V u — M rqi kH KI V \ LOJ \ LETO XIV. — II I —\ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK - TOZD FROTIR IN TOZD SVILA Konferenca komunistov Sekretamjii 00 so dali svoja poročila o delu ZK. Poročila so bila dokaj skromna, iker v njih ni bila orisana vsa problematika dela DPO v prizadevanjih za stabilizacijo lin izvajanje sklepov kongresnih dokumentov. Iz TOZD Svila je bil na volilni konferenci samo en član. Odsotnost drugih je bila opravičena z opravičeno odsotnostjo ali je morda kaj drugega v ozadju. V [razpravi so bile povedane nekatere slabosti, za katerih odpravo se bodo morali komunisti in vsi ostali dejavniki temeljito prizadevati. Posebna komisija je pripravila izhodišča poslovanja za leto 1976 kot nam to nalaga resolucija SRS o družbeno-eko-nomskem razvoju za leto 1976. Najvažnejša postavka za katero se bomo morali vsi boriti je dvig proizovdnje. Družbeni proizvod mora doseči v letošnjem letu višino 70.543.000 din, če hočemo da bo akumulacija vsaj taka 'kot je bila v letu 1974. Če hočemo obdržati sedanjo višino osebnega dohodka se maramo za večjo produktivnost, boriti vsi. Dejstvo je tudi to, da je predvidena višina družbenega proizvoda na zaposlenega pod povprečjem Slovenske tekstilne industrije. Prodaja bo zaradi izredno težke situacije, ko vidimo, da pojenju j e konjuktura na tržišču, zelo težka. Ne moremo računati na povišanje cen proizvodov. Izhod iz te situacije, ki vlada na svetovnem tržišču je samo v smotrni organizaciji dela, dvigu produktivnosti in ekonomičnsti. Le-ti pogoji nam zagotavljajo rentabilnost poslovanja. Produktivnost dela bomo povečali, če si bomo vcepili v zavest čut odgovornosti tako, da bomo uvajali najsodobnejše naprave in pripomdčke z zboljšanjem delovnih metod na podlagi študija dela, s pravilnim in pravočasnim planiranjem a-sortimana, z redom in disciplino, z dokončno izvedbo sistema nagrajevanja in izvajalčeve učinkovitosti. Pri tem pa se morajo uporabljati kriteriji tehnične An ekonomske produktivnosti. Posebno skrb morajo nosilci nalog in vsi delavci posvetiti skrbi za štednjo elektrike, goriv in maziv, embalaži, zmanjšanju potnih stroškov, dnevnic itd. ZK in DPO se morajo še posebno zavzemati, da se utrdi delovna disciplina, zmanjšajo zamude prihodov na delo, predčasni odhodi z dela, predčasno ustavljanje strojev, neopravičeno odstranjevanje z delovnega mesta in se boriti za zmanjšanje prekomernega škar-ta. Na delovne ljudi se apelira, da ne bi koristili brez potreb bolniškega staleža, morda se posamezniki premalo (zavedajo, da bolniški izostanki do 30 dni neposredno bremenijo sklad OD temeljne organizacije in tisti delavec, ki neopravičeno koristi zdravstvene storitve s tem, da posredno odtujujejo sredstva tistim, ki morajo zanje delati. Konferenca ZK predlaga delovnim (ljudem im organom upravljanja program stabilizacijskih u-krepov in izhodišč poslovanja za leto 1976, da bi probleme s katerimi se vsakodnevno srečujemo vsaj omilili, če jih ne bomo mogli v celoti odpraviti. Enak program si mora izdelati tudi vsaka 00 ZK, s katerim si bo postavila delovne naloge tako, da se bo s svojim delom vključila v stabilizacijsko prizadevanje za naše skupne interese. Po končani razpravi so bile izvršene volitve in izvoljeni novi sekretarji. Za sekretarja OO ZK TOZD frotir je bila ponovno izvoljena tov. Uhan Sonja, za se- Ofa ^neau kana Če prav sindikati in drugi politični činitellji predlagajo naj se mednarodni praznik žena proslavlja bolj dostojno kot v preteklosti in mu da predvsem družbeno politični pomen, so kot kaže razne zabave, izleti in podobno bolj zanimivi. Pretekle izkušnje kažejo, da delovne organizacije rešujejo vprašanja žena enkrat na leto z manj pomembnimi darili, izleti in zabavami, namesto bi jim pomagali reševati socialna bremena. Ko je Dneva žena konec, je tudi njen socialno ekonomski položaj preložen za naslednje elto. Le redke so organizacije združenega dela, ki bi imele izdelan program nalog in tudi (konkretno reševale delovni in socialni položaj žene, še posebej matere. (Nadaljevane na 2. strani) kretarjia skupnih služb je bila iz izvoljena Drobnič Silva, za sekretarja konference ZKS pa je bila izvoljena Baloh Francka. Ker OO ZKS -svila ni uspela sklicati kon-terance, bo morala naknadno dati soglasje za izvolitev sekretarja konference. Naloga ZK v de lovni organizaciji je, da je pobu- dnik im nosilec vseh akcij., pred nami pa so tudi volitve organov upravljanja. Naloga mas vseh je, da s skupnimi prizadevamji na vseh nivojih utrjujemo in krepi-mo naš samoupravni ekonomski položaj. A. K. O^&em deLGL&kam cSaiLanita L&kcene čestitke ga dan gena Če smo iskreni, tudi v naši delo vini organizaciji na tem področju nismo storili kaj posebnega. Bdimo kar je, je dejstvo, da ženske prevladujejo v organih upravljanja, ker prevladujejo po številu zaposlenih. Tudi ne smemo trditi, da so ženskam zaprta vrata na vodstvena in vodilna delovna mesta. Resnično pa so primeri, da se v škodo delavke sprejemajo odločitve, ki niso v skladu z zakoni sitostjo. Posamezniki od direktorjev TOZD do vodij delovnih enot tu in tam odločajo mimo sklepov organov upravljanja kot m.p. o premestitvi, o nadurnem delu, o spremembi analitične ocene, o testiranju in podobno. Nekatere odločitve, ki so preuranjene in ne temeljijo na sklepih pristojnih organov imajo zelo neprijetne posledice. Takšne odločitve prinesejo ‘s seboj slabo počutje delavke, prepire, bolniški sitalež in nazadnje še nizko storilnost. Velikokrat mi žene potožijo in sprašujejo o pravilnosti določenih ukrepov. Na napake opozorim odgovorne delavce, toda včasih jih sprejmejo z razumevanjem včasih pa tudi z užaljenostjo. Da bom bolj konkreten naj povem nekaj primerov: Delavka, ki se je vrnila iz porodniške ije bila »kaznovana«, ker je morala na drugo delovno mesto? V tem primeru delavka ne bi imela nižjega osebnega do- hodka, pač pa je bila z takšno razporeditvijo nezadovoljna in o tej (prerazporeditvi svet delovne enote ni razpravljal. Noisečnica je bila premeščena na drugo delovno mesto z nižjim osebnim dohodkom, potrdilo o nosečnosti se (je izgubilo. Vodstvo TOZD Frotir je sklenilo, da se delovno mesto inštruktor preimenuje, postavijo novi pogoji glede izobrazbe in še nekatere droge zahteve ter da morajo delavci na testiranje. Ta ukrep je delavke, iki delajo na tem delovnem mestu zelo razburil tako, da se nekatere tri dni niso mogle pomiriti. Na-nalje, delavka, ki je bila premeščena zaradi invalidnnosti ne more im ne more uveljaviti svojih pravic, da bi ji popravili povprečje osebnega dohodka prejšnjega delovnega mesta. Ne bi trdil, da so navedene in še druge napake storjene zavestno. Lede izvirajo predvsem zaradi prehitrih odločitev, drugič zaradi dolgotrajnosti postopka preko organov u-pravljanja in tudi zaradi nepoznavanja samoupravnih aktov. Takih in podobnih napak v odnosu do žena, še posebej do nosečnic im porodnic ise moramo izogibati in kadar gre za premestitve, ki jih narekuje organizacija dela prepustiti to občutljivo področje v odločanje s tehtnimi predlogi organom upravljanja. A. Konda Smo za samoprispevek Začela se je velika politična akcija v naši občini, to so priprave za izvedbo referenduma za krajevni samoprispevek. Na razgovor smo povabili delavce iz temeljne organizacije in strokovnih služb in to: Eržen Nežka, D j urin Stani slavo, Žibert Zinko, Cevka Lado, Hribovšek Anton, Peterlin Albino, Kuhar Heleno, Kališnik Darinko, Zlatar Dušana in Koželj Marijo. Za okorglo mizo smo se pogovarjali, kaj menijo ljudje o nadaljevanju krajevnega samoprispevka in kakšne težave imajo pri uresničevanju programov v svojih krajevnih skupnostih. Delavci s katerimi sem razgovarjal vedo, da se pripravljajo načrti za gradnjo šolskgea centra. Vsi čutijo pomanjkanje kapacitet po šolskih vrtcih, čutijo potrebe, vsaj nekateri, o uvedbi celodnevne šole, torej veliko je mnenj, vendar so si vsi enotni, da je precej pereč problem v šolstvu. Eni zagovarjajo celodnevno šolo, medtem ko drugi menijo, da celodnevna šola oddaljuje starše in otroke. Nakazan je bil primer, ko so v nekem šolskem zavodu Otroka, ki se ni znal vključiti v igro drugih, vlekli po tleh. To naj bi pomenilo, da vzgojitelji še premalo posvečajo skrb in nadzor otrokom. Morda so bile govorice neosnovane, pa vendar se je slišalo, da so načrti za gradnjo novega šolskega centra preobsežni, da več zahtevamo kot zmoremo. Kritična ocena je bila dana tudi gradnji otroškega vrt- ca. Delavci meni jo, da nismo tako bogata družba, da gradimo razkošne vrtce in bi najbrž velikokrat lahko z manjšimi sredstvi zgradili enako funkcionalno stavbo. Anketiranci menijo, da občani vidijo potrebo, da^se mora nekaj storiti na področju šolstva in kakor je njim znano večina podpira gradnjo šolskega centra v Kamniku. V krajevnih skupnostih je tudi veliko problemov, ki ijih krajani ne morejo sami rešitti. Stranjane tare most preko Bistrice pri Prodniku. S tem mostom se že dalj časa u-badajo, vendar do sedaj ni bilo zadovoljive rešitve. Stanovalci naselja Trškega polja, Bakovnika in Zapric tudi tarejo določeni problemi kot so: _ razsvetljava, asfaltiranje ulic itd. Nekateri imajo tudi kritične pripombe, češ' da so tam, kjer stanujejo občinski funkcionarji, komunalne