu očetovskemu srcu že mnogokrat povzročali resne brige. Poizkušal sem že na razne načine, da jih pridobim za sveto stvar, kateri služim. V tem oziru sem storil tudi najskrajnejše in dal mlademu grofu Giovannu Sforzi za ženo svojo hčerko, ponos svoj in biser v kroni svojega življenja. Ali izkazalo se je,
ida ta poizkus nI Sforza ni bil vreden postati član TOJ> je vzvišene obitelji. Dobil je n»i lepšo in najbolj dražestno leno na svetu, toda svoje poglede je vrgei na druge ženske, z nogami je pogani sveto zakonsko zapoved; kot moj zel je vodil samo politiko svoje lastne hišo in končno je ponoči pobegnil-da lahko, kakor sem dobro informiran, v svojem pesarskem grada slav* orgije z neko lepo BenHSanko.
Med vsem omizjem ni bilo Sove.
ka. ki bi ne bil vedel, da je bila vsaka papeževa beseda laž in kleveta. Ne samo gospodi papeževe okolice, temveč tudi najpreprostejšemu rimskemu meščanu je telo znano, da so Borgijci plemenitemu Giovannu Sforzi stregli po življenju in da je mladi erof" iz Angelske trdnjave pobegnil le, da se pred borgijskimi bodali in njihovim strupom skrije med varnim zidovjem svojega gradu.
»Pod takimi razmerami* nadaljuje papež z mirnimi in zadovoljivimi pogledi po omizju, »sem smatral za voljo božjo, da zlomim moč grofa Sfor-ze in ako se morda moj sin Cezar ravno zdaj vzpenja na zidovje Sforzi-nega gradu in z železno roko ruši to staro razbojniško gnezdo.^ tedaj opravlja cerkveni zastavonoša Bogu dopadljivo delo, a po ljudskem mnenju maščuje čast svoje sestre in svoje rodbine.*
(Dalje prihodnjič.)
Sa svim atrakcijama francuske Riviere | ^tvn^eno gl.aa.&^srQ»
/Tr............-mij^g^nnai^ _nnill'H'J m IJ»	.....lail^MMg^"1'
Upute daje Uprava Cercie des Etrangers, Crkvenica.
;<«gcg<g<g-<^
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Eksport prediva, suhih gob, zobotrebcev in vseh drugih deželnih pridelkov.
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Vyvoz prize, sušenych hub, p&r&tek do znbft a všech zemskych plodin.	-~-5=5=855
7i ho mir$.^/(iloševič
carinski posrednik, špediter Maribor, Aleksandrova cesta H
Jultfan tnitnrban broj 1S5 j^dresa 3" telegrame: „Triglav"
J^edjunarodno transportno predu^ede. — Siru^no carinjenje robe. — Carinsko pravo^astupništvo. — Reklamacije i informacije po svima piianjima ca-rinskfi i transportne struge. — Osigurava br^u i tačnu otpremu i dopremu robe, kak° u 2birnim vagonima, tako i br^ovojno, prtljažno ili postom. — Jma stalne veje sa otpremničkim kačama u zemlji i inostranstvu.
9568
I. ]wMi M tehtnic nsi li
■ I I* v "v
Ivan Rebek
zastopan na Obrtni razstavi v Celju od 12. do 20. avgusta 1922.
in na il. Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. septembra 1922.
2706
2617
2705
Čevljarski pomočniki
galanterijskih kontes veiči delavci za fino delo se iičejo. Ponudbe na naslov
Jakoba Schwarza
tvornica galanterijskih Itikstisnik čevljev, Slsak.
v pokoja
za poučevanje v italijanskem jeziku.
Plača po dogovoru, hrana in stanovanje prosto. — Zglasiti se je na Bledu, Vila Burja.
Priporoča se
galanterija, sitna roba«
anki proizvodi
Na veiiko i malo.
i trg 3.
Na veliko I malo.
krojač	2513
Ljubljana, Gledališka ulica št. 2.
Pravi malinovec
citronov sok i. t. d. — Esenci za brezalkoholne pijače. — Esenci za rum in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d.
priporoča	2665
Srečko Potrsak
tvornica sadnih sokov in esenc V Ljubljani, Metelkova ulica.
Slaščičarski pomočnik
in vajenec
se sprejmeta.
E, Ilicb, Maribor, Slovenska nI. 5.
Velika zaloga klobukov in slamnikov vseh vrst damskih in moških
FR M CERAR
tovarna Stob-Domžale.
Zaloga in prodaja: Celje, Gosposka nI. št. 4.
2707
Cinovničkoj Banci A. D. Beograd ul. Kr. Milana 68. potrebno je, da se
izrafls uri i prazori za njena paii u Mi
vrednost oko milion dinara.
Pozivaju se privatne firme i fabrička preduzeča da podnesu svoje oferte. Pla-novi, detalji i dr. mogu se videti kod Banke ili kod G. Vjekoslava Bastla, arhitekte Zagreb ul. Berislaviča 2.
2550
Ravnokar na novo došla

najboljših svetovnoznanih tvrdk
se dobi pri tvrdki
FRANC FLORJ/1NCIČ
UWUAM, 5ELENBURQ0Yd UL.6
Telefon 247.
Telefon 247.
Idi. ilr. Miroslav Kasal
oblastveno poverjeni stavbni tnžeeer ia mestni stavbenik
LJubljana, Gradišče 13.
Stavbno podjetja in tehniška [■isarna za betonske, žeiezo-betonske in rodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovntne visoke zgradbe. 1553
Amerikanski
v železnih sodih
ima v zalogi
A. LAMFRET, Krekov trg štev. 10
Reprezentanca:	8666
Standard Oil Comp. o! New Tork.
Slatinska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. Ir.Lah.
Dragi dogodek ie bil samomor grofa G. Bil je dober in ljubezniv človek, ka-.valir hi veseljak, ki je lepo preživel svo-io mladost in je ostal zvest svojim starim principom. Spomladi je prišel na Slatino in je spremljal markizo D. po sprehodih in izletih. Markiza je vesela ženska, ki rada koketira in ima povsod mnogo oboževalcev. Očarala je grofa tako, da se je v njem vzbudila mlada ljubezen, ki je postala zanj usodna. Vsi so zapajrfli nenavadno izpremembo, kajti stari veseli kavalir je postal tih in zamišljen in je zapazil naenkrat, da je bi-io vse njegovo življenje prazno in izgubljeno. Markiza je sprejemala njegovo iiubezen s primerno previdnostjo, kajti isdela ie, da mu ne more dati ničesar.
