Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tisbarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 hr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 6. februarija 1878. Obseg: Petero rastlinam potrebnih življejev. — Kako naj se položijo panjovi v čebelnjaku? — Gospodarske zadeve. — Rožna dolina Kazanliška. — Se li da Turek prestvariti v omikanega Človeka? — Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.) — Dualizem v številkah. — Dve nemški knjigi z ozirom svojim na slovanstvo. — Pred nebeškimi vrati. — Naši dopisi. — Novicar. Gospodarske stvari. Petero rastlinam potrebnih življejev. Ti življeji so rahla prst, avitloba, gorkota, mokrota (vlage) in zrak. Rastlinam je treba: 1. Prsti. Prst, v kateri rastline rasti morejo, mora rahla biti; da bo prst (zemlja) rahla, jo je treba kopati ali or a ti. Zemljo, v katero hočemo žito sejati, ali jo s kakimi drugimi sadeži obsaditi, je treba večkrat preobrniti, premešati in zdrobiti, da zrak, solnčna gorkota, mraz, mokrota (vlaga) va-njo more, da se^re-divne reči v nji obudijo, škodljiv plevel pa zatere. Cem večkrat se njiva prekoplje ali preorje, tem boljše je; so-sebno če se to delo pred zimo zato stori, da zemlja zmržne , po zmrzlini razpade, in se snežene vode glo-bokeje napije: poleti pa da jo solnce prepeče. Predno se va-njo kaj vseje, se mora spet prekopati, preorati, dobro zrahljati in zdrobiti, da se seme lože va-njo «pravi, z brano zavleče, da kali, raste, in da se koreninice lože po nji razlezujejo. — Kako koristno je rahla nje zemlje rastlinam, se lahko prepričamo po tistih rastlinah, katere je treba večkrat o ko pa t i. Tako vidimo, da si zelje, krompir, koruza, repa po okopanju brž pomagajo in lepše rastejo. — Zemlja 3e mora rahljati, da za rastline, katere v njo sejemo, redivna postane; zakaj s prekopanjem ali s preoranjem pride spodnja zemlja na vrb, katera je od prejšnjih pridelkov izmolzena, izpita, povžita in tedaj manj rodovitna, povrhna pa, ki je na zraku rodovitniša postala, pride spodej, da korenine novega sadu potrebni živež dobe. Povrhna prst, ki je najbolj spočita, najmanj izmolzena, pride po oranji spod, da korenine novič vsejanih rastlin v nji živež najdejo. 2. Rastline potrebujejo tudi s vi t lobe. Nobena rastlina bi v črni temi, ako bi jo v najboljšo prst sejali ali vsadili, prav ne rastla; to vidimo pri repi in krompirji, kakošne krive, zvite, blede cime ali kalice v temnem hramu delata. Brez svitlobe bi rastline ne bile zelene, cvetlice bi brez svitlobe, brez solnca, razne barve, s katerimi so okinčane, in s katerimi nas zvese-lujejo, zgubile, in bi navadnega duha ne imele. Skušnja uči, da rastline v odsolnčnem kraji, v senci, če jim kako poslopje, kako košato drevo senco dela, ali ne dozorijo ali pa slabši sad narede. To vidimo sosebno pri grozdji, pa tudi pri drugem sadu in žitu; in le malo rastlin je, da bi senco ljubile. 