zadeve kaj kmalu urejene. To so razna mišljenja, predlogi in stališča delavcev, s katerimi sem se razgovarjal. Vsi so enotnega stališča, da je res treba nekaj storiti za izboljšanje na področju šolstva, otroškega varstva in uvedbo celodnevne šole. Kako bomo rešili te probleme, pa je seveda stvar delovnih ljudi. Čeprav težko, pa vendar, če se bomo odločili za nadaljevanje krajevnega samoprispevka ma referendumu, bomo vsi te aktualne probleme skupno lažje rešili, ker smo občina mi vsi. A. K. Samo še ta kotiček ... Vsi v akcijo za boljše gospodarjenje Veliko je bilo izrečenega .in napisanega o tem, da se moramo zdramiti iz pasivnosti in se aktivno vključiti v vsa splošna družbena prizadevanja za boljše gospodarjenje. Kritično moramo oceniti notranje delovne odnose, ugotoviti moramo kaj delamo narobe, oceniti storilnost dela, kje lahko preprečimo razsipništvo — skratka narediti bi morali v organizacijah združenega dela akcijski program stabilizacije. Niso redki primeri, ko se poslovodni in samoupravni organi ne zavedajo kam lahko pripeljejo delovno organizacijo neodgovornosti in brezbrižnosti, če se prepustijo nevarnim gospodarskim tokovom. Gospodarska kriza je dejstvo ne samo pri nas ampak v svetu. Tem kriznim gospodarskim gibanjem, se razume, ne-more izogniti tudi Jugoslavija, saj je integralni del svetovne trgovinske izmenjave. Mi se še vedno premalo odgovorno ponašamo v prizadevanju za večjo produktivnost dela in za nižje proizvodne stroške. Ti dve in še druge komponente sta temeljni pogoj za konkurenčnost na tržišču. Tisti, ki bo proizvajal lepše in ceneje, bo imel možnost obstoja, sicer ga zakon ponudbe in povpraševanja izvrže iz tržišča. Tudi dobrim proizvajalcem ni lahko, kadar se srečujejo s konkurenco. Da zakon tržišča ne pozna milosti potrjuje primer svetovno znane tovarne Singer, ki je zašla v finančne težave. Ta firma velja za vodilnega producenta šivalnih strojev na svetu, saj jih izdela letno okrog 2,900.000. Od tega jih 900.000 proda v Ameriki drugi pa v izvoz. Singer je zašel v finančne težave že ored. leti, ko so Japonci začeli prihajati na (tržišče s takimi stroji. To pomeni, da so Japonci postali konkurenčnejši, če ne v kvaliteti pa vsekakor v ceni. Ta in podobni primeri, kakor tudi številni bankroti velikih firm govore, da je bitka za tržišče neizprosna. Zavedajoč se sedanjega gospodarskega stanja in nekaterih ne- učinkovitih ukrepov za zmanjšanje likvidnosti, zmanjšanja uvoza, povečanja izvoza zmanjšanje splošne potrošnje itd. so koncem lanskega leta zvezna in republiška telesa sprejela poleg okvirnih načrtov za nadaljni razvoj gospodarstva tudi številne zakonske predpise, katerih namen je ustvariti pogoje za realnejše gospodarjenje. Uporaba teh zakonov prinaša v primerjavi z dosedanjimi rešitvami vsebinske spremembe, ki pomenijo prehod k ugotavljanju dn obračunavanju dohodka, ki odstranjuje vse primesi navideznega in nerealiziranega dohodka ter odpravlja vzroke za pojave, kot so to nepokrita poraba, neopravičeno prilaščanje tujega dohodka in razpolaganje z njim, odtujevanje sredstev neposrednemu vplivu združenega dela, nelikvidnost itd. Prehod na novi sistem poslovnih odnosov na tržišču, plačevanje blaga v določenem roku, dohodkovnih odnosov, naj bi ustvaril vse možnosti, da se odpravi povpraševanj e na tržišču, ki se ne opira na dejansko razpoložljiva sredstva. Namen teh sprememb je, da konjuktura temelji izključno na plačilno sposobnem povpraševanju, kar narekuje,_ da morajo subjekti, ki sodelujejo pri zasnavljanju dolžniško-upniš-kih razmerij razpolagati s sredstvi ali drugimi dokazi o zavarovanju plačil s katerimi lahko izpolnijo obveznosti iz kupnih razmerij. V tem primeru imajo posebno vlogo trajna obratna sred stva v vsaki organizaciji združenega dela. Namen sprememb ni samo v tem, da se zagotovi, da bodo vsi uporabniki družbenih sredstev redno izpolnjevali obveznosti in da se ugotovi in obračuna dohodek, ki je plačan ali za katerega obstojajo dokazi, da bo gotovo plačan, marveč tudi da se spremenijo sedanja razmerja. Gre predvsem za to, da se prepreči, da bi preko navideznim dejavnikov in drugih oblik nerealnega prikazovanja dohodka obračunavali tudi dohodek, ki VSI V AKCIJO ZA BOLJŠE GO SPODARJENJE ne obstaja, da bi onemogočili, da bi s tem, ko se ne izpolnjujejo obveznosti do upnikov, neopravičeno izkoriščali tuja sredstva, da bi zatrli monopol nekaterih struktur, preprečili neodgovorno sklepanje in reševanje razemrij med upniki in dolžniki, nespoštovanje pogodbenih obveznosti itd. Očitno gre za pojave in izmaličenja, ki so bila pomemben vzrok za nestabilnost v gospodarstvu in, ki so ustvarjala neenakopravne odnose v pogojih gospodarjenja. Z obračunavanjem prispevkov iz fakturirane realizacije se je stekel del navideznega dohodka v sklade interesnih skupnosti, zaradi nelikvidnosti pa so prihajale spričo do sedanjega sistema plačevanja prispevkov organizacije združenega dela v položaj, da so tudi takrat, kadar niso izterjale svojih terjatev, plačevale prispevke v breme obratnih sredstev, potrebnih za sprotno reprodukcijo. v. Če se vprašamo, kaj smo v naši delovni organizaciji štorih na področju stabilizacije, bi se odgovor glasil, da te naloge nismo ravno povsem zanemarili, naredili pa odločno premalo. Sprejeti ukrepi se marsikje ne izvajajo. Sporazumeli smo se, da bomo na vsaki seji organov upravljanja razpravljali o odnosu do dela, delovnega reda, neopravičenega odstranjevanja iz delovnega mesta, zmanjšanju škarta, zmanjšanju škarta, zmanjšanju zastojev, zmanjšanju porabe energije, povsod vpeljali vvork faktor sistem, izvajalčeve učinkovitosti, izvajali plansko disciplino v pogledu potrošnje repromatariala, iskali domače vire surovin; t. j. barvil in kemikalij, se zavzemali za manjši bolniški stalež, bolj racionalno koristili kartonasto embalažo ter manj govorili in več delali. Če smo pošteni mora mo priznati, da smo za stabilizacijo še vse premalo storili. Izjem nli, ne pri delavcih v neposredni proizvodnji in ne pri vodilnih in vodstvenih strukturah. Če bi storili kaj bolj učinkovitega se ne bi ubadali s tolikimi problemi kot se. Tudi delavska kontrola stoji ob strani in se previdno izmika občutljivih točk. V kolikor o problemih razpravlja je to samo načelno. Za vogali marsikdo govori o napakah, kaj bi se dalo izboljšati in kaj pri-štediti. Zelo redki so med nami, da bi o težavah javno spregovoril preko sredstev za informiranje ali pa na organih upravljanja. O ekonomičnosti poslovanja, o disciplini ter o vzrokih za nedoseganje proizvodnih nalog premalo govorimo in pišemo. Analitska služba se premalo spušča v analize ekonomičnosti proizvodnje, formiranja stroškov, kdo je odgovoren za plansko prekoračevanje proizvodnih stroškov, zakaj so stroški narasli, zakaj je repromaterial na zalogi v določenih količinah, zakaj se morajo določeni materiali odpisati, kje je preja, ki je škartirana in podobno. Analitični podatki so sila skopi. Nakazujejo predvsem doseganje plana proizvodnje, kakšen je indeks v odnosu na prejšnje leto, kakšna je akumulacija, kakšen je dohodek in to je v glavnem vse povedano v števil- kah. Ekonomske analize bi mo rale dati od sebe nekaj več, to je gospodarsko usmerjanje proizvodnje v okviru plana, opozarjanje vodstva TOZD, kje se prebijajo planske cene, kje je neopravičen porast stroškov in predlog ukrepov, kje iso ki sit ve in napake subjektivnega značaja. Kako zanimiva bi bila naprimer analize stroškov, ki odpadejo na enoto proizvoda. Plastično bi morali prikazati, koliko litrov vode je v brisači, gramov soli, kemikalij, mazuta, elektrike, papirja itd. Pri tako seže ti analizi proizvodnih stroškov na enoto proizvoda, še posebej, če bi bil tak podatek znak za alarm, se naj-brže ne bi mogel nihče izgovarjati na subjektivne in objektiv ne probleme. Nihče se ne upa načeti odprte fronte med komercialo in proizvodnjo. Tiha vojna traja že precej dolgo in ko problem vškipi do vrha, se odgovorni v sedejo za okroglo mizo, si dajo trdne obljube, da premirja ne bodo kršili, toda obe strani se kasneje na dogovore požvižgajo. Ta vojna traja in se bije predvsem zaradi asortimana. Komerciala trdi, da proizvodnja dela svojeglavo, nasprotna stran pa zatrjuje,da se komerciala kar naprej izmišljuje menjavo artik lov. Nadalje je večni kamen spotike desortiranje brisač tako za izvoz kod za domači trg. Temu naj bi bil vzrok pomanjkanje barvil ali neodgovorno termini-ranje proizvodnje. Če se sprte strani nikakor ne moreta dogovoriti, kako skozi vse leto planirati proizvodni asortiman, bi morah reči svojo zadnjo besedo samoupravni organi. Ni stvar samo v tem, da kasnimo dobavni rok domačim in tujim kupcem ampak tu nastaja tudi velika škoda in stroške, kot so zastojne ure, nadurno delo, menjava vzorcev, nove nastavitve, veliki kupi ostankov preje in drugo. V te probleme se analitska služba ne spušča niti jih ne analizira. Proizvodni plan, to je plan asortimana frotir proizvodnje bi moral biti sprejet pred začetkom poslovnega leta, sklenjeni med proizvodnjo in prodajo s trdnimi vezmi in bi le v izjemnih primerih o njegovi spremembi odločal samo delavski svet. Če bi poskušal posameznik mešati štrene, bi moral zato nositi občutne posledice