Kmalu nato je prišel v kopališče mlad mož, ki je bil umetnik po poklicu. Hodil je sam po drevoredu in po gozdih in ni iskal vesele družbe. Toda markiza ga je privabila s svojo krasoto. Sprejela ga je v svoje spremstvo. Takrat je zadivjala strast v starem grofu. Zvečer je vdrl v sobo k markizi in jo je prosil na kolenih, nj ga ne muči. Odbila ga je. Grof je hi! epikurejec in ni poznal strasti, ki Jo daje v življenju bolest iz ljubezni. Šel jc v svojo sobo in si jc prerezal žile. Na-
šG so ga dragi dan' mrtvega in so gaY
odpeljali na njegov grad. Markiza pa je odpotovala ta tudi umetnik fe odšel za njo.
Ta čudna povest je nekaj dni vznemirjala slatinsko družbo: vsi so obžalovali starega kavaBrja, ki je preživel toliko lepih dni in se mn je nazadnje zdelo nevredno živeti brez ljubezni. Morebiti ni bil sam kriv, da je preživel vse življenje brez višjega cilja. Njegova filozofija je bila, da je treba veselo živeti: življenje je dar, ki ga je treba užiti, kajti samo enkrat se živi. In ko je prišla večnost v njegovo srcc — sc je ustrašil in je odšeL Ni hotel sprejeti trpljenja za sladkost. Ah, zdi se mi, da jc umrl človek iz starega sveta.
Zadnjič je napravila večja družba izlet naDonatsko goro. Ali se še spominjaš, dragi moj, kolikokrat sva gledala na njegov visoki vrh, ki tako radovedno moli nad griči in nad okolico in se vzpenja med oblake, da bi videl v božanske sla-tinske vrelce?
Pravijo, da je stalo v starih časih na tej gori svetišče v čast solnčnemu bogu. Še sedaj se baje vidijo razvaline na vrhu. Drugi pa pripovedujejo, da se je del gore odvalil v dolino in je odnesel s seboj tudi cerkev, ki je stala na nji. Zato so sezidali drugo cerkev pod goro in od tedaj ima sveti Donat tako smešno čudno obliko. Pod njim se zbirajo vode, ki tečejo v Slatini na dan. Govorila sva
mnogokrat, da poj deva sfcnpaj na to goro in nisem hotela iti tja brez Tebe.
Kljub temu sera hotela vsaj enkrat pogledat to goro od blizu, da bi poznala pot, ki bova nekoč hodila po nji. Odšli smo na vozovih skozi gozde in ko smo videli goro pred seboj, sem Izstopila in sem se vračala peš nazaj proti kopališču. Hodila sera počasi in sem mislila na oni srečni čas, ko bova skupno hodila po tej potu
Tu se ie naenkrat pojavil princ pred menoj. Bilo me je skoro strah: zmotil me je v mojih lepih mislih in sem bila vsa zmedena. Zdelo se mi je, da se jc precej izpreraenil, odkar ga nisem videla. Lice je imel suho in zagorelo in v očeh je sijalo več radosti in odločnosti.
»Kaka sreča, princesa, da yas zopet vidim,* je rekeL
Poklonila sera se In nisem našla primerne besede, da bi mu odzdravila.
»Dovolite, da vas spremim j
»Prosim.*
»Tu blizu čaka moj voz in vas odpeljem s seboj.*
Dal je znamenje svojemu psu, ki je
zalajal.
Nisera se mogla ubraniti njegovemu povabilu.
Kmalu nato nama je pTišel nasproti njegov voz.
Prijel me je za roko in mi je pomagal
vstopiti.
Sedel le poleg mene na le»o str« te
}e velel počasi voziti. Izpraševal me Je po enojem zdravju
in po zadovoljnostL Nisem se mu mogla posebno pohvaliti. »Veseli me, da slatinski vrelec ugodno vpliva na vaše zdravje,* sem rekla v zadregi, da W ne govorila o meni.
»Da, jaz sem se pozdravil in pomiril,* je rekel in je posebno poudaril zadnjo besedo. Vedela sera, kaj je hotel s tem reči. »Človeka izvabijo tu in tam lepe sanje in jim sledi„ dokler ne spozna, da je vse to prazna prevara,* je dodal čez čas.
»Ni vselej prevara, princ; pogosto je v njih več rcsnice, nego v življenju. In tudi, če bi bila prevara, v njih je toliko lepega, da živimo zaradi njih.*
»A če spoznate, da je bilo vse laž, fa-ta morgana...»?
»Tega priznanja srce ne prizna, kajti ono edino ve, kaj je resnica.*
»Čudna filozofija. Glejte, jaz sem na primer mislil, da bo resnica, kar sera upal v življenju, in tisoči so verovali z menoj.* Prenehal je mahoma, kakor da noče govoriti o tem. »Mislil sem, da bo resnica — a vi niste hoteli*
Prijel je mojo roko in je sklonil glavo. Čutila sem, da leži v njegovem srcu dvojna bolest — izguba slave in izguba sreče.
»Življenje ima mnogo lepega za vse, ki vanj verujejo,* sem rekla in sem mu
skušala odtegnit} roka. Držal lo Je btpi ko in jo je začel poljobljatL cA težko ie verovati onim, U so M
izgubili,* ie rekeL
»Oni, ki so vse Izgubili, najdejo največjo uteho v tem, da se žrtvujejo za drage,* sem rekla, ne da bi bHa premislila resnost teh besedi. Dvignil je glavo in me je pogledaL »Princesa!* je vzkliknil »Da, ne smemo misliti nase; naša srtfc ča je, da živimo za druge.*
Zdelo se mi je, da je prav razsnnel moje besede, kajti hipoma se je pomiril in je izpustil mojo roko. »Hval vam tudi za to,» je rekeL Nekaj časa sva se vozila molče. Potem sva začela govoriti o slatinski družbi, o okolici m o vsakdanjih dogodkih. Tako sva se pripeljala na Slatino. Prosila sem ga, da bi smela prej izstopiti, on pa mo je pogledal s prosečimi očmi in sem utflH nOa.