3. Solnčna gorkota. Da solnčna gorkota rastlinam pomaga, mora zemlja, v kateri imajo rastline rasti, zrahljana biti; trdo potlačene zemlje solnčna gorkota ne more ne predreti, ne do korenin rastlin priti. Gorkota pa mora rastlinam primerna biti; prevelika bi rastline preveč posušila, celo sežgala; če bi pa premalo gorkote bilo, bi pa sok v nji se strdil, vstavil ali celö zmrznil, in vsa rast bi nehala, rastline bi poginile. Zmrznjeni sok potrebuje več prostora, razžene svoje posodice, da rastline, kakor je posebno pri trtah znano, razpokajo in pomrjö. Ker pa gorkota po vseh krajih ni enaka, in tudi vse rastline enake gorkote ne potrebujejo, in ker tudi ni dežele na svetu, da bi vsega rodila, česar človek potrebuje, mora umen kmetovalec tudi gorkoto ia podnebje svojega kraja poznati, da vč, kakošno vreme je tam navadno, katero stopinjo gorkota doseže, kedaj se začne , koliko časa trpi , kedaj mraz nastopi, da se ne bo s takimi rastlinami ali sadeži pečal, kateri niso gorkoti njegovega kraja primerni, in od katerih bi malo ali nobenega dobička ne imel. 4. Rastline potrebujejo tudi mokrote (vode). Vse, kar po vrhi zemlje črnega vidimo, je gnojic ali gnjilovec; ali ta gnojic rastlinam v živež ne more služiti, dokler ga zrak po gorkoti in mokroti popolnem ne zmene in ne raztopi. Rastline, ki iz maternega mleka izrastejo, kakoršnega jim je sama v seme dala, potrebujejo zdaj v svojo rejo in rast vode, v kateri raztopljeni gnojic po koreninicah srkajo. Rastlinam je v vodi raztopljen gnojic, ki jim ga voda ali zrak pripelje, edini živež; ako jim tega zmanjka, kar brž poginejo , ker se ne morejo kot živali na drugo mesto premakniti in živeža si iskati. Čeravno rastline po perji, in po vsem, kar je na njih zelenega, veliko živeža na-8e vlečejo, jim vendar voda, ki jo po koreninicah srkajo, še veliko več v rejo pripomore, ker voda jim raztopljen sok in drugih v njih rejo potrebnih soli pri-peljuje. Rastlinski sok je večidel vodčn in ima v sebi vsega, česar rastline potrebujejo. Vodo dobivajo rastlinske koreninice po deževji ali po ponočnih rosah. Da pa rastline morejo živeti, rasti in obroditi, potrebujejo še posebno 5. zraka, brez katerega kakor ne človek., ne živali, tako tudi rastline živeti ne morejo, akoravno bi v zemlji dovolj dobrega in redivnega živeža imele. Rast- od katerib ima menda ime, ker roža vrtnica Gart- line po perji, listji in steblu dihajo. Ce bi rastline v majhen kotič zaprli 7 bodo zrak, kar ga je v zaprtem rose) se imenuje tudi sipek, staroslov. šipok kraji, kmalu povžile, potem bodo začele hirati, bodo bodo . da venele in pomrle. Ce ovenjenim zrak spremeniš spet oživele. Torej rastline ne smejo biti v otišji, da vimi očmi. Dolga in široka planjava Kazanliška je bi se jim zrak spreminjati ne mogel, in zatorej so jim prav zemski raj, preprežena po neprevisokih holmcih , š i p'k. Popotnik, stopivši od severa na rob Sipke soteske, je ves očaran lepote, ki se tu razprostira pred njegovimi očmi. a se pohlevni vetrovi jako koristni. Ca hočemo rastline dobro ponesle , se mora vse to odpraviti vetrovom brani, do njih priti. ) bodo kar ki jo branijo mrzlih vetrov. Tu se vrstč rožni vrti z žitnim poljem, med njimi je videti sreberne črte rek in po okov, gozde in gaje orehov in vmes sel i z rudečimi strehami. Zemlja obilno povrača vsak trud obdelovalcu. Zrak je napolnjen z vonjavami v pravem pomenu besede, kajti tukaj se prideljuje znana dišava rožno olje" (Rosenöl) iz rož. Ta roža (sipek) se v