in ne nazadnje tudi z odpoklicem iz vodstvenega položaja. Ob tako trdni in dinamični planski disciplini bi bilo manj trenj, glavobolov, očitkov in naša tovarna bi mirno plula v dokaj nemirnih svetovnih vodah. Naša delovna organizacija je notranje trdna, samoupravno dokaj dobro organizirana, čeprav v med TOZD-ovSkih odnosih še nismo uspeli rešiti vseh zadev. Firma Svilanit je znana doma in v tujini, zato ne smemo nikdar in nikoli dopustiti, da bi izgubili dobro ime. To kar je bolnega moramo smelo operirati in ne dopustiti, da bi se cel organizem razbolel, ker je le-ta zdrav in sposoben za živijene. Pred nami so dolgoročne odločitve Uresničitev programov, ki so zasnovani v dolgoročnem načrtu gospodarskega razvoja občine Kamnik je v rokah in zavesti delovnih ljudi samoupravnih organov organizacij združenega dela in občanov. Ž razvojnim načrtom za obdobje 1975 — 1980 so določene maše skupne potrebe kot iso razvoj srednjega šolstva, socialnega skrbstva, razširitev proizvodnih zmogljivosti in komunalne potrebe krajevnih skupnosti. V jeseni lanskega leta so delovni ljudje v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih razpravljali in vskla-jevali načrte im programe. Odločiti se je bilo trčba na kakšen način zagotoviti sredstva za uresničitev vseh naših potreb in želja. Naše zahteve po osebnem in družbenem standardu so vse večje. Občani najbolj pritiskajo na reševanje raznih komunalnih potreb kot so ceste, vodovodi, elektrika, otroški vrtci, družbena prehrana itd. Premalo pa se sprašujemo ali bomo mogli vse želje vskladiti s finančnimi sredstvi. Ni redko slišati pripombe ljudi, ko pravijo naj da občina redki pa so, ki bi sami ponudili svoje materialne storitve ali dali določen finančni delež. Integralni del občine smo vsi delovni ljudje le mi ustvarjamo družbene 'dobrine, občina pa je le tista, ki pravno ureja družbene odnose in razporeja tisti del dohodkov, ki se zbirajo od davkov ter drugih prispevkov. Tega denarja pa vedno manjka glede na velike potrebe po reševanju vseh naštetih problemov. Iz davkov 'in drugih dohodkov se zbere v občinskih proračun letno cca 26 milijard starih dinarjev. Od tega gre polovico nazaj v dobrobit občan-nov v obliki skupne potrošnje. Samoupravne interesne skupnosti programirajo za svojo dejavnost kot sot: Skupnost otroškega varstva 6,000,496,00; Izobraževalna skupnost 19,209.297,00 din. Za obvezni del programa, ki izhaja iz zakonov in izvršilnih predpisov za osnovno šolstvo in drugo 36,303.894 din, telesnokul-tunia skupnost 1,470.000 in vzdrževanje objektov ter drugo še 609.500 din. Pri vseh teh potrebah pa moramo še upoštevati potrebe socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva in drugo. Pri tem ne smemo prezreti potreb krajevnih skupnosti. Srednjeročni načrt razvoja krajevnih skupnosti za obdobje 1976 — 1980 predvideva potrebna vlaganja predvsem na področju komunalne dejavnosti. Za financiranje potreb in realizacijo 5-letnih planov bi bilo nujno zagotoviti 35 milijonov 404 tisoč din. Ta sred stva bi bilo mogoče glede na nov način zbiranja sredstev za fiinan oiranje skupne in splošne porabe zbrati le s podaljšanjem krajevnega samoprispevka in s prispevkom organizacij združenega dela. O slednjem prispevku so delovni ljudje že sklepali tako, da se plačuje na zaposlenega 300 din za potrebe krajevnih skupnosti. Meseca aprila poteče 5 let, od zadnjega referenduma, ko so se delovni ljudje odločili, da plačujejo prispevek iz osebenga dohodka. Naših potreb s tem prispevkom nismo v celoti zadovoljili. Kažejo se nove in nikoli jih ne bo zmanjkalo. Zato smo pred ponovno odločitvijo in v naših rokah je usoda nadaljnjega razvoja občine in krajevne skupnosti. Občinska skupščina je že imenovala štab za izvedbo referenduma o krajevnem samoprispevku v občini Kamnik. Referendum bo v prvih dneh meseca aprila 1976. Naloga družbenopoli- tičnih organizacij, organov upravljanja in vseh delovnih ljudi je, da se pričnejo razprave in agitacije o uspešni izvedbi referenduma. Delovnim ljudem morajo pojasnjevati potrebe za dopolnilno zbiranje materialnih sredstev za uresničitev 5-letnega programa, gospodarskega in kulturnega razvoja naše občine. Ne smemo biti malodušni in prepustiti zgolj slučaju uspešnosti izida referenduma. (Na to nas obvezujejo naši najmlajši.) Potrebe šolstva in njen razvoj v Kamniku zaostaja v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami. Naša kamniška industrija je dokaj močna. Pomanjkanje kadrov vseh profilov postaja že problem. Ni nam še uspelo organizirati celodnevne šole zaradi pomanjkanja prostorov. Na vidiku je celo tretja izmena pouka. Manjka nam šolski center za vzgojo strokovnih kadrov, šolske kuhinje so premajhne im neustrezne, otroških vrtcev je premalo itd. Če se vprašamo čigavi so ti problemi in če smo iskreni moramo priznati, da so naši in mi jih moramo kot delovni ljudje sami reševati. Zgraditi moramo šolski center s čemer bi bila rešena mnoga doslej odprta vprašanja. Vse naštete probleme in potrebe pa bomo rešili le tako, da z lastnim prispevkom dopri-nesemo svoj delež. Zato ne sme biti niti enega med nami, ki se čuti za integralni del občanov Kamnika, da ne bi na referendumu glasoval za krajevni samoprispevek. A. Konda Kje ste strokovni delavci, ali ste izpolnili svojo obveznost do informiranja? Izbrati moramo najboljša delegate Še dober mesec nas loči, ko bomo volili nove delegate v organe upravljanja. Volili bomo člane v svete delovnih enot, člane delavskega sveta TOZD, člane delavske kontrole, disciplinske organe in delegate v delavski svet delovne organizacije. Pred nami je odgovorna naloga, treba se je takoj vključiti v predvolilno akcijo, da bomo pravočasno opravlili izbor kandidatov. Nosilci .te naloge so družbeno politične organizacije, od katerih je odvisno, da bomo izvolili v organe upravljanja take delavce, ki so najbolj razgledani, ki so politično aktivni in ki pri delavcih uživajo največje zaupanje. V tem predvolilnem obdobju bomo morali opraviti veliko nalog kot so: Sklic sestankov družbeno političnih organizacij, organizirati kandidacijske konference, določiti čas in postopek za evidentiranje kandidatov za člane organov upravljana, določiti čas za sklic zborov delovnih ljudi za potrdi tev kandidatov, razgovor s predlaganimi kandidati, podpis kandidatur, organizacija volitev in končno zagotoviti udeležbo vseh delavcev na volitvah. Od dobrih predvolilnih priprav je odvisno tudi dober izbor delegatov, udeležba na volitvah in končno dobra samouprava. V našem samoupravnem sistemu sa- mo delovni ljudje odločajo o poslovnih odločitvah, zato moramo v organe upravljana kandidirati in izvoliti 'take delavce, ki bodo v resnici nosilci naprednih idej in želja delovnih ljudi. Še vedno se slišijo pripombe, ki gredo na račun posameznim članov oz. delegatov, češ, da so premalo aktivni na sejah in da niso vstrajni pri zastopanju mnenja in stališč delovnih ljudi iz baze. Tem trditvam ni v celoti zanikati, kajti delagetski sistem še ni dograjen. Delegati se premalo poglab-Ijao v problematiko, nekateri je ne razumejo, ne preberejo gradiva in končno ne informirajo delavce o sprejetih sklepih. Želja nas vseh pa je, da bi bila volja delovnih ljudi vselej in povsod izražena, da bi bili naš politični, samoupravni in gospodarski sistem tak kakršnega si vsi želimo. V naših rokah je krepitev samoupravnih odnosov in trdnost gospodarskega položaja. Poslovni uspeh organizacije združenega dela ne nastane sam od sebe, temveč je odvisen od našega odnosa do dela, družbene zavesti delovnega človeka, in končno od strokovne razgledanosti delegatov. Delegat, ki ne razume naših družbenopolitičnih tokov in stoji v ozadju ne more biti nosilec naprednih hotenj delov, ljudi. Zato moramo v tem predvolilnem obdobju posvetiti kandidacijiskim konferencam in izboru najboljših kandidatov vso skrb in odgovornost. A. K. Občni zbor gasilcev Utopa tov. Rozman in predstav- nizaceje in izvolil nov upravni ni k gasilske zveze iz Stola. odbor društva. Po ikončni razpravi je občni zbor sprejel statut gasilske orga- A. iK. Nepremostljiv problem odlaganja smeti Opozorilo banke Upravni odbor Gasilskega društva Svilanit Kamnik je idne 1. 2. 1976 sklical redni letni občni zbor. Naj že v začetku povem, da se je tega zbora nepričakovano udeležilo veliko članov in članic. Med člani društva so bili predstavniki TOZD svila, TOZD frotir, direktor delovne organizacije in predsednik štaba CZ Seljak Bogdan. Občinsko gasilsko zvezo je zastopal tov. Osenar. Poročilo o delu je podal predsednik društva tov. Grden Franc, o delu o-perative pa poveljnik Vrhove Bogo. Tov. predsednik je v svojem poročilu opisal delo društva. Poudaril je yda je bil program, ki si ga ije zastavilo društvo za leto 1975 skoraj v celoti izvršen. Nakazal je nekaj konkretnih pirime-rov m slabosti, ki lahko v delovni organizaciji privedejo do požara. 