»In vi še vedno verujete?* je vprašal in je gleda! na jug, kakor da bi hotel pokazati v deželo mojega pričakovanja, »Še vedno,* sem odgovorila. Naši znanci so stali v drevoreda, ko sva izstopila. Podal mi je roko In odhitela sem domov, kakor da sem se rešila velike nevarnosti.
ln Tebe ni, dragi moj, da bi me rešil teh težkih misli, ki vedno težje padajo na moje ubogo srce.
(Dalje prih.)
Zaloga klavirjev m pianinov
najboljših tovarn BSae&dorfer, Czapka, Ehrbar, Holzl. Sohweighofer, Original Stlngl Itd. Tudi na obroke.
\r
JERICA HUBAD, roj. DOLENC,
Šampanjec „Bouoier"
in
urno d steklenicah
tordke „Bouoier— Oornja Radgona"
se dobi poosod
Inž. 2693
Pečlin
liS^LfilSTROJBRg
(Daribor
Trubarjeva ulica 4
Razglednice in spominski predmeti s slovenskimi narodnimi okraski
se dobe pri tvrdkl
M. Tičar, Ljubljana
šelenburgova ulica
Pozop!
Žični uložci za postelje! Žični pleten!
Prva gorenjska izdelovalntca žičnih uložaka (modroca) I žičnih pletenina kss
ŠIMEN SABLATNIK
Jesenice-Fužine (Gorenjsko), Slovenija.
Domače vesli
* Ministrski svet v Ljubljani. Senzacija včerajšnjega dne je bila vsekakor naša vest o prihodu celokupne osrednje vlade iz Beograda v Ljubljano. Vest je šla takoj od ust do ust in na peronu se je zbralo včeraj dopoldne ob prihodu posebnega vlaka z ministri mnogoštevilno občinstvo. Točno ob 10. dopoldne je zavozil zagrebški brzovlak med viharnimi pozdravnimi vzkliki občinstva na postajo. Prispeli so: ministrski predsednik Ni-kola Pašič, novi notranji minister Ko-sta Tunotijevic, minister za izenačenje zakonov Marko Trifkovič, vojni mini-Bter general Vašič, prometni minister Andrija Stanič, minister pravde dr. Laza. Mark o vič, poštni minister Žarko Miladinovič, minister za narodno zdravstvo Osman Omerovid, trgovinski minister Vilovič in minister ver dr. Kr&telj. Minister za prosveto Pribičevič, minister za socijalno politiko dr. Žerjav in poljedelski minister Ivan Pucelj so prispeli v Ljubljano že v soboto, finančni minister dr. Kumanudi pa ee je pripeljal že 6 prvim dolenjskim vlakom iz Crikvenice. Na kolodvoru je sprejel ministre pokrajinski namestnik Ivan Hribar v spremstvu komandanta IV. armije, generala Tu-cakoviča in divizijonarja generala Do-kiča. Ministri so se takoj z avtomobili odpeljali na pokrajinsko namestni-stvo, ob 11. pa so se z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu udeležili svečanega parastosa po pokojnem kralju Petru Osvoboditelju. Žalne obrede je opravil stolni prošt Andrej Kalan s številno asistenco duhovščine, prisostvovali pa so jim poleg že imenovanih tudi minister n. r. dr. Kukovec, češkoslovaški poslanik Kalina, generalni konzul dr. Beneš, tajniki raznih ministrstev, načelniki civilnih oblasti, oficirski zbor in mnogohrojno občinstvo. Stolna cerkev je bila polna, zunaj na ulici pa je stal gost špalir naroda, ki je nestrpno čakal na prihod ministrov iz cerkve. Ko se je pojavil sivolasi ministrski predsednik Pašič s svojo častitljivo, snežnobelo brado, so zaorili iz naroda spontano navdušeni klici: »Živio Pašič! Živela ,vlada!* Pašič, ki je bil prijetno presenečen ob ovacijah, je radostno mahal e cilindrom in odzdravljal na vse strani. Leta so mu le nekoliko vpog-nila hrbet, sicer pa je sivolasi državnik napravil s svojo krepko in dostojanstveno postavo na prebivalstvo globok vtis. Opoldne se je_ vršil pri pokrajinskem namestniku zajterk.
*	Obletnica. Danes, ko se zaključuje sokolski zlet s slavnostnim sprevodom, je ravno osem let, da je videla Ljubljana mesto takrat nameravanega sokolskega zleta tužno vrsto kakih 800 goriških in tržaških političnih osumljencev, katere so prepeljali ravno ta dan z goriškega in rihember-škega gradu na ljubljanskega. Kakšno zadoščenje je za te, ki so prestali habsburški režim in ki gledajo današnji triumf slovanske misli, ki je sokolska misel, čeprav so znova »sub iugum missi*. Latinski se to pravi, da so poslani 6kozi sramotni jarem premaganih, a mi mislimo s priprostim narodom, da bodo poslani v kraljestvo Juga; ker nasilje si koplje samo sebi jamo, in pravica, stara pravda, zmaguje za večno. Pozdravljene vrste stare pravde, pozdravljene sokolske vrste, naša vera in naše vstajenje! Zdravo!
*	Kralj je podpisal včeraj v Ljubljani ukaz o imenovanju dr. Otokarja Kybara za našega poslanika v Bruslju. Dr. Rvbar, kakor smo že včeraj poročali, za enkrat ne bo odšel na svoje mesto, ampak bo ostal v zunanjem ministrstvu v Beogradu kot referent za izvrševanje mednarodnih pogodb.
*	Minister za narodno zdravje doktor Omerovid si je ogledal v spremstvu načelnika dr. Štamparja v nedeljo bolnica v Mariboru, Celju in To-polšici, včeraj pa ljubljansko bolnico. Danes se bodo vršila posvetovanja o sanaciji naših bolnic in reformi njihovega poslovanja.