Gospodarske skusnje. Kako naj se pozimi položijo panjovi v čebelnjaku? Sploh je navada pri nas — piše neki čebelorejec cvetlice; zavoljo gorkega južnega kraja ne potrebuje Landw. Salzburger Monatsblätter" ne nahaja, kakor pri nas po vrtih ali celo Bodah po- ampak na polji raste, kakor pri nas poljske da so panjovi nobene posebne skrbi. Ni ga lepšega pogleda memo v čebelnjaku tako položeni, da zadej nekoliko više le- takega polja; kedar začno rože cvesti, je zrak zavoljo zijo čes da se v panju nabrana vlaga pri žrelu lože vonjav popolnoma omamljiv za človeka. Po štirikrat izteka. To pa je po mojih skušnjah napačno v zimskem na leto obrezujejo meje teh rož, pozimi jih pa pokrijejo času zato, ker vlaga pri žrelu lahko zamrzne in se v z zemljo, da jim ne škoduje mraz. Dne 10. maja se tako zaprtem panju čebele lahko zadušijo. Ze celo malo začne bira ali rezanje cvetja na vse zgodaj, predno jih sreža ali ledu pri žrelu pa je čebelam škodljivo zato, solnce obsije. Rože ne smejo biti še do dobrega raz- ker morajo čez to zmrzlino se plaziti 9 kedar o lepem cvetene. vremenu pozimi iz panja letijo se očedit, kajti za tega Pripravljanje ali kuhanje olja iz del lahko otrpnejo. Moj svet je tedaj ta, naj se panjovi obrtnija te doline, posebno po okrajih pozimi v čebeljaku tako teh rož je glavna položijo, da so na v za d i ki se zovejo nag- njeni. V zadnjem delu panja nabrana vlaga čebelam nikoli ne škoduje, žrelo pa ostane zmirom suho. Cirpan, Jopica, Karadža gora, Kojunska planjava, Eski- Sagra t Jeni-Sagra in Bazardžik. celi Traciji je 123 Gospodarske zadeve. krajev, v katerih se to olje prideluje, izmed teh pa 42 samo v Kazanliški dolini. Poprek se ga prideluje na leto po 1650 kil v Traciji, po 850 kil pa samo v Kazanliški dolini. Razpošilja se po vsej Evropi J* liški dolini. Kazpošilja se po vsej ü»vropi, zlasti na Iz Štajarskega. Francoskem in Angleškem ga česarji (frizerji) sila ve- * Državno kobilstvo v Piberu ima nehati. Minister- liko porabijo. Barve je vodene, k f večemu rumenkaste stvo poljedeljstva v predlogi, zbornici poslancev izro- diši tako, da duh postane prijeten še le, kedar se zmane. . v * jyvu.MUWWV lUlU —••------7------- £-------- F .J--------f----- ~ — — da veliki stroški tega kobilstva niso v no- Cena mu je bila zadnja leta od 185 do 200 gld. av. v. čem beni > pravi > primeri s tem, kar se ondi žebet rodi, da tudi funt. A to tudi ni čuda ) kajti za tunt olja je treba kraj ni pripraven za kobilstvo in druzega več. Družba 3200 funtov rožnih glav. Iz tega je razvidno kako za povzdigo konjereje na Štajarskem pa se ustavlja obširno mora biti polje, po katerem se rože sade. temu, kar ministerstvo hoče, in je zbornici poslancev Kuhanje rožnega olja je pa prav priprosto; vsak dne u. m. izročila prošnjo, naj ne pritrdi prestanku kmet, ki svojih rož ne prodaja tabrikam po mestih, ima kobilstva, kajti v, U»J " V p* »4.IUI f^i VUlMUttU ——--- * ---------J . .