'Ljudje včasih zlobno ali zaradi 'nepoučenosti rečejo »kaj se pa more zgoditi, saj se to še ni zgodilo«. Takšna miselnost je zelo primitivna, saj nikoli ne vemo, kako mas bo požar ali kakšna droga nesreča presenetila. Opozoril je vodstvo delovne organizacije, da se preveč popušča, ko se že skoraj v vseh kotih in pisarnah uporabljajo električni rešoji za kuhanje kave. Tudi delavci ise velikokrat neodgovorno ponašajo, ko kadijo na mestih kjer je to prepovedano. S takimi napakami se lahko srečujemo vsak dan in na vsakem koraku. Le redki so primeri, da bi delavec delavca opozoril na nevarost, da kadi kjer je nevarno ali, če drugače uporablja o-genj. Tov. predsednik je dejal, da je v naših vrstah premalo mladine. Mladinska organizacija bi :se morala bolj živo zanimati za delo Gasilske organizacije in v njej sodelovati. Tako bi ,se mladinci marsičesa naučili, kar bi jim koristilo tudi v vsakdanjem življenju. Vsi sedimo tako rekoč na sodu smodnika tudi v zasebnih stanovanjih in se ne zavedamo velike nevarnosti, saj v mnogih gospodinjstvih uporabljajo plin, razne spraye, bencin za čiščenje, kurilno olje itd. Verjetno bi bili redki, ki bi se znašli v primeru nesreče, če bi se zaradi kakršnegakoli požara pojavila nesreča v stanovanju. Občni zbor je izrekel posebno priznanje delavcem v tkalnici frotirja, ki so doslej pokazali največjo izurjenost, vsaj v uporabi gasilskih a-paratov. V oktobru lanskega leta je nastal v tkalnici kar velik požar, sati so pogorele galirunge in osnove na 6 statvah, naslednji dan pa še na dveh statvah. Ko so delavci videli, da preti tkalnici huda nevarnost, so z vso prizadevnostjo in požrtvovalnostjo stopili v akcijo in se tako dolgo trudili, da so z gasilnimi aparati pogasili požar. Morda se bi o tehniki gašenja v tem primeru dalo marsikaj povedati, ker ne smemo misliti, da je delovanje gasilnih aparatov neomejeno. Ti aparati so uporabni samo za manjše začetne ognje. Porabljenih je bilo 38 gasilnih aparatov, s katerimi do dealvci uspeli pogasiti velik požar, bi je zelo ogrožal tkalnico frotirja. Gasilci so se pomenili tudi še o drugih problemih, kot so vzdrževanje in red v gasilski shrambi, udeležba na praktičnih vajah, vzdrževanje gasilske tehnike itd. V svojem poročilu je poveljnik pohvalil žensko hi' moško desetino. V preteklem letu sta obe desetini opravili 610 ur vaj. Če k temu prištejemo še čas, ki je bil posvečen operativnemu delovanju pri raznih tekmovanjih, so člani gasilskega društva Svilanit nakazali veliko zavest in čut odgovornosti do svoje delavne or-grmizacije. Prav bi bilo, da bi tudi delavci pokazali enako hvaležnost vsem, ki se prizadevajo na področju gasilstva, saj se prizadevajo tudi za njihove in ne lastne interese. Gasilcem je na občnem zboru zaželel še več uspehov v pribodnjem mandatnem obdobju predstavnik občinske gasilske zveze tov. Gsenar, predstavnik Ljubljanska banka podružnica Kamnik nas je opozorila, da je bilo odkritih pet (5) primerov, ko so občani poskušali s ponarejanjem zneskov vlog v hranilni knjižici, neoprvičeno dvigati denar. Delavci banke in pošte so so tudi opazili, da so nekateri občani sami napisali v hranilno knjižico pooblastila drugim (navadno zakoncem) za 'dvig gotovine. Zaradi tega banka opozarja vse imetnike hranilnih knjižic, da je vsako samovoljno vpisovanje pooblastil neveljavno in nedopustno in zato takšno knjižico takoj zamenja z novo, staro knjižico pa razveljavi in umiiči. V primerih, ko je bilo ugotovljeno, da je imetnik hranilne knjižice poskušal s ponareditvijo zneska pridobiti protipravno korist, to je dvigati denar, mu je bila knjižica takoj odvzeta, storilec pa predan organom pa pregon. Ker tako dejanje pomeni ponarejanje uradnih lestin v cilju, pridobitve protipravne koristi sledi temu zaporna kazen. Nadalje banka opozarja, da nobeno še tako spretno ponarejanje ne more o-stati trajno neodkrito, ker za bančne delavce ni merodajno stanje v hranilni knjižici, temveč je merodajno stanje v bančni kartoteki. V kolikor se stanje v knjižici in kartoteki ne ujema, se takoj pristopi k raziskavi in če se ugotovi, da ne gre za napako ampak za ponarejanje (falsifi-kat), sledi sodni pregon. Zelo neprijetno je za varčevalca kot tudi za banko, če občan hranilno knjižico izgubi. Izgubljeno hranilno knjižico sicer banka nadomesti z novo, toda preden izda novo, jo mora uradno preklicati in seveda na osnovi bančne dokumentacije preveriti pravilnost stanja na izgubljeni hranilni knjižici. Vsled tega prosi varčevalce, da hranilne (knjižice čuvajo enako kot denar-goto-vino. Višina osebnega dohodka in faktorji, ki nanj vplivajo Višina osebnega dohodka je odvisna od plačilnega razreda in faktorjev neposredtiie učinkovitosti. Med faktorje neposredne u-činkovitosti štejemo: konjuktur-ni faktor, faktor ustreznosti, faktor izvajalčeve neposredne učinkovitosti in faktor ustaljenosti. Konjukturni faktor se določa enkrat letno. Dodeljuje se ga samo tistim delovnim mestom, ki izpolnjujejo pogoje, ki so določeni v pravilniku o izvajalčevi u-činkovitosfii. Faktor ustreznosti je odvisen od izpolnjevanja pogojev, ki jih ima posamezen delavec glede na zahteve posameznega delovnega mesta. Faktor izvajalčeve neposredne učinkovitosti je odvisen od vsakega delavca, in sicer od njegove prizadevnosti 'in pridnosti na delu. Faktor ustaljenosti pa je pogojen s trajanjem zaposlitve v OŽD Svilanit. Razlike pri višini osebnega dohodka med delavci začetniki in delavci, ki so že dalj časa zaposleni, se kažejo zaradi različnih faktorjev ustreznosti in ustaljenosti. Iz spodnjih primerov bodo razvidne razlike v višini osebnega dohodka: DM je v IV. plačilni grupi, delovnih ur je 184, osnova znaša 1812,40 din, faktor izvajalčeve neposredne učinkovitosti pa je 1,12 in tako je višina osebnega dohodka 2029,90 dim. a) Prvi delavec je zaposlen v OZD Svilanit 25 let in je prišel v OZD s 17 leti. zato mu pripada faktor ustaljenosti 1,10, prav tako ustreza vsem razpisanim pogojem in ima faktor ustreznosti 1,07. Iz tega izračunamo, da bi znašal njegov skupni osebni dohodek 2389,20 din. b) Drugi delavec pa je zaposlen v OZD 2 meseca in je star 17 let Faktor ustaljenosti ima 1,00. Kar ne ustreza razpisanim pogojem, ima izobrazbo ocenjeno z oceno 2, delovne izkušnje pa z oceno 1. Faktor ustreznosti je 0,92. Iz tega izračunamo, da bi njegov osebni dohodek znašal 1861,05 din. c) v tretjem primem je delavec zaposlen v OZD tri leta in je prišel v OZD z 21 leti. Faktor ustaljenosti ima 1,01, delovne izkušnje ima ocenjene z oceno 3, faktor ustreznosti pa znaša 1,04. Iz tega izračunamo, da bi njegov osebni dohodek znašal 2132,20 din. Razlika v višini osebnega dohodka med prvim in dmgim primerom znaša 528,15 din, med prvim in tretjim 257,00, med dru gim in tretjim pa 271,15 din. Iz teh treh primerov je razvidno, da na naš OD v veliki meri vplivata faktorja ustaljenosti in ustreznosti. Prav tako vpliva na višino osebnega dohodka tudi faktor izvajalčeve neposredne učinkovitosti, kar lahko vidimo iz naslednjega primera: DM je v IV. plačilnem razredu, faktor ustaljenosti je 1,00, faktor ustreznosti pa 1.04. Q O Oj > O S O D O I > 1812,40 1,04 1,00 1,00 1884,90 1812,40 1,04 1,00 1,06 1998,00 1812,40 1,04 1,00 1,12 2111,10 1812,40 1,04 1,00 1,18 2224,20 1812,40 1,04 1,00 1,25 2356,10 1812,40 1,04 1,00 1,32 2488,10 Iz navedene razpredelnice je razvidno, da tudi vsak posameznik lahko znatno vpliva na višino svojega osebnega dohodka. Ta vplivnost je izražena s faktorjem neposredne izvajalčeve učinkovitosti Narod si bo pisal sodbo sam Te besede našega velikega misleca in pisatelja Ivana Cankarja so bile za čas NOB zapisane z velikimi črkami na prosvetnem domu v Črnomlju. V tej stavbi in pod tem geslom je bilo februarja 1944 prvo zasedanje slovenskega narodno osvobodilnega sveta. Ta velika misel se je utrnila v zavesti Ivana Cankarja, katerega 100-letnico rojstva obhaja slovenska javnost v letu 1976. Ivan Cankar je občuti vso grenkobo težkega življenja, zato so njegova dela tudi izvirna in kritika takratne buržuazne in malomeščanske družbe. Ivan Cankar je kot velik svobodoljub in mislec naprej vedel kaj se bo zgodilo in zgodilo se je, da si je slovenski narod pisal sodbo sam in mu je nista »ne frak ne talar«. Kako težko je bilo življenje nekoč, pove povestica iz Cankarjeve črtice, iki se glasi: Petero nas je bilo. Sedeli smo za mizo im smo čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili. Naj starejši sestri je bilo trinajst let, na j mlajšemu bratcu pet. V srcih pa smo bili stari: poznali smo skrb in strah. Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastajala. »Prihaja«! Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne ustne so se tresle. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro -se je bila napotila, bogvedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili, kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje. Trd in strašen je otrok v svojem zaupanju. Zvečer je treba večerje. Neusmiljen je otrok v svoji veri. Mati, zvečer je treba -večerje; pojdi in prinesi jo, iz zemlje jo izkoplji, iz oblakov je utrgaj! Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu. »Kmalu se vrnem!« je rekla. Mislili smo, da gre samo k peku, -sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo petal-i kvečjemu deset minut. Gledali smo na uro, ki je visela na steni kraj peči. Počasi se je pomikal dolgi kazalec; ali kakor se mu ni mudilo, je bil prero-mal že ves črni kolobar. »Pogeldam na cesto!« sem rekel. »Kaj bi gledal? Ne pride prej... če še kdaj pride!« ... Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati. Kakor ob belem dnevu smo razločili njen dbraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na svoje trdosrčne sodnike. Mati se nas je bala... »Ali ste dolgo čakali« je rekla s tihim, prosečim glasom. »Nisem mogla prej ... niso daili...« K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena... O, mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju... Samoupravljanje prodira v svet Na televiziji je bila oddaja, kako se Peru (država v Južni Ameriki) gospodarsko in politično osamosvaja od gospodstva in izkoriščanja ZDA. Ta -dežela vodi politiko neuvrščenosti, zato se želi otresti vsakogar, ki bi rad izkoriščal njeno bogastvo im ljudstvu krojih usodo. Po revoluciji so si perujci izbrali pot socializma. Z vso zagrizenostjo so se lotih preobrazbe in industrializacije svoje dežele. Na televizijskem zaslonu je bil mlad perujski kmetijski delavec, ki je dejal: »Mi si gradimo deželo po vzoru Jugoslavije ki jo vodi maršal Tito tako da delavni ljudje na samoupravni način odločajo v podjetjih -in zadrugah.« Samoupravni socializem nezadržno prodira v zavest delovnih ljudi. Naši delavci tu in tam kdaj oporekajo, češ saj drugi odločajo, delavci pa samo prikimavajo. Te trditve sicer ni v celoti za zavreči, še posebej ne v tistih delovnih organizacijah, kjer ni učinkovitega družbenopolitičnega dela in kjer sta trdno zakoreninjena birokracija in tehnokratizem. Četudi v nekaterih organizacijah združenega dela samoupravljanje ni zajelo polne sape pa vendar posamezniki v marsičem ne smejo odločati mimo delovnih ljudi. Milanski list je v decembru 1975 p-riobčil članek svojega do- pisnika iz Beograda, ki opisuje gospodarski položaj v Jugoslaviji, še posebej pa sistem samoupravljanja. List navaja, v čem se izraža gospodarska kriza —^tako v stopnji inflacije, naraščanju brezposelnosti, upadanju življenjske ravni kakor tudi v pasivni trgovski bilanci — ter pripominja, da pri vseh težavah sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji ni posebno zaskrbljujoč. Z zvišanjem brutto narodnega dohodka za 7 % dokazuje Jugoslavija večjo vitalnost kakor marsikatera dežela na zapadu. Pisec ugotavlja, da ni zapadno gospodarstvo v boljšem položaju. Zapad-ne dežele in še predvsem Italija si prizadevajo, da bi njihova industrija dosegla večjo učinkovitost in konkurenčnost. Proizvodnost je tudi na zahodu padla zaradi podražitve nafte, pa tudi zaradi zaostritve sindikalnih spopadov. Gospodarska rast je na zapadu danes padla na ničlo. Mar je mogoče trditev, se sprašuje dopi-snik milanskega lista, ali je bolj uspel zapadni kapitalizem ali sovjetski socializem kakor jugoslovanski sistem samoupravljanja? Naj se odgovor na to vprašanje glasi kakorkoli, treba je -samoupr avla j n j u priznati zaslugo, da je v Jugoslaviji delavski -svet uvedel demokratično metodo, ki ne bo mogla dolgo stati brez političnih posledic v svetu. Kako se pri nas obračunava dodatek na stalnost Dodatek na stalnost, imenu jemo ga tudi minulo delo, smo pred uvedbo novega načina obračuna OD dobivali v znesku, ki je bil vpisan na obračunski list. Vsak je vedel, koliko ga dobi, to je bil dejanski dodatek k redni plači. Z uvedbo novega sistema osebnega dohodka pa se je vsa zadeva precej spremenila. Dodatek za stalnost je zamenjan z -novim faktorjem ustaljenosti v višini od 0 — 12%. Ker je ta novi faktor ustaljenosti samo eden izmed štirih faktorjev, ki med seboj pomnoženi (faktor konjuk-ture x faktor ustreznosti x faktor ustaljenosti x faktor neposredne učinkovitosti) sestavljajo skupni faktor. Iz obračuna OD sedaj pravzaprav ne vemo, koliko v dinarjih dobimo za stalnost. Seveda pa se ta podatek da izračunati, le postopek je malo zahtevnejši. Kot vemo se naš OD izračuna tako, da se uma postavka pomnoži s številom opravljenih ur, vse skupaj pa s skupnim faktorjem učinka. Torej je dodatek za stalnost obračunan že z obračunom posameznih postavk. Kakšen procent stalnosti je skrit v skupnem faktorju, pa je vpisano na izplačilni kuverti in sicer je to tretji faktor izmed petih, ki so vpisani. Za njim sta še neposredna učinkovitost in skupni faktor, ki je označen z zvezdico. Če bi radi vedeli, koliko pravzaprav dobimo za stalnost pa lahko izračunamo na naslednji način: S kuverte prepišemo naslednje podatke: DOHODEK — NETO, skupni faktor (zadnji) in faktor ustaljenosti (tretji) ter stalnost izračunamo po naslednji formuli: Dohodki — neto x % ustaljenosti skupni faktor = stalnost Da bo izračun točen, zanj vzemimo obračun za mesec, ko nismo bili v bolniškem stažu. Piriimer: Dohodki + netto so 3.500,— din skupni faktor =1,20 faktor ustaljenosti = 1,03 stalnost = 3.500,00 x 3 = 87,50 120 Kot je iz primera razvidno, se za izračun vzamejo faktorji v obliki % in sicer skupni faktor v celoti, faktor ustaljenosti pa samo % nad 100. Na koncu naj omenim še to, da se faktor ustaljenosti spreminja enkrat letno, če so za to pogoji, ter da je višina odvisna od tega, koliko ur smo na delu (več ur — večji dohodki). E. G. Prvo je človek in šele nato tehnika Nadaljevanje s prejšnje številke 2. Tiskanje in barvanje tkanin Arheologi so ugotovili, da so se med predmeti kot kulturne ostaline Gorskih jamskih prebivalcev, živeči pred 40.000 do 50.000 leti v Džoukoudian-u, nahajale tudi koščene igle in razno okrasje, na primer preluknja ne školjke, kamnite kroglice, koščki kosti, zobje zveri itd, obarvani rdeče. V guberniji Hu-anhian iz pokrajine Šenhi so našli dovolj tanko platno iz zgodnjega obdobja kulture Jangšau pred 5 do 6 tisoč leti. Tudi to platno je bilo rdeče obarvamo. Izkazi o barvanju tkanin dioi-jo zgodovinske starokitajske listine. Tako je znano, da so že več kot pred 3.000 leti za dinastije Džou barvali svilo in svilene tkanine ter pri tem poznali štiri postopke: kvašenje v vreli vodi, čiščenje sončenje in barvanje. V tej dobi so biU izbrani strokovnjaki za barvanje in preskrbo rastlinskih barvil. Državne barvarne so že dovolj znanstveno delale svoja opravila po barvnih postopkih. Poleg osnovnih barv: rdeče rumene in modre so uvajali tudi njihove odtenke ter sestave. Tedaj so že prevzeli po-nazorjevane vzorce. Z razvojem tehnike barvanja so kmalu izumili tudi umetnost tiskanih in barvnih risb na tkaninah. Arheologi so v Čangši, pokrajini Human, -našli v grobu vladarja ču iz dobe vojskujočih se kraljestev prevleke, posteljne odeje tiskane svilene tkanine, v guberniji Mimfong iz Hingiang-a pa platno z risbami, tiskanimi modro-belo in pripadajoče dinastiji Han (206 let pred našim štetjem do 220 let po našem štetju). Za prastare načine vzorčnega barvanja je značilen tale postopek: pred haravnjem so nekatera mesta tkanine zaščitili z voz-Ijastimi nitmi, tako da te dele barvanje ni moglo prežeti; po odstranitvi vozlov pa so se pokazale risbe. Ta način so imenovali vozljaisto barvanje, danes pa ga imenujejo vezno barvanje. S pisanim barvanjem so pridobili slikovite ornamente. Arheologi so na severozahodu Kitajske, a tudi v Hingiangu včasih našli vezno barvane svilene tkanine iz dinastije Tang (618 do 907 let po našem štetju), ki so bile v vzorčnem in v barvnem pogledu zelo lepe. Naslednji način barvanja se je imenoval voščena risba, danes se pa imenuje voščeno barvanje. Za zaščito pred barvo so rabili voščene prevleke. Na blago, ki so ga nameravali barvati, so najprej nanesli risbe z utekočinjenim voskom. Po barvanju so dali blago v vrelo vodo, ki naj utekočini in odstrani vosek, s čimer so se pojavili vzorci. Za tem so izumili nov način barvnega tiskanja. Prvotno so ta postopek imenovali nadvzorono barvanje. V tenki deščici, so vrezali iste ornamente. Dvojno zganjeno blago so dali med dve močno stisnjeni odtismoi (šabloni) neizpolnjena mesta pa so obarvali. Tako so bili odtisnjeni na blagu somerni vzorci. Večina blaga in izdelkov, tiskarjih barvano z voščeno risbo ali nedotisnim barvanjem, je oču-vanih iz dobe dinastije Tang. Gre za enobarvne ali večbarvne izvedbe. Tako pobarvane tkanine so rabili za oblačila, budistične zastave in za openj-anje. Risbe predstavljajo geometrične like, cvetice in bilke, ptice, pare živali itd. Slog barvnega vzorca iz dobe dinastije Tang je uveljavil svojo kakovost tudi na Japonskem. V Muzeju Stare palače in v Kitajskem zgodovinskem muze- ju v Pekingu so očuvane svilene tkanine, barvno tiskane za dinastijo Song (966 do 1.279 let po n. štetju). Risbe so vnešene v krež-ce, velike kot novec, upodablja-zoč razcvele potonike in nežno odtisnjene pare papagajev, ki lete drug prati drugemu. Potonike s tiskane s pomadami. Tehnično je zanimivo, da so tedaj že znali izdelovati vzorčne odtisnice (šablone) z naseljenim papirjem, sicer bi vzorci ne mogli biti tako natančni in nežni. Kakor povzamemo iz tedanjih knjižnih obvestil je bilo barvno tiskanje tkanin v splošni raba prebivalstva za dobo dinastije Song. Tedanji vladarji so celo prepovedali izdelovanje odtisnic. Ta ukaz pa so morali pozneje preklicati, ker ga enostavno ni bilo mogoče uveljaviti. Prav za časa dinastije Song so se priletni obrtni mojstri oprijeli izdelovanja vzorčnih odtisnic. Šablona je postala torej predmet široke potrošnje. Sčasoma so barvam dodali škrob, da se ne bi razlezle, torej da bi imele risbe ostre robove. Modro tiskani