*	Prebivalstvo jugoslovanskih mest. Po uradnih podatkih o rezultatu lanskega ljudskega štetja šteje jugoslovanska prestoli ca Beograd 111.740 prebivalcev; Zagreb jih šteje 108.338, Subotica 101.857, Sarajevo 60.083, Liubljana 53.306. Novi Sad 39.147, Osijek 34.641, Split 31.542, Maribor
-.A
ne na tem otoku. To je največja ?5ast, ki jo morejo izkazati mrtvim osvoboditeljem. Po ravnateljevem govoru je sledila prisega ter so gojenci položili krasen venec na grob. TVak nosi napis: »Osvoboditeljem na svoji prvi poti — gojenci pomorske akademije _v Dubrovniku.* Končno sta govorila še dva pomorščaka, nakar je bila patri-jotična slavnost na tujih tleh zaključena s petjem naše državne himne in pesmi »Oj Sloveni*.
*	Protest proti koncentraciji madžarskih čet. Od madžarske meje v Vojvodini prihajajo zanesljive vesti o koncentraciji madžarskih čet ob naši meji NacijonaJistična omladina v Novem Sadu je zaradi tega sklicala protestni shod, katerega se udeleže naci-jonalisti iz cele Vojvodine in Srbije.
*	Fašisti umorili slovenskega kmeta. V Korti so sedeli te dni štirje istrski kmeti v neki gostilni ter se raz-govarjali o gospodarskih zadevah. Govorili so slovensko. Kmalu za njimi je prišla v gostilno gruča fašistov, ki so začeli izzivati zaradi slovenske govorice. Kmetje so plačali in odšli. Kmalu so prihiteli za njimi fašisti in_ na mestu ubili kmeta Franca Karonika, kmeta Petra Grižona pa težko ranili. Napadalci so bili aretirani.
*	Zakaj je odpadel nedeljski promenad ni koncert kladenske filharmonije? Koncertni odsek JSS sporoča: V nedeljo dopoldne je bil naznanjen promenad-ni koncert sredočeške filharmonije iz Kladna v Zvezdi. Da se koncert ni vršil ne zadene te godbe nobena krivda in občinstvu v pojasnilo navajamo sledeče: Godbeniki so vstali ob 5. nri ter so bili ob 6. nri zjutraj že na zletišču. da svi-rajo pri glavnih preizkušnjah. Godba je prišla na vrsto šele ob eni uri popoldne. Torej ni bilo mogoče svirati ob pol 12. uri v Zvezdi Filharmonija iz Hladna je pokazala na sinfoničnem koncertu v Unionu vse svoje velike zmožnosti in svira neumorno vse dni vsesokolskega. zleta, zato naj javnost oprosti ta, neprijetni incident.
*	Parastosa za kraljem Petrom Velikem se je udeležil ▼ zastopstva mestne občine ljubljanske g. magistratni svetnik F. Govekar.
*	Himen. V ljubljanski frančiškanski cerkvi je bil včeraj poročen gospod profesor dr. Pavel V. Breznik z gospodično Marijo Lejo Laissue.
*	Sodne počitnice v Sloveniji trajajo v zmislu zakonskega določila od 15. julija do 25. avgusta. Vest, da z današnjim dnevom potečejo sodne počitnice, velja le za teritorij bivše kraljevine Srbije.
*	Dopusti uradnikom-Sokolotn. Od več davčnih uradnikov smo prejeli pritožbo, da uradi podrejeni finančni delegaciji niso bili pravočasno obveščeni, da je ministrski svet dovolil dopust uradnikom Sokolom, ako zaprosijo zanj pri pristojni oblasti. Vemo, da se za takšno postopanje ne more delati odgovornega g. šefa finančne delegacije, tembolj pa treba brez neumestnih obzirov poiskati, kdo je kriv, da se dotični ministrski sklep ni pravočasno javil vsem prizadetim uradom in dotičuega krivca pozvati na odgovornost. Med prizadetimi urad-niki-Sokoli vlada največje ogorčenje.
*	Kapitalisti in proletariat. »Kapitalisti slave — na zle tu — orgije na račun delavskega razreda. Oni gonijo nezavedne delavske mase, da bi jim garale vedno bolj, da bi oni lahko slavili svoje praznike in veselice na račun krvavih delavskih žuljev*. Takšne neumnosti piše v tukajSnji socialdemokratski listič o sokolskem 7-le tu dvojica skribentov, ki se sama naslaja na svojih krvavih frazah. Iz takšnih hujskajočih krvavo pod-plutih besed &e pa vidi v prvi vrsti vsega obžalovanja vredna ignoranca. Nasprotniki Sokolstva se ga boje, niso Bi pa doslej pogledali njegove bogate literature, niso se potrudili, da bi se spoznali s sokolsko idejo, da bi proučili njegovo burno in bujno zgodovino, kaj še, da bi si bili celo poiskali v telovadnici »zdravega duha v zdrajvem telesu*. Gospodje, ki obiekujejo Sokolstvo po raznih takšnih zakotnih lističih, se izne-bijo svojih brezmiselnih praznih fraz, ki jih niti pravilno reproducirati ne znajo, potem pa gredo in se zvečer zabavajo na raznih koncertih, očividno »na račun krvavih delavskih žuljev*. Tako smo videli prošlo noč v zabaviščih pri sicer čisto pošteni pa prav veseli zabavi gospode lastnike, izdajatelje in glavne vod je i »Napreja* i »Delavskih novic:-. Kar je torej njim dovoljeno, to ne sme biti dovoljeno njihovim vernikom — delav-
_nahava kuriva, skoraj onemogočena.
Na sestanka ministra za gozde in radnike ter ministra saobračaja sa je ugotovilo, da so na razpolago velike množine drv, katerih pa zaradi transportnih
Gospodarstvo
Z NAŠEGA ŽITNEGA TRGA.
Vreme je bilo pretečeni teden za raz-
zine ar v, jtaierm nu«"" »»ufui«™ --------r------ ;
ovir ni mogoče spraviti v Beograd, voj posevkov zelo nepovoljno. Z vseh
...	-	.	____1__•	etnnl n,CA	M	fnTTl TP if\ T! 51/1
Sklenilo se je, da bo poseben tovorni vlak začel dovažati drva v Beograd, ki se bodo državnim nameščencem prodajala po 90 Din kvadratni meter.