--------------------7 če ima to kobilstvo res raz- kotel za to; tak kotel je iz začinjene kotlovine, ima po- če mi- krov s cevjo ali rivcem, ki je napeljan skoz čeber z vodo Piberskega notere pomanjkljivosti, se dado te odpraviti, — v/o mi- v » u «« — j — j ~ v. nisterstvo namerava namesti Piberskega kobilstva troje do steklenice, v kateri se nabira olje. novih ustauoviti, zadenejo državo še veči stroški kotel denejo pleme, ki in se izreja v Piberu, pre- f ki se je če se težko konjsko seli v Radovec.v Galicijo, uniči to blago veliko let v Piberu izrejevalo. * Poljske miši delajo na Štajarskem v več krajih toliko škodo, da je glavni odbor družbe kmetijske ukrenil , v natisu poduk razposlati občinam po okrajnih zastopih, kako se ubraniti tej nadlogi, kajti delati je treba tu z združeno moč j 6. Zato je kmetijska družba naprosila tudi c. kr. okrajna glavarstva, naj na občni prid poljedelstvu podpirajo okrajne zastope. Naznanila je to tudi c. k. deželni vladi in deželnemu odboru, katerega prosi, naj v prihodnjem deželnem zboru dela na to, da se postava od leta 1868. o pokončevanji škodljivih mrčesov raztegne tudi na poljske miši. Deželni odbor je obljubil zadostiti želji družbe kmetijske. po 23 funtov rož in okoli 70 funtov vode. Ko to uro časa vre, se dobi dve steklenici (2 litra) destilata. se zopet kuha in dobi kilo) olja. gori rečeno, en Ta se okoli 11 2 drame (312 dram malo, zato ni se čuditi, da. kakor Jako kilo do 200 gld. velja. Narodopisne stvari. Se da Turek prestvariti v omikanega človeka? da Turek preobraziti v omikanega člo- Se veka in ima li Turčija pravico, da se šteje kakor država v družini Evropskih kristijanskih držav, do- kler Jel Ozir po svetu. Rožna dolina Kazanliška. veljä koran ter njegove postave kot naj visi zakonik v verskih in državnih zadevah ? to je dandanes vprašanje, ki ga čujemo od več strani. Je Turek sposoben za p r e o b r a ž e n j e, na to vojske R pk te s k m 9 mpak pomenlj dol Kazanliško imenitna zavoljo sedanje spoznala tudi zato, ker je pot v pokrajin. odgovarja najboljše šest stoletij, odkar je Evropa Turka 9 odgovarja tudi stanje Turčije in njenih ki „livauu u v it uu uaöttuuö&u, I&.1 se po svoji icpim oesi öio lei so gospouarui JLur&i po Ji MVIMUM V VMVW Mb VV» J VI» V «A V VS } KJ » fc« MMiVi V | %m » MV * M m IJ » V/ J I LU A VIl/U&V Vi U V t t i | ^ stopil na tilnik Magjarom in so stala krdela njegova veči napor fanatizma in junaštva se tirja od Turk naj pred Dunajem, tedai še ni bilo junakov, kakor so Ig- to vse spoln ■A HÜ ali natijev bili 9 Menčikov. Gorčakov ali Neselrodov. kateri bi harem f da ma ali tu na } in zem mnogobroj t kar se trdi o teh ovirali Turčijo v svojem zopet 2000 žen ako umrč v boji, na onem sveti ga čaka državniškem razvoji. Takrat je imela Rusija še mnogo Ui £iVIT UIOAVUI JI GkJJ T Vj I • JL C% 1 C* V J VP IIU\J1« JLIiUOi j C% W 4JLI UWgU JPO 16 J ^OUl 1 LU UVgUAVžUOM preveč opraviti, da zaceli rane , katere jej je vsekalo večna vojska vsem možem med seboj suriu mnogoženst se je napovedala ali ker je Turk jiivf vv v^ianu j u« At i LJ w j JLvutv/i v/ jv/j j v> »o^aniv v guua vu|oaa vociu uiu£iwiu m v> u cguwjj au^ IVUl jr J gospodarjenje Mongolov. Kje ima zatorej Turčija na- vsled uka koranovega edino le Turek bližnjik vojsk tudi vsem inožčm onih narodov in držav prav za vednost, umeteljnost in obrtstvo? Kje cest in kanalov za oživljanje občila z drugimi? Ža katero splošno koristno knjigo, za katero vsemu