katun je bil že dolgo priljubljen. Razvil se je iz drežno tiskanega katuna iz dinastije Song. Tudi kitajske narodne manjšine so znatno prispevale k razvoju tehnoolgije barvnega tiskanja. Delavci narodnosti Li na jugu Kitajske so že dolgo znani kot spretni tkalci. Li-jevci so znali ročno tkati blago z lepimi ornamenti, znali so tudi vezno ali vo-zljnsto barvati osnove in vtisniti različne risbe, nato pa s pisanimi votki stkati blago, katerih vzorci so bili zelo živahni in bogati številnih odtenkov. Ta način imenujejo sedaj »tiskanje osnov«. V njem vidijo številni narodi napredno tehniko. To metodo pa rabijo v Hangdžou-u pri tkanju visoko kakovostnega svilenega blaga, na primer slovite dongfong svile. Severozahodni Tibetanca izdelujejo pulu volnene tkanine z istim veznim barvanjem, Ujgur-ci proizvajajo katun, barvno tiskan z lesenimi odtisni cami, medtem ko različne narodne manjšine na jugozahodni Kitajski tko z voščenim barvanjem. Vsi ti izdelki so bogati v barvah in lepih vzorcev, kar jim je posebna odlika. Vsem bolnim enako pozornost Ni namen tega prispevka pokazati s prstom na osebe ali sindikalno organizacijo, kako posveča skrb obisku bolnih delavcev ma domu ali v bolnišnici. Najbrž ni edinstven primer, da se nekaterim osebam, ki so v resnici bolne posveča več pozornosti, drugim manj nekaterim pa nobene. Bill je primer v lanskem letu, ko je en delavec resno zbolel. Zaradi narave obolenja je bil zelo zaskrbljen. Poslan je bil v bolnico na opazovanje in zdravljenje, kjer je ostal dva meseca. Iz delovne organizacije ga ni nihče o-biškal me njegov vodja, ne predstavnik sindikata in ne iz kadrovske službe. (V opravičilo navajajo, da je hil sindikalni funkcionar zavzet s promopredajo na to pa je odšel na dopust in zara- di tega ni hil organiziran obisk.) Ko se je vrnil na delo, ga ni nihče vprašal kako je z zdravjem ali, da bi mu kdo nudil tovariško besedo. čez nekaj mesecev je zbolela delavka iz iste enote to je iz strokovne službe. Tudi njeno Obolenje je bilo resno in je bila poslana v isti oddelek boknšniee za isto bolezen. Tej delavki je bila posvečena večja pozornost. Or gamiziran je bil obisk s tovarniškim Mercedesom, med delovnim časom so jo obiskale tri sodelav ke. Nesli so ji šopek cvetja in ji zaželele srečno novo leto. (Spet opravčilo, češ da je bil izvaljen nov sindikalni funkcionar in zato je bil obisk organiziran.) Nič narobe, če so tej delavki posvetili takšno pozornost, narobe pa je, da se na druge pozabi. —da In kako je s športno rekreacijo pri nas? Lahko rečemo, da gremo počasi in vztrajno naprej in navzgor. Če smo prva leta po osvoboditvi telovadili še zaradi javnih nastopov in 'trenirali zaradi tekmovanj, pa sedati vse bolj prihaja v zavest ljudi in družbenih delavcev, da je športno udejstvovanje namenjeno človeku, ne pa organizaciji, ki ji pripada. Prav tako so si pod množičnostjo nekateri predstavljali polne arene telovadcev, drugi pa samo repre-jentanco, nad katero se navdu šuje tisoč gledalcev in navijačev. Le malokdo pa je dojel, da o ravni telesne kulture neke skupnosti ne odločajo posamezniki ali reprezentančna moštva, ampak odnos ljudstva do športnih delavnosti, z drugo besedo: odstotek državljanov, M se sami krepijo, utrjujejo in r c kreirajo z športnim udejstvovanjem. Tudi za materialna sredstva, ki jih je družba dajala za telesno vzgojo in šport, moramo reči, da so jih v glavnem porabili za različne prireditve, tekmovanja in potovanja, predvsem pa za vzdrževanje nekaterih nogometnih enajstoric, za ljudstvo pa so zgradili samo tribune. Tako lahko mirne vesti zapišemo, da pri nas vse preveč gojimo samo a-traktiivra šport, občani pa so le pasivni gledalci. Zaradi vsega tega se je načelo »šport za vsakogar«, načelo, ki je vsebina športne irekreacije, uveljavljalo tako počasi in po malem. Le nekatere delovne organizacije so dojele pomen športne rekreacije v življenju modernega človeka, pa so zato začele uvajati: L rekreacijo med delovnim časom (v polurnem odmoru), 2. organizirano vadbo in igre v prostem času (popoldne ali zvečer), 3. nedeljske izlete, smučanje, kopanje ipd., 4. športno udejstvovanje na letnem dopustu, 5. občasna tekmovanja, delavske športne igre, medobratna tekmovanja in srečanja ter podobno. Kar zadava športno rekreacijo med odmorom, imamo že nekaj dragocenih izkušenj. Kaže, da so sprehodi, perjanica, odbojka in kegljanje najbolj priljubljene oblike aktivnega počitka. Ponekod so poskusili z nogometom, pa so ugotovili, da delavce preveč razburi, razvname strasti in je tudi prenaporen. Glede na te ugotovitve, bi delovne organizacije morale urediti primerna sprehajališča im igrišča ter nabaviti potrebne rekvizite za omenjene tri športne dejavnosti. Zaniimabje za športno rekreacijo je treba najprej sprožiti, nato pa ga razvijati in pospeševati. Ljudi je treba prepričati in jim dopovedati, da aktivni počitek ni samo zabaven in prijeten, pač pa predvsem koristen zanje! In ko jih na ta način pritegnemo in pridobimo, jih je treba usmerjati in pospeševati njih prizade- vanja, hkrati pa odpravljati vse morebitne škodljive pojave, med drugim vsako pretiravanje, nezdravo tekmovanje in pa vse, kar je v nasprotju s higienskimi načeli (kajenje med športnim u-dejstvovanjem, alkohol itd.). Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Prihajajo časi, ko bo delovni teden krajši in bodo imeli ljudje več prostega časa, pa nam ne bo smelo biti vseeno, kako ga bodo porabili in preživeli. Prav posenbo bomo morali paziti na mlade delavce, da se ne bi navadili na »negativno rekreacijo« kakor bi lahko imenovali kartanje v zaprtih prostorih, u-živanje alkoholnih pijač, ponočevanje v lokalih ipd. Morali bomo začeti uvajati prakso, da bomo že ob sprejemu novega delavca ugotovili njegovo zanimanje za šprot in ga takoj vključili v skupimo, v kateri bo to zanimanje lahko v celoti izživelo. Gre za to, da se delavec ne hi počutil osamljenega, pač pa naj bi bil že od prvega dne deležen vseh tistih vrednosti, ki mu jih lahko daje dobra tovarišija. lV nekatrih državah so šli še korak dalje: mlad delavec se mora ob podpisu delovne pogodbe oboezati, da se bo predno in aktivno bavil z ndkkn športom. Če mladega človeka . pravilno vodimo in športno vzgajamo, postane kaj kmalu vnet pristaš naslednjih opravil in navad: 1. tdlesna nega, utrjevanje in športna rekreacija postanejo njegova vsakodnevna potreba; 2. posebno važnost pripisuje zdravi prehrani in počitku; 3. odklanja vse, kar škoduje zdravju. Vse troje so najvežnejši faktorji zdravega načina življenja, zadovoljstva in užitka ob dobro opravljenem delu in ne nazadnje tudi pomembni faktorji za dolgo življenje. Za konec naj rečemo še neka] besed o najbolj priljubljenih oblikah športne rekreacije, ki so se uveljavile pri nas. Na prvem mestu so nedeljski izleti v hribe, 60.000 članov Slovenskega planinskega društva najbolj zgovorno priča o tem. Organizirani planinci naj bi v delovnih kolektivih potegnili za seboj mlade ljudi in jih uvajali v planinstvo, da, uvajali, kajti tudi pri tem je potrebna prava mera glede telesnih naporov, brane in zlasti _ pijače. Kdor bo oa neddlij skem izletu y hribe zmeren v hrani, hoji im pijači, se bo v ponedeljek okrepčan in svež vrnil na delo, kdor pa bo pretiraval, bo prav gotovo čutil neprijetne posledice. Pa ne samo planincev, tudi lovce, ribiče, gobarje in druge nedeljske športnike bi bilo treba pridobiti za zmernost. V poletnem času je najbolj priljubljena oblika ,aktivnega oddiha in počitka kopnje, pozimi pa smučanje in sankanje. Tudi na to v delovnih organizacijah ne bi smeli pozabljati. Nikakor nas ne bi smelo zadovoljevati ne- kaj odstotkov tistih, ki gredo vsako nedeljo na sneg ali k vodi, povsem resno bi se morali pozanimati za tiste, ki teh navad še nimajo im jim pomagati, da se jih bodo navajali. Pomemben napredek smo dosegli pri športni rekreaciji na letnih dopustih. Vse manj je takih, ki svoj letni dopust preživljajo v brezdelju ob boljši hram in obilni pijači. Danes vzamejo s seboj žogo, loparje za perjeni-co, pribor za ribolov, podvodno pušpo, čdln .in še kaj. Z vsem tem se na dopustu ukvarjajo, razmigajo se in razvedrijo, naberejo si novih sil, spočiti in prenovljeni se potem vračajo s počitnic. Ni dovolj, da počitniški domovi skrbe samo za stanovanje in hrano, sodobni počitmličar-jd si žele tudi primernega irazved-rila. Zato spadajo v obvezni inventar vseh počitniških domov miza za namizni tenis, krogle za balinan je, loparji za itenis lin perjanico, žoge, čolni, vodne smuči, in kaj vem kaj vse še. Tudi pro-stro za odbojko, kegljišče, balinišče in žogamje bo treba najti. Zvečer pa seveda sodi med ob- Morda se marsikdo sprašuje, kakšen je dohodek avtoceste Vrhnika — Razdrto, vendar me pride do informacij. Podatki republiške skupnosti za ceste o prometu oziroma dohodkih te avtoceste so ispodbudni za nadalj.no gradnjo avtocest v Sloveniji. Na cestninskih postajah so v prvih devetih mesecih 1975 zbrali približno 34 milijonov dinarjev. Po proračnun za celo leto bodo bruto dohodki znašali 42 milijonov. Od teh dohodkov bo treba odšteti okoli 8 milijonov dinarjev za vzdrževanje avtoceste, 5 milijonov za cestninsko službo, letni obrok za cestno posojilo mednarodne banke pa