* Novice iz Murske Sobote. Pretočeno soboto se je vnel na poti med DoL Lendavo in Mursko Soboto nenadoma tovorni avto, last gradbene sekcije v Murski Soboti. Avto je hil naložen s premogom za državni kolodvor. Kako je nastala eksplozija še ni ugotovljeno. Šofer se je opakel po obeh rokah. Gašenje na odprti ce&ti ni bilo mogoče. Nekaj premoga je zgorelo, ostalega pa so zmetali na tla. Avto pa je skoro ves zgoreL — Isto soboto, proti 19. uri, se je nebo nar enkrat potemnilo; nastal je močan pišč, vse je steklo, da se je prej« rešilo domov. Med tem pa je začelo grmeti in treskati, in vlila ae je močna ploha. Med treskanjem je treščilo ▼ nlici Mala Kani-ža v hišo št. 150. Poleg hiše nahajajoča se s slamo krita Supa, ki je bila polna žita, je bila naenkrat v ognju, ravno tako tudi poleg stoječi svinjak- Zaradi nedostajanja, vode je bilo gašenje zelo otežkočeno. Supa, svinjak in stranišče so do tal pogoreli; žito je deloma zgorelo deloma pa bilo poteptano, zmočeno in uničeno. Ravno tako je pogorelo vse poljsko orodje. Lastnik trpi občutno ško do. V istem času kot v Morski Soboti je bilo opažati še dva. požara zunaj mesta, kjer je tudi udarila strela. Treskanje je polagoma nehalo, dež pa, ki so ga vsi tako željno pričakovali, je padal še vso noč in prinesel mnogo blagoslova.
*	Nesreča pri vožnji cementa. Lepnša Zvetan, posestnik v Salovcih, je vozil s konji cement iz Dol. Lendave domov. Nasproti mn je pridrvel neki avto, katerega so se konji tako ustrašili, da so zavozili v stran. Voz se je pri tem pre-brniL Lepnša pa si je pri padcu zlomil desno nogo.
*	Gozdni požar. Iz Begunj nam poročajo: Žalostno je, ko začuješ plat z vrvna ali topičev pok, ki ti naznanja požar, v tej veliki suši, ko veš, da je nevarnost tem večja in delo tem opasnejše in tru-dapolnejši Mnogi izletniki in hribolazci poznajo lepo dolino »Drago*, ki leži za Begunjami Na de&ni in levi se razprostirajo gozdovi, med njimi pa tu in tam tudi male planinske seče, kjer sedaj spravljajo ljudje seno ter ga devljejo v kope. V četrtek popoldne je nenadoma začelo goreti v »Sivari» na desno od »Drage* pod neko kopo. Kako je ogenj nastal, -se še ne ve. Plamen je lizal dalje in kmalu je bil sosednji gozd v ognju. Ogenj se je razširjal tako, da še dar nes, tretji dan, ni pogašen in je napravil štirim gospodarjem zelo veliko škodo. Ob tej priliki bi opozarjali na jako previdno ravnanje z ognjem ob vsaki priliki, ker nesreča, nikoli ne praznuje.
« Samomor vsled nesrečne ljuheznL Iz gornjega jezera v Maksimira pri Zagrebu so v soboto potegnili mrtvo moško truplo. V utopljencu so spoznali 25 let starega Vilka Novaka, branjevca iz Zagreba. Iz pisma, ki ga je zapustil, se je ugotovilo, da je Novak šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni
*	Izgnan nadležni tujec. Iz naše države je za dobo petih let izgnan mariborski mesar Anton Dienstberger rodom Tirolec kot notorični ponočni razgrajač, ki nesramno zabavlja zoper našo državo.
strani naše države se pritožujejo nad izredno hudo vročino. Velika suša vlar da zlasti v jugovzhodnem delu Srbije. Zaradi tega so pretečeni teden cene na^ raščale. V splošnem sedanje stanje še ne opravičuje takšnega naraščanja cen, saj žito v splošnem v naši državi ni sla
že peti, in sicer v septembra. Na teftt
ogromnem sejmu se posrednje nakupovanje in prodaja izdelkov vseh »rst češke industrije in obrti Trgovec, ki obišče praški sejem, najde na njem r 18 ogromnih razstavnih skupinah norce . blaga vseh vrst, bi?.ko najnovejših vzorcev in do najbolj luksnsne izdelave ter tndi predmete za množico, za potrebe in okus širokih ljudskih vrst. 2e sedaj ie
saj nw v p|uu&ucuj v uioi uium m oi<x- oKUS SirOKin nuasKin vrsi. i-c bo rodilo. Verižniki in navijalci cen, ka- j prijavlicnih za velik jesenski praški se-
-rloiti m v> f\crr\ xr VAir/V^ini <n .	i _______ ___
Split 3L542, Mannor ^ ^ w u(Jeležba _ <podpirala ka_ Nis 2o.094, Zemim 18.54A' .. _ Dokler nas bodo nasprot-
30.641, — ------,
Karlovac 16.827, Mostar 16.541, Ba-njajuka 16.413, Varaždin 13.645, Dubrovnik 13.368, Sušak 13.214, Brod 10.621, Vukovar 10.244 in Vinkovci 10.173 prebivalcev.
* Jugoslovanska manifestacija na Krfn. Te dni so se vrnili v dubrovni-ško pristanišče gojenci navtične akademije, ki so z ladjo »Vila Velebita* priredili poučno potovanje po Sredo-aenvskem morju do Gibraltarja. Med povratkom jih je zatekla huda nevihta, zaradi česar 60 morali pristati na otoku Krfn, kjer so na slovesen način počastili jugoslovanske heroje, pokopane na otoku Sv. Vida. Ravnatelj* pomorske akademije je ob tej priliki v krasnem govora pozval gojence navtiiSne akademije, naj na tem svetem mestu prisežejo mrtvim junakom, da bodo ostali zvesti sinovi svoje domovine, za katero bodo pripravljeni žrtvovati tudi življenje, in jim je &ta-
pitaliste*. — Dokler nas bodo nasprotniki napadali s takšnimi sredstvi, se vidi da se nadejajo uspeha le od slepe neumnosti onih, ki še čitajo hujskaške njihove lističe.