človeštvu v prid služečo iznajdbo imamo hvaležni biti stvariti omikan Človek, dokler mu j terim ni Islam svčt, zatorej tudi kristijanom > zato ka- Iz vsega tega je očitno , da iz Turka se ne da koran Turčiji, jega do danes Turek še ni počenjal druzega nego bo- a pred vsem, ona sama sebi? Od početka svo- vseh knjig u k nji jeval se > plenil ) lenobo pasel ter sploh vžival vse slad- čice svetd, in za dosego tega je porabil vse prilike in vsa sredstva. Ni je vere na sveti, v kateri bi bil značaj njenega Zgodovinske stvari ustanovitelja tako natanko izražen, kakor v m oh a me-d ans t v u. Prorok Mohamed se v svojem koranu z vsemi svojimi človeškimi slabostmi postavlja svojim vernikom kakor brezumnik v izgled in jim priporoča, naj ga po- snemljejo. In res, še dandanes žive Turki natanko po ■■■■■MM vore o poltnosti Mohamedovi Turki pred Dunajem leta 1529. Priredil M. M o 1 e k. (Dalje.) n Sovražnik je navlekel in navalil vejevja, lesa in druge šare, da bi jarke napolnil; 7. dne oktobra videl (poglavjih) koranovih, tudi po onih, katere go- se je hipoma v ognji ves tabor sovražnikov, kakor da Zgodovinska resnica f da Mohameda lomila bi gorel kak gozd. Salm, Rogendorf in božjast. Sledovi o tem se nahajajo v njegovem zamak- so bobnati na boj. nenstvu, v njegovem popotovanj v sedma nebesa in v vojni red bil palatinski grof dali Hitel je vsak na svoje mesto, kajti je strog in natančen, komur se mudilo ni popisu njih veličastva. Potem se ga je lotila bojaželj- in je bil zasačen v kleti pri kupici dobrega vina nost, katera m pretresala že tako oslabele živce, in je za izdajalca ter prišel pred vojno sodbo. ) veljal posled pohlep, nenasitnost in brezmernost v slastnem Kakor rajni Radecki, tako ljubil je že pred njim se bilo tedaj nade- atari Sal m svoje vojake, ki so bili mnogo že skusili Za boj vživanji. Kakošnega blagoslov jati vernikom prihodnjih rodov, združenim v državo iz po Laškem in Ogerskem. Zdaj jim veleva: takih ljudi, katerim je verski in svetni zakonjk knjiga, ne bo treba bobnati več brez potrebe; že same naše imajoča na čelu pečat blazenstva (norosti)? Človek k" ■ oe v£, bi se li bolj čudil cinizmu, nahajajočemu se v „su- rah" korana. ali temu, da se ,,sure" enakega obseg? straže so dovolj močne, da vržejo sovražnika nazaj, ko bi ga tudi na tisoče čez prekope pridrlo. Da bi po- ) rušil zidovje, nima težkega orodja ) da bi splezal namreč v obziru zakonskega življenja, druga drugo po- na-nj nima bij lestev, in kakor je včeraj pokazal } ali bistveno prenarejajoča, da se še dandanes te ,,sure", ki so nastale v pravimo h dobah in 9 in da okolnostih , vse obdržavajo v koranu moči spoznati, kako je rastla prorokova pohotnost je iz njih Dokler Tedaj in privržencev. imeti eno ženo. Iz tega se razvidi tudi poguma ne. Kralj Ferdinand in palatinski grof Friderik sta obljubila poslati rešilno pomoč vsaj v osmih dneh. Zdaj ni čas žalovati, ampak veseliti se. Krog in krog nasipov naj to naznanja strel iz 100 topov prevzetnemu sovražniku na ušesa!" In to se je tudi zgodilo in sovražnika tako opla-šilo, da je opustil naskok. Nastala je kmalu tčma v nastala ,,sura", da ima mož taborišči njegovem in to noč je bilo vse tiho in mirno. ,Je