znaša 23,5 milijona dinarjev. Vsi izdatki bodo dosegli 36,5 milijona dinarjev ta- like aktivnega počitka tudi ples, seveda ples na planem! Vse to velja za poletne dopuste, zimski počitniški domovi pa imajo še važnejšo nalogo. Zdravniki namreč pravijo, da ije zimski dopust, pod pogojem seveda, da ga preživimo na sončnih smučarskih terenih. Zato bo treba čimpirej misliti na zimske počitniške domove, v katerih bi naši delovni ljudje za primerne in dostopne cene lahko preživljali del svojega rednega letnega dopusta. Vsi od kraja moramo storiti vse, da bo naš delovni človek prišel do zdravega športnega razve drila. Posebna Skrb pa naj velja mladini, ki je aktivnega počitka in rekreaci je še toliko bolj potrebna- pa tudi zato, ker je pozitivne vplive najbolj dovzetna. Pri tem pa se seveda nikakor ne smemo togo držati športnih pravilnikov in klasifikacij, vodilo naj bi bile želje in potrebe našega delovnega človeka, zanj gre, za njegovo zdravje in osebno dobro počutje, zanj, ki je naša najvišja vrednost. ko, da ostane republiški cestni skupnosti še vedno 5,5 milijona dinarjev. Mesečno se nabere povprečno 3,5 milijona dinarjev. Tri sodobna zla človeštva V srednjem veku in po nekod še danes (dežele Afrike in Azije) ljudje trepetajo pred kugo in lakoto. Sodobni medicini ze skoraj povsem uspelo zatreti to strašno morilsko bolezen, medtem ko lakoto. Sodobni medicini je skoraj vsak dan pobere tisoče in tisoče otrok in onemoglih ljudi. Tudi Če vas pot pripelje v Lucijo oglejte si kamnite skulpture forma viva DOHODEK AVTOCESTE Jeza - izvor bolezni naše vsakdanjosti! Mnogi od nas ste gotovo že opazili, da vam jeza ali neka ne prarvičoost oziroma krivica v to varni ali že stalno nezadovoljstvo ali vsakodnevni odpor do dela »udarjajo« na želodec, povzročajo motnje v obtoku krvi in oyi rajo funkcijo srca. To pripelje do stanja, da se vedno češče slabo počutimo, da smo brez veselja in utrujeni, delo smatramo povsem kot muko, da nas prosti čas prebijemo brez veselja in pod gotovimi okoliščinami smatramo še celo svoje življenje kot brezsmiselno. Potem se naenkrat spomnimo, da morda z našim zdravjem nekaj ne more biti v redu 'in da vse nevšečnosti prihajajo od tega. Pri tem pa pozabljamo, da smo zamenjali vzrok in posledice, seveda pa naša bolezen ni samo domišljija. Zdravnik bo brez dvoma našel simptome, predpisal nam bo zdravila, ki nam bodo pomagala — seveda samo kratek čas, ker ne zdravnik in ne jzdra-vila ne morejo do jedra naši bo lezni, ki v premnogih primerih ni osnovane v telesu samem. Na zdravniških kogresih, kakor tudi pri izmenjavi ^ mnenj med tovarniškim zdravnikom m tovarniškim psihologom se vedno poroča o enakih rezultatih različnih preiskav in opazovanj Več kakor 85 % vseh pacientov z zgoraj opisanimi simptomi or gansko'sploh niso bolni, ampak so napadeni z nevarnim časovnim pojavom: s podzavestnim begom v bolezen. Da ta »podzavestni beg« v bolezen v najkrajšem času dejansko izpodkoplje zdravje, je vsekakor samoumevno Noben človeški organ m dorasel, da bi prenesel trajno Obremenitev dnevnih razburjenj v zvezi s počasi prihajajočim odporom do dela. Tako nastane samo iz začetnega duševnega pritiska, organsko obolenje, ki končno pripelje do dejanskih težav, popol-nega odpora do dela, starostnega hiranja in prezgodnje smrti. Če je torej v naši vsakdanjosti skrita ta velika nevarnost — je za vsakega od nas važno da spozna te nevarnosti in jih preprečuje. Kako hitro torej ugotovimo, da ije jeza in nezadovol jstvo prekomerno obremenjujejo naše zdrami e — moramo takoj k zdravniku po nasvet. Če zdravnik ne ugotovi nikakega obolenja, potem nikar ne poskušajmo samo z zdravili pozdraviti naše telesne težave. Talk oj moramo po- TRI SODOBNA ZLA ČLOVEŠTVA temu zlu se človeštvo upira, vendar izhod iz te situacije ni la hek. Bogate države se kaj malo zmenijo, da bi pomagale nerazvitim. V Evropi oziroma v razvitem setu, je življenjska doba že 65 let za moškega, medtem ko je v Indiji 35 let. Četudi človek razvitega sveta živi v izobilju, avtomatizinamem stanovanju in podobno, ga pestita strah pred boleznijo in bodočnosti. Svetovna zdravstvena organizacija WHC v Ženevi ugotav- iskati ikoreiiiine, ki v območju našega poklica, v naši tovarni, pri delu v vsakdanjem življenju otežujejo in izpodkopavajo naš obstoj. Pri tem pa ni potrebno na vrat in na nos menjati svoj poklic. V vsakem poklicu, posebno pa še v našem, je skrito celotno zadovoljstvo, ki ga je delo zmožno dati človeku kot zdravilo. Moramo ga samo poiskati. In to ni preveč težko! Poskusimo enkrat spremeniti naš vsakodnevni tempo življenja in zavestno oblikujmo naš vsak dan. Učimo se novega! Seznanimo se z vsemi na predki v tovarni, v poklicu. Ni nobenega boljšega sredstva proti odporu do dela in nezadovoljstvu. Sistematično prebujanje naših strokovnih interesov prežene vso dolgočasnost in na_ mesto tega se naše srce napolni z veseljem do poklica in dela. No, sedaj pa pojdimo, še korak naprej: če nas zadeneta krivica in nepravičnost, razburjenje in jeza pa prekipita do vrha, ne zadržujte tega v sebi, ker vam bo sicer obležalo kot cent v želodcu in prsih. Prav tako pa tudi naj ne bi takoj eksplodirali in pričeli s pravcato malo vojno, ki vam bo uničila živce. Poiščimo namesto tega takoj razgovor o sporni točki, prikažimo naše mišljenje stvarno in mirno; prikažimo jasno, razločno kaj nas jezi, grize. Če imamo mi prav, po tem bodo marali to uvideti, drugače pa mi nimamo prav, potem moramo imeti v lastnem intere- su toliko strpnosti, objektivnosti m samokritike, da to tudi odkrito priznamo. Začudili se bomo, da tako prvi kot drugi način sprošča našo potrtost in nas napolni z novo močjo. Razumljivo je, da se kljub temu v poklicu in življenju vedno na novo menjajo poleg veselo obvladanih delovnih ur tudi dol gočasne in mučne ure. Če takih ur ne moremo spremeniti, potem jih pač vzamemo take kakršne so, ker tudi narava menja dež in sonce in eno naredi dru go še bolj lepo. Če se dokopljemo na ta način do neke gotove samodiscipline in do nekega zdravega notranjega stališča nasproti dnev nim problemom v poklicu, bomo kmalu ugotovili, kako hitro tako odpadejo jeza, nezadovoljstvo, skrbi in depresije in kako zelo nas obvarujejo pred bistvenim: pred begom v bolezen! Iz mesečne revije »Textilbetri eb« 11/1975 prevod V. B. Kaj napovedujejo državniki in gospodarstveniki Po predvidevanjih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj s sedežem v Parizu, bo rast svetovnega gospodarstva v latu 1976 dosegla 4 % v primerjavi z letom 1975. V istem času naj bi inflacija od 10,5% padla na 8,51% pri tem pa bi brezposelnost nekoliko narastla. Primanjkljaj držav, ki so v tej organizaciji, bo znašal 17,5 milijarde dolarjev v primerjavi z letom 1975, -ko je dosegel 6 milijard dolarjev, Marsikatera izmed razvitih držav bo zašla v težave, ko bo treba plačati svoje obveze. Najhitrejša gospodarska rast Ija, da povzročajo cigarete, alkoholne pijače, mamila in ostale druge prav tako škodo in pustošenje v današnji družbi kot kuga v srednjem veku. Poleg tega pestijo sodobni svet še obolenja srca An ožilja, vse več duševnih bolezni -in rakasta obolenja. Res se je posrečilo medicini zajeziti ali povsem omejiti veliko nevarnih in kužnih bolezni, tako da je bil upravičen optimizem, da bo človeštvo manj odvisno od zdravnikov, če ne bi bile prišle na njih mesto tri kuge: alkoholizem, kadilska strast in vdajanjem o-pojnim drogam. bo nastopila v severni Ameriki in na Japonskem, kjer ije brutto narodni dohodek narasel za 5 % in to v drugi polovici 'leta 1975, v letu 1976 pa tudi v nekaterih državah Evrope. Nekateri listi pripominjajo, da ni mogoče, da bi se gospodarstvo irazvijalo po enakem kopitu od Japcmske do Zahodne Evrope. Slika ne more hiti enotna. Dramatična zapora sicer ni na vidiku, vendar je jasno viden preobrat od gospodarskega mrtvila k obnovi konjukture, sicer z rahlim porastom, v mnogih državah. Gospodarska dejavnost v industrializiranih področjih je dosegla najmižjo stopnjo. Gospodarstva velikih držav so na robu preobrata na bolje, če so pa že na poti -izboljšanja, so šele samo predvidevanja. Kaže, da so se znamenja gospodarskega izboljšanja pokazala najprej v Evropi. To se najbolj jasno vidi v Franciji, ki stopa v razvoj gospodarske obnove. Od svetovnih gospodarskih gibanj je zelo odvisno tudi naše jugoslovansko gos-podarstvo. Slovenska industrija, še posebno predelovalne narave, je v glavnem odvisna od surovin in to predvsem iz uvoza. Razumljivo je, ga gredo sedaj napori v tej smeri, da bi bolj izkoriščali domače surovine, ki so bile sedaj često zanemarjeni in, da bi pri gradnji novih obratov v prvi vrsti upoštevali, da bi se oskrbovali s surovinami iz domačih virov. Zaradi restrikcij skih ukrepov lahko ugotovimo, da so bili glede uvoza surovin v zadnjem času doseženi že precejšnji uspehi, zavedati pa se tudi moramo, da proces v tej smeri ni lakeh m tudi ne kratkotrajen. Ali veste, da sta vzgoja in izobraževanje tudi v naših rokah, zato glasujte za krajevni samoprispevek Pismo vojaka Najprej vam vsem skupaj pošiljam pozdrav iz mrzle Strumi ce. Ne vem kako je pri vas, ampak rečem vam, tukaj je pošastno hladno. Sploh ne vem kje se jemlje zima. Ni nobenega snega