•	Smrtna kosa. V Tržiču na Gorenjskem je nmrl tamkajšnp posestnik in trgovec gospod Ivan Teuerschuh v visoki starosti 92" let, v Št. Andražu v Slovenskih goricah pa gospa Marija Sijanec, soproga nadačitelja v p. — V ljubljanski bolnici je preminul po kratki težki bolezni gospod Ivan Spanjol, upravitelj pošte v Tržiču. Blag jim spomin!
•	Gremij trgovcev v Ptoja j« svojo člane obvestil, da se je na izrednem občnem zboru dne 9. avgusta soglasno 3klenilo 50od»t. zvišanje plač vsem trgovskim nastaMjencem moškega kakor tudi ženskega spola. Sklep je veljaven od dne 1. avgusta letos.
•	Drva za beograjsko uredništvo. V Beograda vlada občutno pomanjkanje drv, vsled česar so cene kurivu znaino
Objave
•	Zdravniki pozor! V. izredni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva se vrši v pondeljek dne 21. t. m. ob 16.30 v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo odbora, 2.) De-misiia odbora. 3.) Poročilo revizorjev. 4.) Volitev novega odbora. 5.) Slučajnosti.
•	Dražba slame: V sredo 16. avgusta ob 10. uri dopoldne se vrši prostovoljna javna dražba slame, ki se je rabila za nastanitev Sokolstva v treh paviljonih sejmišča v Tivoli. Slamo po drugih javnih poslopjih se proda pozneje. Kupci se vabijo.
Borza
zrtvovaij nuu tivijcujc., ... ,iv — — -, ---------- - - . ,	-x„
za szded ona- katerih kosti trah- Lnoskočile. tako da is javnim namescen-
Zagreb, devize: Dunaj 0.15 — 0.16, Berlin 10.50 — 11.75, Budimpešta 6.25 — 6.50, Bukarešt 70 — 75, Milan 385 — 388, London 377 — 379, Newyork 84.25 — 84.75, Pariz 682.50 — 685, Praga 220 — 222.50, Švica 1612.50 — 1625, Varšava 5.40 _ 1.55, valute: dolar 82 — 84, avstr. krone 0.17, češke 218 — 220, madžarske 7. marke 11.50 — 13. leji 65 — 75, lire 380 — 385.
Trg. obrtna banka 62 — 63. Brodska banka 75 — 79. Hrvatska eskomptna banka 178 — 181, Jadranska banka 425. Jugoslovenska banka 100 — 105. Ljubljanska kTeditna banka 210 t. Slavenska banka 112.50 — 113. Praštediona 1115—1120. Slovenska eskomptna banka 168. Srpska banka 152 — 152.50. Eksploataclja drva 120 — 125. Narodna šnmska Industrija 100. Gutman 305 — 320.	>
Slavonija 117 — 120.	. k
Union 575.
Ljubljanske strojne tovarne 207.50, Trbov. premog, družba 300.
Beograjska borza le bila včeraj povodom obletnice smrti kralja Petra zaprta.
terih je zlasti mnogo v Vojvodini, so največ krivi tega neopravičenega skakanja cen. Tu bi morala najti vlada pot, da izloči od žitne trgovine te paritete, ki večinoma sploh niso trgovci, temveč se rekrutirajo iz raznih temnih elementov, ki bi radi čez noč obogateli. Tudi kmetje-producenti so vsled takega položaja postali oprezni in zadržujejo blago.
Pšenica: Mlačva je že skoro povsod končana. Ponudba blaga pa je navzlic temu mala. Izpočetka ee je letošnja pšenica začela tržiti po 1400 do 1500 K in je do konca pretečenega tedna narasla do 2000 K. Cenejše ponudbe so prihajale iz Srema. Kakovost pšenice v Srbiji je zadovoljiva; istotako v večjem delu Vojvodine. V zapadnem Sremu in v Bački pa kakovost ne doseza običajne višine.
Rž: Blaga je letos malo. Trži se po okoli 1600 do 1700 K. pariteta Beograd.
Ječmen: Količine ječmena so letos male, ker je odstopljeno Madžarski glavno produkcijsko področje. Baranja. Pivovarne morajo svoje potrebe kriti tudi s slabejšim ječmenom iz Srbije. V Skoplju in Jagodini se trži ječmen po 1520 K.
Oves: Ponudba ni velika vsled slabega pridelka. Kakovost je zadovoljiva. Sremski in slavonski oves se trži po 1400 do 1420 K z vtovome postaje.^Bosanski in srbijanski oves je 40 do 50 K cenejši.
Koruza: Povpraševanje veliko, cene zelo narasle. Zdravo blago se trži po 1500 K in še več z vtovome postaje. Koruza kaže vsled suše letos povsod slabo, lo v Vojvodini in Sremu se pričakuje dobra srednja žetev.
Moka: Navzlic temu, da pretečeni teden ni bilo kupčijskih zaključkov v moki z inozemstvom, so cene narastle. Mlini zahtevajo za št. 0 postavno mlinska postaja 28 do 28.50 K, pa tudi 30 K. Moka za kuho se je tržila po 27.50 do 28 K, krušna moka po 25 do 26 K.
Otrobi: Povpraševanje zopet oživelo. Cene 800 do 960 K.
Cene so v splošnem dosegle svetovno pariteto in jo deloma prekoračile. Zato izvoz miruje. Kako je žitna žetev v naši kraljevini v splošnem uspela, se ne da nič točnega sklepati Toliko se lahko razbere iz raznih vest:, da letošnja žetev ni slabša od lanske, dasiravno je bila v pasivnih kTajih, tako tudi v Sloveniji, zelo slaba.
VELIKI JESENSKI SEJEM V PRAGI.