e bil Mohamed ubog in neoženjen, živel dovolj pošteno. Našel je bogato vdovo Kad in jo je vzel za ženo. Bogastvo mu je pridobilo moči i da gospd umela nositi hlače v pravem pomenu besede mu umre, vzame vdovo Saud A i š a in s hčerj Ko Abu Bekra Al 8. dan oktobra bil je eden najhujših in nevarnejših dni izmed vseh dni celega obleganja. Turek je bil z neprestanim streljanjem vžgal le- se je pričelo mnogoženstvo. Njegovi privrženci, seno branišče pri ,,Koroških vratih'* in zidovje zraven 8poznavši slabo stran prorokovo , so mu pošiljali od njega je žugalo vsaki hip razpasti. Zatoraj so ga pod- vseh krajev daril In tako so po katerih sme mož imeti po „suro", štiri postavno dovoljene darovi, rodila se je Četrta pristujejo Turku štiri ž< astajale ,,sura « 99 t za a tudi pirali z debelimi bruni, naj na vzunaj proti sovražniku. padlo, ako že pade p vsaj zene. kedar so se ustavili a Kakor na mah Mozesove palice zrastlo je drugo „sura", vsled katere se sicer 9 ndar pa sme po za- novo branišče pri ,,Koroških vratih", še neko drugo pa ,Škotskih", s katerega se je neprestano streljalo na konsko imeti kakor gospodar v svoji hiši tudi robkinj kolikor mu drag j pri , sovražnikov tabor pri Döblingu. iUi 1X1U uittgut DrUgl dan zjutraj , %/• uuc vvvum , ^uanaai« ou jo fa nebrzdana strast Mahomedova je postala vsem vsa Turška vojna pripravljena za boj; gledali in čakali dne otobra pokazala se je vernikom verski in državni zakon, a praktično velj so > kako se bo smodnik pod zemljo vžgal in razrušil kos zidovja kakor poprej enkrat, in če ae to zgodi, planili bodo z vso močjo v mesto. Nasproti samostanu sv. Klare se je podrlo nekoliko sežnjev zidovja in Turki so bili že le-sem pridrli, — al Sal m in nas Kacija-nar sta jih vrgla nazaj, mnogo jih pobila, kdor pa je še zdrav ostal, tekel je, da ga petč niso dohajale. Raz-sip so kmalu proč spravili, kar pa se je dalo , so ga zopet skupaj strnili in podprli z močnimi tramovi; pr-sobran so napolnili z lesom in zemljo, iz razvalin podrtih hiš so pa nov zid potegnili za predorom. Živeža je bilo še dovolj; da se je pogum budil, svi-rala je vojaška godba na več krajih; vsak odbit napad sovražnika naznanil se je kristjanom s trobentami in pavkami s stolpa sv. Štefana. 11. dne oktobra zjutraj ob osmih so pričeli Turki grozovito hudo naskakovati mesto pri „Stubenskih vratih'1 , med temi in ,,Koroškimi vrati" se je bil naredil velik predor; sovražnik je prilomastil noter kakor pod obokom , pa tudi ta napad so Dunajčanje junaško odbili ne boječ se smrti. In evo! v pol tretji uri ležalo je sovražnika 1200 eden vrh druzega! — Turek ni pridobil tudi pedi zemlje ne; sultan je sikal in pihal kot gad, togotil se in vedno nove čete noter podil kakor v mesnico. Al obleženci kristijanje so morali tudi pomoči dobiti; poklicali so sem še brambovcev na pomoč zoper Turške navale. Ker je bilo zidovje od Avguštincev noter do „Stubenskih vrat" podrto, poskusili so Turki še enkrat mesto napasti in sicer 12. dne oktobra ob eni, ob dveh popoldne in še ob sedmih zvečer. Zagnali so se noter vsi srditi — al le s takim vspehom kakor poprej — opravili niso nič. Čuden strah jih navdaja, obupnost se jih loteva; prej