V KORAK S ČASOM
Jutija 1974 se je iz Gradišča, to je iz občine Center, preseKI v novo zgradbo ob Šnurtinski cesti št. 154 Žitov tozd Šumi. Stroški za grad-njo novega posiopja so bili veliki, zato niso ipogli že takoj ob vseKtvi posodobiti tehnologije in tako povečati tudi količino izdelkov, tenrveč to to sloriB v letih 1976— 1980. Leta 1978so montiralilinijozaizde-lavoKzik, kije dotlej niso imeli. septembra lanisopričefis proizvodnjo na novi »bombonski« bniji, marca letos pa so posodobili in obnovili proizvodnjo karamelnfli mas in zavijanje ter pakranje karamel. Vse skupaj ph je stalo okoM štirideset milijonov dinarjev.
Najpomembnejša naložba je bila prav gotovo linija za izde-lavo bombonov, ki so jo kupili v Zahodni Nemčiji in na kateri lahko napravijo v osmih urah deset ton bombonov, medtem ko na staro linijo, ki so jo prinesli s seboj iz prejšnjih prostorov, na-pravijo v istem času skoraj polo-vico manj.
Novo linijo lahko upravljajo tri do štiri delavke. medtem ko jih mora biti na stari za nemoten potek dela deset do dvanajst. Če bi na tej liniji uvedli tudi popol-dansko izemno, bi lahko napra-vili še več bombonov. Toda za-radi neusklajenih zmogljivosti med proivodnjo bombonov in njihovim zavijanjem in pakira-njem tega zaenkrat ne morejo uvesti. Zato nameravajo čim-prej, verjetno že v letu 1982. na-baviti še hekaj novih strojev za zavijanje in pakiranje bombo-nov.
Toda nova linija. na kateri de-lajo predvsem polnjene in ne-polnjene bombone ter bombone s prašnatimi polnili, ni prinesla samo sodobnejše tehnologi je in s tem tudi več.teh sladkih izdelkov. temveč je, kot je poudaril teh-nični vodja tozda Sumi Brane Mihelič, odpravila vsa najteža-vejša in nevarna dela. Na stari li-niji, kjer so morale delavke ročno prenašati maso, vročo 80 do 90 stopin j, je prišlo velikokrat do nesreč. Pogosti so bili tudi za-stoji, saj so se zastareli stroji radi pokvarili.
Delo s sodeobnejšimi stro ji pa zabteva večjo strokovno uspo-sobljenost in izkušenost. Tega so sc zavedali tudr v Šumiju, zato so v sodelovanju z mariborskim ži-
vilskim centrom organizirali izo-braževanje ob delu. Tečaje je obiskovalo prek štirideset njiho-vih delavcev. Precejšnjo pozor-nost so namenili vzdrževalcem. Sedem električarjev in mehani-kov so za teden dni poslali na prakso v Zahodno Nemajo, Ita-lijo in Holandijo, to je v dežele, kjer so kupili opremo. To se jim je bogato obrestovalo. ko so po-sodabljali in prenavljali proi-zvodnjo karamelnih mas, saj so njihovi vzdrževalci večino dela opraviH že pred prohodom tujih monterjev.
Za delo na tiniji karamelnih mas veljavsetisto.kar jebiložerečenoza bombonsko linijo. Namesto prejš-njih 700 kilogramov karamelne mase v osmih urah jih napravijo zdaj 2.100; scveda pa je tudi tu delo po-polnoma avtomatizirano.
Skopaj s Pioninem iz Sobotice sodi Šumi v sam vrii jogoslovanskii proi-rvajalcev bombonov, metem ko de-sertnii izdelkov ne napnvijo toGko. To mesto žetijo seveda fndi obdižati. Zato imajo kar precej načrtov za pri-hodnost. Kot smo že omenffi, pred-videvajo v letu 1982 nakup pakrnii in zavijalnih strojev. že dnigo leto pa bodo posodbiK tudi linijo za izdelavo draže proizvodov. To pomeni, da jih bodo seveda napravili tudi več. Za uresničitev teh načrtov pa bi potre-bovali približno 60 mifijonov dinar-jev. Tako bi bil prenovtjen ceiotni kanditni oddelek, kar bi povečalo tudi možnosti njUiovega izvo/a v tn-jino. Zdaj namreč izvsžajo v Za-hodno Nemčijo pa tudi na vzhod po-lovico prozvodnje tizik, Amerikanci pa so se pred nedavnim zanimali za alpski mlečoi bombon. Toda prav zato, ker ne /morejo zaviti in zapaki-rati toEko bombonov. kol jih lahko napravijo, jim ne morejo nstreti.
Besedilo in sfaka: DARJA JUVAN