Kar je za Ljubljano nas sejem, to in še mnogo več je veliki praški sejem za Prago, za vso Češkoslovaško, zlasti pa za njeno ogromno industrijo, ki znaša več ko dve tretjini vse industrije, kar je je bilo v stari Avstriji. Razumljivo je, da mora pri takšnem obsegu češke industrije biti pomen praškega sejma vse drugačen, ko pri nas. Mi si svojo industrijo še le ustvarjamo, v poedinih strokah smo pričeli skrbeti, da bi sami pokrili vsaj najvažnejši del domačega konzuma z lastnimi izdelki. Češkoslovaška industrija pa mora skrbeti za to, da si osigura trg. da dobi odjemalce za svoje izdelke, izkratka, ona dela predvsem za eksport, in sicer eksport važnih izdelkov, ki se povsodi rabijo v veliki množini Seveda ima pri tein češka industrija ogromne težave, trpi na svetovni depresiji in še posebej na visoki češki in nizki naši, bolgarski, ruski, rumunski in dr. valuti Tudi je liuda konkurenca Nemčije deloma tudi Avstrije, Italije in zapadnih držav. Vendar si skuša pridobiti češka industrija in ž njo trgovina odjemalce z železno energijo in pridnim delom, znanim češkim pridnim delom, s katerim si je ta naš bratski in zavezniški narod znal ustvariti trden dom.
V vrsti institucij, s katerimi pridobiva češka industrija novih odjemalcev, je najvažnejši veliki praški sejem. To jesen bo
jem cela vrsta prvorazrednih veletvor-
nic, n;id 50 stavbenih, železarskih 32, no-žarskih. puškarskih 48, kleparskih nad 60, instalacijskih nad 30, strojnih, vagon -skih in drugih večjih nad 100, elektrotehničnih nad 100, prvovrstnih mizarskih nad 160 itd. Cele armade firm se bavi s tekstilnimi, oblačilnimi in dr. izdelki, steklom, porcelanom, vinarstvom, izdelovanjem likerjev, čokolade, sladkorja, konzerv, papirne in grafične industrije, ko-žarstvom. Iitografijo, kartonažo, tiskarstvom, kemično industrijo itd. Obisk Prage je veljal nam od nekdaj kot nekaj posebnega. Bil je obisk naše slovanske Meke. Leta 1895. smo Slovenci prvikrat v večjem številu romali tja gori na »Narodopisnou vystavom. Sedaj so se razmere bistveno spremenile. Od Cehov se moramo še dolgo učiti, in politično smo zavezniki. Naš trgovec žal nima one tradicije, kakor naš akademik, med katerimi je praški študent veljal kot najboljši, narodno in gospodarsko najplod-neje vzgojen. Naj sedanja generacija ne čaka, da bo prihodnja popravila, kar smo zamudili. Trgovci in obrtniki, naj bi letos veliko število izmed nas posetilo Prago, zavezniško, bratsko učiteljico in vzori
TRŽNA POROČILA.
Živinski trg. Živina se izvaža v Češkoslovaško in Francijo, dočim za Avstrijo in Nemčijo cene še ne konvenirajo. Koncem pretečenega tedna so vsled živahnega povpraševanja cene nekoliko narastle. Cene za kilogram žive teže v kronah: svinje 78 — 86, goveja živina I. 50
—	60, n. 30 — 40, III. 25 — 30, teleta 35 — 45.
Lesni trg. Cene so bile pretečem teden: hrastovi hlodi I. 3000 — 4500 K, II. 1600
—	2400 K, hrastovi hlodi za furnirje 4000
—	4500, fin hrastov les 10 — 12.000 K, doge za sode 180 — 220 K, francoske do-ge za sode 1000 komadov 4080 — 60015 K, bukovi hlodi I. 800 — 1000 K, iesenovi hlodi 1600 — 2400 K. javorjevi hlodi 1800
—	2500 K, hrastovi brzojavni drogi 1060
—	2000 K, bukovi pragi 90 — 110 K, bukov les za kurjavo I. 7000 — 9000 K, II. 6500 — 7000 K, oglje 30.000 — 40.000 K za vagon.
Tedenski sejem v Karlovca (11. t
m.) Manjši promet, nego na zadnjem sejmu. Trgovci so dospeli iz Bakra, Kasta-va, Zagreba in Ljubljane. Dogon: 1140 volov (prodanih 528), 570 krav (prodano 3S8), 350 konj in žrebet (prodano 193). 220 telet (prodano 145), 1500 svinj (prodano 1267), 300 ovc in koz (prodano 159) in 250 jarcev (prodano 197) V inozemstvo se je prodalo od tega: v Italijo 173 volov in 11 telet, v Nemčijo 90 ovc, 109 jarcev in 49 svini. Cene so bile za kg žive teže v kronah: voli I. 38 — 42, II. 35 — 40, III. 20 — 30, krave 16 — 28, svinje, debele iz okolice Karlovca 82 — 95.
= Plemenske kobile za dolenjske Uo-niere.ice. V sredo dne 16. avgusta ob devetih zjutraj se vrši v Novem mestu licitacija plemenskih kobil iz Nemčije. To razprodajo je na željo dolenjskih ko-njerejcev izposloval g. kmetijski minister Puccl.j. Pripominja se. da ;e to odbran trans[>ort lepih mladih plemenskih kobil, ki je namenjen le za konjerejce. Interesentje se s tem na te razprodajo opozarjajo.
= Promet-"! minister In izvoz, lz Beograda poročajo, da je prometni minister prprrVrlil več železniških posta.', da bi ugotovil, kakšne mere naj se podvzame-io. da se bo mogel izvoz gladko razvija^ ti in da se zlasti izvoz letošnje žetve ne bo oviral.
Odgovorni urednik Fr. B rožo vič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Priporočajte „iutro"ž
d. ao b...d> S 01», ™«WH nadaljnjih 8 beaadl 2 DI«. -	M ..pr.ML*k.
^	u ndgo»ar|a I«, .k« I. »praSa»J. prllot.«. «n»«H. ■ »dg-or.
Kompanjona 2708
ili komandi to ra sa kapitalom do 200.000 Din potrebuje galanterijska radnja u glavnoj ulici Maribora. Obaveštenja na upraru B. Veselinorič & Komp, Maribor, Gosposka ulica 26.

Vefi vagonov sena
naprodaj 2712
ima Anton Kincl v Št. Jurja ob južni železnici Kdor ga rabi nai se obrne na ta aa-
slor, pa ee ma takoj naznani
c« na.
Dva psa, 2657
pristna, temperamentna fok-sterijerja, trimesečna, samee in samica, sta naprodaj. Poljanska cesta št. 69.