vajeni le zmagovati, zdaj pa tako grdo pobitim biti razsrdilo jih je strašno. Celi oddelki so pokoršino odpovedali sultanu ter pobegnili na bližnje griče in vinske gorice. Častniki so hiteli za njimi, prosili jih z lepo, žugali jim, z biči jih tirali v nesrečno zidovje, a vse nič pomagalo ni. — Tako se v vojski godi, ke-dar vojake zapušča srčnost in pogum. Deževalo je prej celi božji dan, zdaj pa se je lepo izvedrilo, polna luna prikukala je radovedna izza oblakov. Se enkrat pozno v noč nastane ruš in truš, naskok je bil na vse odprte kraje. Toda vojaki starega Salma, mnogoposkušeni že prej na Laškem pri Bikoki, Paviji zoper nepremagljive Švicarske pešce in Francoske orožnike (žandarme) in na Ogerskem zoper nezvestega Zapolija lahke konjike odbili so srečno še ta zadnji napad in sicer z majhnim trudom. 13. dne oktobra je bilo v sovražnikovem taboru vse tiho; to je bila sumljiva tihota kakor pred hudo uro. Dunajčanje so čutili, da bo jutri ali pojutrajšnjim zopet soparen dan. Sultan je razlil ves svoj srd; besen pokliče skupaj vse paše, tudi ago janičarov in vse imenitnejše vojaške uradnike v svoj šotor; očita jim boječnost, obljubuje denar, časti pa tudi osodepolno „svilnato vrvico" — te se je bilo bati! — (ali so ga ž njo obesli ali pa zadušili; taka navada je pri Turkih še zdaj). Zdaj vsi prisežejo pri „bradi prerokovi" — da se hočejo vredne skazati mahomedaoske vojskine slave. Turški stan je bil v mestu dobro znan in stari S aim pravi s svojega pozorišča na stolpu sv. Štefana: „Otroci moji (ljubi moji!) jutri bo zadnja, držite se hrabro kakor poprej in zmaga bo naša!" — Te besede so šle od ust do ust in osrčile marsikaterega, naj pri-pomore k zmagi po svoji moči; in res: vsak moški bodi-si svetnega ali duhovskega stanu, je bil pripravljen za boj; starčki, žene in otroci delali so, kar so mogli in kjer se je dalo , vse je bilo na nogah, „kar leze in kar gre." (Dal. prih.) Politične ntvari. Dualizem v številkah. Gospodje, ki v državnem zboru Dunajskem in Peštanskem zadnjih 10 let na prve gosli godejo, imajo navado, pri vsaki priliki s številkami dokazovati velike V8pehe na finančnem polji Avstrijske monarhije. Liberalna stranka si pripisuje velike zasluge o tem, da se po davkih zdaj veliko več dohodkov steka v državno blagajnico, kakor pred liberalno dobo, in s tem mislijo dokazati, kako dobro se godi ljudstvom Avstrijskim. In zopet pred nami leži tak izkaz s številkami, namreč centralni računski sklep za 1. 1876., v katerem se nahaja pregled dohodkov po direktnih in indirektnih davkih od leta 1868. do 1876. Ta pregled kaže bralcu, da so dohodki direktnih davkov (zemljiških, hišnih in dohodninskih) od leta 1868. do leta 1876. se res od 74 milijonov gold, pomnožili na 90 milijonov. Res, velik povišek! Ali je pa to pomno- ženje davkovskih dohodkov vesela novica onim, ki davke plačujejo, to prepuščamo razsodbi tistim, ki vži-vajo to „liberalno dobroto". Namen tega članka je le, tem pomnoženim dohodkom tudi po številkah nasproti staviti stroške državne preteklih 10 let. Ta bilanca bode kazala, koliko pravice ima dandanes gospodujoča liberalna stranka ponašati se z gospodarstvom državnih tinanc. V navedenem vladnem