hladno pa je zelo. In -ravno sedaj me tako zebe v sobi, da svinčnik kar sam od sebe piše, -tako se mi roke tresejo. Nadalje se naj lepše zahvaljujem za vse_ do sedaj sprejete Tekstilce, saj se vsakega zelo razveselim. Iz te pozornosti vidim, da me še niste pozaihili lin lepo sem seznanjen z vsemi večjimi dogodki. V Tekstilcu berem, da ima podjetje lepe uspehe, katerih sem še posebno vesel, saj vem, da se bom vrnil na delo v dobro urejeno in dobro stoječo organizacijo. Časopis mi veliko pomeni, ker lahko vsaj prečitam kaj slovenskega, upam, da ga bom prejemal dokler bom -tukaj. Zahvaljujem se tudi za čestitko ob novem letu, ki je bila podpisana od tov. Mišičeve. Hvala za vse, kar ste mi v tej čestitki zaželeli in upam, da -se mi bodo želje v čim večji meri izpolnile Posebno pa se zahvaljujem za prejetih 200,— din. Z njimi sem si še kako polepšal novoletno praznovanje, v kolikor je to sploh bilo praznovanje, saj moramo biti vojaki vedno pripravljeni braniti domovino. V vojski so pa tudi vsi dnevi enaki tako, da sploh nisem imel občutka, da je leto 1975 že prešlo. Le kadar sem šel v mestu, se je to poznalo, ker je bilo življenje v mestu bolj živahno. V tem pismu vam pošiljam tudi sliko, da me ne boste čisto pozabili in ocenite, kako mi kaj pristaja vojaška obleka. Želim si, da jo objavite v Tekstilcu, če je to mogoče, da bi se tudi oni, kateri tega pisma ne bodo brali spomnili na mene. Sedaj pa naj še malo opišem kako mi poteka vojaško življenje. Nekoliko težki so bili prvi dnevi v Skopju. Najprej se je bilo treba navaditi na kolektivno življenje. Navezali smo medsebojne prijateljske odnose ne glede na to, kaj si po narodnosti in od kod je kdo. Treba se je bilo marsičesa naučiti. Vsak dan smo vadili, gledali -in poslušali novosti iz vojaškega življenja in tako so mam v zanimanju tekli dnevi, tedni in tudi meseci. Vedno več se je zahtevalo od nas. To pa tudi zaradi tega, ker smo bili na kursu za komandirje oddelkov in priznam, da sem se marsikaj naučil. Odšel sem iz Skopja, ki je lepo mesto in polno kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, posebno pa še v okolici. Slovo od prijateljev je bilo težko, toda takšno je naše življenje. V Strumici je sedaj že dobro, našel sem novo sredino. Dobil sem odel j en j e, se pravi pe-tor-ioo sposobnih vojakov in vsi skupaj skrbimo za naše orožje, kot mati na malo dete. Je pa tudi naporen ta moj posel. Biti desetar ni tako lahko, saj odgovarjaš za vsakega človeka v oddelku in še veliko drugih obveznosti mi včasih teži dneve. Kadar mi je najteže, pomislim na domači kraj na vse kar me čaka ko se vrnem in zopet vse mine. Minila bo tildi moja vojaška obveznost in prišel bo dan, ko se bom vra čal iz malega mesta v Makedoniji po imenu Strumica, ki je oddaljena od Grčije vsega 20 km. To bodo nepozabni spomini. Za danes bi zaključil, saj mi je kar zmanjkalo prostora. Malo sem napisal, čeprav sem mislil, da nimam kaj pisati. Vidite, kako se človek moti. Prejmite še enkrat lep pozdrav od vojaka Branka iz Strumice. Tov. Branko iz tvojega pisma, ki sem ga malo korigiral razberem, da si priden vojak. Poslali so te na tečaj vsekakor zato, ker si bil delaven in priden vojak. Kot sam pišeš, ima vojak veliko obveznosti do domovine. Tako se moramo vsi nenehno izpopolnjevati,, da bom-o znali obvladati vojaško znanje in tehniko in to u-porabili v borbi proti morebitnemu agresorju. Tov. Branko želimo ti, veliko uspehov pri izvajanju Tvojih vojaških dolžnosti in hvala ti za dobre želje. Pričakujemo, da se boš še kaj oglasil. Lep pozdrav! Urednik Zanimivosti 1. Koliko ljudi dela v tekstilni industriji? Tretja naj večja industrijska veja v okviru Evropske gospodarske skupnosti je tekstilna in- dustrija in z njo tesno povezana oblačilna 'industrija. V teh podjetjih je zaposlenih 4 milijone l judi to je 13 % vseh predelovalnih podjetij. Med zaposlenimi je več kot 1/2 žensk. Nekatere de- žele v razvoju so dosegle visoko stopnjo razvoja tekstilne industrije, mnoge od njih so v tej panogi že celo preveč industrializirane. Med take države spadajo nekatere države v jugovzhodni Aziji, pa tudi Jugoslavija in Brazilija. V jugoslovanski tekstilni industriji je zaposlenih približno 250.000 delavcev. Tekstilna industrija je bila pri nas v vsem povojnem obdobju glavni nosilec akumulacije denarnih sredstev iz katere se je gradilo in razvijala ostala industrija. Zaradi tako velikega potenciala tekstilne industrije nasploh v svetu se je vse težje plasirati na tržišče, kar je občutiti še posebej v zadnjih 5 latih zaradi gospodarske krize. Vse težje se je vključevati v mednarodno izmenjavo, to je prodajati tekstilne izdelke. Perspektivni razvoj in obstoj bodo imele le tiste organizacije, ki bodo s svojimi izdelki konkurenčne na svetovnem tržišču s kvaliteto in ceno. Taka konkurenčnost nas opozarja na dolgoročno načrtovalno palitiko razvoja. 2. Inflacija in nezaposlenost. Inflacija in nezaposlenost delata preglavice državnikom. Na tržišču je sicer čutiti rahlo omirjenost cen. Na svetovnem tržišču je nekoliko zmanjšanj porast trgovinskih cen, toda lete se ne morejo nikakor umiriti. Argentina je postala žrtev silne inflacije, ki je hujša kakor v Čilu. Nezaposlenost v Zahodni Nemčiji narašča. Koncem lanskega leta se je nezaposlenost povečala za 5,5 % in je bilo brez dela 1 milijon 061.000 ljudi. Med inozemskimi delavci je brez zaposlitve 5,6 % kar je zelo visok delež. V gradbeništvu, kjer je največ zaposlenih inozemskih delavcev je bilo brez dela 70 tisoč ljudi. Svetovno znana tovarna letalskih strojev ROLLS ROYCE načrtuje odpustitev 6 tisoč delavcev. Zadeva je zanimiva toliko bolj ker kaže, da se angleška industrija pni kateri ima sicer država čedal je več besede, na ustavlja pred še tako korenitimi u-krepi, ko gre za ozdravl jenje krize. O tem se je sicer lahko prepričala tudi Italija, ko je prišlo do odprite krize obratov, ki so bili v posesti angleške avtomobilske družbe, ker je matična družba na angleškem sklenila lete opustiti. Kadrovske vesti Sprejeti na delo: Burja Janku — sin Stele Milan v DE 13, Ulčar Franc v DE 15 Lunder Branko v DE 13 Posavec Jože v DE 15. Odhod delavcev iz delovne organizacije: Bremec Cecilija iz DE 10 — invalidska upokojitev Doplihar Alenka iz DE 30 — potek pogodbe (za določen čas) Pri slan Mari j a iz DE 13 — sporazumna razrešitev Hočevar Alojzija iz DE 13 — sporazumna razrešitev. Rodili so se: Zaman Mileni — hči Podgoršek Slavici -— hči Zamljen Jožici in Cirilu — hči Kavčič Danici — sin Česen Frančiški — hči Sovinšek Antoniji in Janezu — hči Burkeljca Mariji in Stanetu — hči Lipovšek Mariji — sin Serko Jožici — hči Gomiršek Marinki — sin Borštnar Ivanki — sin Hlade Katici — sin Kolar Jelki — sin Homar Mariji — hči. Mamicam in očkom čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo zdravje in dobro počutje. Nesreče: Goričan Jože iz DE 20 — na poti z dela Šlebir Franc iz DE 13 — na poti na delo Gregl Marjan iz DE 20 — obratna nezgoda Gor ta Jolanda iz DE 10 — obratna nezgoda Golob Alojz iz DE 20 — obratna nezgoda Jeglič Jožica iz DE 431 — obratna nezgoda. »KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »»SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: PAPIRKONFEKCIJA KRŠKO Rešitve odboru v STICA. pošljite uredniškemu 10 dneh po izidu TEK- JI l m SILICIJ PROŽNE NAPRAVI LJUBI- TELJ MIRU nede- laven TUJE M IME . NOG. KLUB MEDNAP ZVEZA LETAL. DRUŽB LITER TONA TV. ZAŠLO/ OKIČ | egon OMAHNA £{ STARI SLOVA- NI KOMU. BANKA 21. ČRK/ 1 PREDLOS SLOVAŠ GOROVJI ponav- ljanja V" 1 IlilHg OTOK NA HAVAJIH ZELIŠČE GOLOB CIRIL DRŽAVA v JZ AZIJI NAJVIŠ. KARTA OS ZAIMEK KALIJ AMPER NERE- VS1I NIKAUNK Pisatelj miklove ZALE < ING. MATELIČ TONE DOLEKJC PLAČILO TEPTA- LEC SNEGA NEZNANK) PODLI- STEK AGREGA STAN |E NOVI SVET 12.ČRKA KOZMET TOPILO 1. ČRKA ELEMENT PIHANJA OZEK FLUOR TTEPUBL. V SRED. AMERIKI RADIO ITALIA EMILIA BARVA KART SAMO GLASNlk ZAČETEK ABECEDF NAROD. REPUBL NAJEMN IŠKA STANOV# NfA VLADIM SAVIN POPOLN BORIS LAH VZVIŠE- NOST ŠPAN. VOJSKO- VODJA RANER POČASEt DVIG IZDEL- OVALEC TIPK ŽIVAL. k VZDIH Andrej zore ZBIJA- NJE RIJEKA VELIKO REŠETO AVSTRIJA KAZ. ZAIMEK MAST ALOJZ KONDA POLDRAG KAMEN ITAL. TE LEV. VIR Pisec KNJIGE SPLAV PREDL. GL. MESTO PREBIVA- LKA JAPONSKI 1.ČRKA LJUDSKA MILICA SKR. Z. IMF HITRA SMRT STAR SLOVAN MERILNIK ČASA ETIOPIJA RUSKI PRIIMEK PREDLO« SjLOV. GOROVjf V SZ METER LITER VONJA- VA PRVI LETALEC jI12 RAZPRE DELNICA DVOJICA NIŠ ZDRAV RASTL. VELIKA PTICA DUŠIK KISIK NAKANA EMA AJDIČ e* POLMER TUJ. t IME KAČJI GLASOVI ZAPOR. ČRKI RUS.REKA MIR VRST. JUH NESPA- METNA ŽENSKA MAJHNA LOPATICA NEVARNO OROŽlE MANJŠA KULTUR PRIRED. VRStA RJAV. BAR- OTO* AJDIČ BLAGAJNA PUSTOLO- VEC CRUSOE SAMOGL RADIJ SARAJEVC PA RT IZ. VAS ŽLAHTNI PLIN VEDA MLAD PREMOG DRŽAVA V JZ AZIJI SEŽANSKI VLAK OBŽAL- OVANJE JASA 1 KONJSKJ SILA ŽUPANČIČ MAJHEN ZABOJ ORODJE AVSTRIJA vdolbina SLAŠČIC# L- NEM. REKA ANDRIČ IVO VRANI PODOB. PTICA KIKIRIKI HRV. MESTO PROBLEK SUKNJIČ NIČ EISENHO- WFR MOR RIBA ITALIJA ŠPANIJA GRŠKI BOGATAŠ SIMBOL ZA EL. . UPOR UŽIVAL AZILA ASČ RIMSKA 1000 VELIK PTIČ ZBOR 9. PEVCU DOM- ŽIVAL 12.ČRKA 1 1 ČRKA EMIL KRANJC Ž. IME IVAN NOGRAŠEk NAPHAVA ZA n^tikan- i POSODA VZKLIK KISIK 18.ČRKA ZGODEN NATAKA- RICA (OROŽIJ/