Klad trg. poslovodja
se želi seznaniti z gospodično ljubke zunanjosti ▼ starosti od 20 do 25 let t ivrho ženitve. Prednost imajo trg. naobražene z nekaj premoženja. Cenjene ponudbe s sliko Ee nroži j>od »Liubezen-
Eksistenca* na upravo ,Jotra'. Tajnost zajamčena. 266^
Trgovski lokal 265$ s policami in BtanOraniem v predmestju Ljubljane na glavni cesti, se di. v najem Več t upravi »Jutra«
Bobloo 2709
svetlo, snažno opremljeno, išče dijak v trgov, akad., mirnega značaja, xa 1. sept. Ponudbe na opravo »Jetra* pod «Na-^rada.400 K»-
Priporočamo v uvaževanje naslednje domače tvrdke^
AVTOMOBILI

» K(	)LESA**
*M01	rocnai*
PNEVMATIKA
ZA AVTO IN KOLESA
LASTNE GARAŽE IN DELAVNICE
► MATERIJAL*
ZA AVTO IN KOLESA

EN GROS # EN DETAIL

OBRTNA BANKA
tjubljana, Kongresni trg 4
preskrbuje nakazila in inkasso na vsa ta- in inozemska bančna tržišča. — Eskompiuje in vnovčuje menice. — Sprejeme denarne vloge na tekoči račun. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje
Telefon SOS.	TtI'fm S0S-
Hranilne vloge obrestuje po 4 '/2
= 12540
Pristou & Bricelj 1
Prvi in ncjstarejši specijalni artistični atelji
za črkoslikarstvo
na steklo, kovine, les, zid, platno L t. d.
Ljubljana, „Hotel pri MaliSn?.
Zaloga
vseh sokolskih potrebščin
slavnostnih ln telovadnih krojev
za člane, članice in naraščaj; dalje telovadnih čevljev, ovratnikov in jahalnih odej, vse po merL — Vsa naročila se izdelujejo najkasneje v osmih dneh. — Ceniki na zahtevo zastonj.
PETER CAPUDER
dobavitelj J. S. S.
LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 2.
P. MAGDIC
Ljubljana
nasproti glavne posti
2641
^^^^pni-f* liuiniiHEfiiioiiiiiiiiiiiiiini 11111 iiiiiiiitf iiiiitn iiiiiiifliD vi^^tivii ij ||l8fBjIIfiii^iiiiiiiiiitniiiiiiHiiininiiiiii mniinumi innimi eiiiiiiiiiihi^
[ =qiii<i|j i1'	"ll»l	____
Modna tn športna trgovina ga dam« in gospode.
2643
*i|i!iimunmiuiiniiiaqiniiiiimiiiiiiiai(iiuminni Medic.	iiitiiimminnunfliuoniiinrainRiiin^ Rakove & Zanki j	
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. ( i D. Z O. Z. %		
I Gentpala Ljubljana.	Podružnica Maribor, j	Sfeladišče Rovi Sad. j
§5 Brzojavit MERAKL LJUBLJANA, t-i		Telefon: 64. 1
j gmajlni lalsl.	Prani firnež.	Barva za pode. j
1 Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barva ca obleke, vse /"te barr, rehe | 1 in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federwe ss), strojno olje karbolmej stek- g = | larski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi s = 6 v to stroko spadajoči predmeti. = l! „«ERAKL" Lak za pode. „MERAKL" LlHlemalak za pode. ,.MERAKL" Emajlollak, „HEBAKL" Briiaolln«. g ijj Cenilci se začasno na razpošiljajo! 2403 |		

Največja importna tvrdka Jugoslavije!
^fli li

2651
Amerikanska strojna in cilin-derska olja, tovotna mast itd. Avtobencin in avtoolja ima stalno v zalogi
TOMAZIG & PIPAN, LJUBLJANA
Brzojavni naslov ,,Topiko"
S
m
P i
I £
I
Ljubljana, liffeKov trg 1
(pred Hesinini domom)
2 lepim, ses&cs&atim vrtom. — VsaK dasi
ob nede^ah in praat-niKih tudi dopoldne.
2650
OM /AUAUAUMV m muauauauaUMU^
„ Jugoslavija"
splošna zavarovalna družba	j
v BEOGRADU
Ravnateljstvo za Slovenijo
v LJUBLJANI	j
je vsled odkupa inozemskih družb	|
„Feniks", „Franko Hongroise' in	j j
„GraSke vzajemne zavarovalnice"	:
ena največjih domačih zavaroval-	{
nih družb ter prevzema pod najbolj-	j
širni pogoji izredno nizkimi premijami:	j
a)	požarna zavarovanja,
b)	iivljenska zavarovanja,	'
c)	jamstvena in nezgodna zavarovanja,	j Č) transportna zavarovanja,	j
d)	zavarovanja proti škodam vsled ta-	j finskega vloma,	i
e)	zavarovanja proti škodam vsled raz-	j bitja stekla.	; j
Jugoslavija«
splošna zavarovalna družba,	j j Ravnateljstvo za Slovenijo
v Ljubljani, Dunajska cesta JS.	j I
Vodic
kroz
Vodic
kroz
Jugoslovenske Alpe (Slovenija)
Sestavil znani naS alpinist R. Badlnra
Praktičen kažipot. - Priročen format po vzorca Baedekerjevem. - Točni bi zanesljivi najnovejši podatki. - Okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemljevidnih kart, načrt Ljubljane. • Neobhodno potreben priročnik za ture, izlete, potovanja. Ležati mora v vsakem planinskem doma, hotela, kavami, domači knjižnici itd. Fosebno opozarjamo nanj udeležence »Sokolskega zleta" In „Velikega sejma". - Knjiga vzbuja pozornost! - Cena 110 Din. Izdala in založila Ig. Klelnmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana, Miklošičeva ul. 16.
»84T
Pravkar je tndi izšel Rudolfa Badior«
— _ M # m y m Kažipot po Triglavskem pogorju. Za g\[SV S H»1 rti	r turiste, izletnike, športnike, tujce in
J Y	f lj£ (d 4/ • prijatelje krasot naie domovine. —
Izdala Ig. Kle!nmayr & Fed. Bamberg v LjubljanL - Cena 20 DinJ
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
^ — _ a a a	I Brzatavni našim.
Brzojavni naalovi
Banka, Ljubljana.
Telefon «ter. Ml in 413.