izkazku računskega sklepa beremo, da so državni stroški leta 1868. znašali 181 milijonov goldinarjev, al leto za letom potem so se množili stroški tako, da lansko leto (1877.) so znesli že 234 milijonov gold. Skupna bilanca Av8trije in Ogerske po takem zad-njih 10 let kaže, da se je veliko veliko več potrosilo v tem času, kar liberalna stranka gospoduje, namreč, da po pobotanji dohodkov s stroški znaša pri-manjkava 25 odstotkov. Ker navadno velja pregovor, da „številke same po sebi govorijo", tu pač prav na glas vpijejo, koli-košna dobrota o denarnih zadevah je tudi dualizem Avstriji in Ogerski! Književne stvari. Dve nemški knjigi z ozirom svojim na slo- vanstvo. „Dioscuren. Literarisches Jahrbuch" — je ime znanstvenemu letopisu, katerega je na Dunaji osnoval in ga v jako patriotičnem smislu vreduje c. k. dvorni svetnik baron Falke-Lilienstein. Ta s sodelovanjem znanega pesnika Kajetana Čerri-a izhajajoči znanstveni almanah se odlikuje posebno s tem, da vsem Avstrijskim narodom radostno odpira svoje liste za spise njihove. In res nahajamo v letošnjem (sedmem) tečaji med mnogo drugo lepo tvarino več spisov slovanskih pisateljev, na priliko, grofa K. Zal us ki-j a, Henrika Blumenstoka s člankom o „Dziady i" Mic-kievicsa, Marije pl. Najmajerove, V. Milovana, Soj k a, in — kar nas Jugoslovane še posebno zanima, izvrstno pisani životopis slavnega Hrvatskega pesnika P. pl. P r er ado vi ca od J. T. Z ozirom na vse to utegne pač opravičena biti želja, da bi ta letopis, ki ne bodi enostranske nemške poti, čedalje več prijatelj našel tudi med slovanskim svetom. —cs. držal v Pievni, odbivši tri napade, 5 mesecev! Dr Vom hohen Norden. Aus meinem Tagebucbe Von Oodfried Marschall 9 k Hofkapl m v prvem trenutku radosti nad zmago so mu naše vojne oblasti skazovale največo čast. To je prav naravno Wien posebno tudi, ako se pomisli, da zmaga je tem sijaj 9 1877" — se zove druga knjiga, v kateri pisatelj popi- niša, ako zmagaš hrabrega protivnika. Turkofili pa in saje zanimive dogodbe potovanja v severne kraje nemišlječi neturkofili merijo le čas, kako dolgo se je i 1 * • i I 1 t y y r n • J v* I r i • V , »1 ^ noter do skrajnih Lapo priprosto pa branil, in preštevajo število , koliko žrtev je imanova reči smemo, plemenito besedo popisuje c. kr. dvorni hrabrost požrla. Ako pa vse delo dobro in podrobno kapelan dr. Marschall tudi izlet v Rusijo, kamor se pregledamo, se pokaže, da Osman ni bil velik, ampak je s pisateljem vred družbica popotnikov o priliki kon majhen polkovodnik. Poglejmo le nekatere okoliščine. gresa orientalistov podala in na tem potovanji tudi v Spomladni Turški glavni poveljnik Ker i m je imel prav Petrograd prišla ; to Mosk Novgorod in V , ,0 * O l U tSJL w O IV » U , A U T Z Vi ti plan, katerega mu je narisal, kakor pravijo, iu»- Gospodu pisatelju gre hvala, da mu je v gjar Klapka. On je mislil Ruse pustiti v Balkanske Ma- ša vo vsem popisu resnica bila vod žica, da najde mnogo čitateljev t zato zasluži knj gore cs. na 9 r Šipki potem pa t ko Sulejman jih pobijal v čelo 9 planiti na nje za hrbtom iz Razgrada in Vi- Dobrovoljna kratkočasnica Pred nebeškimi vrati. dina, tako, da bi jim celö odstop k Donavi bil odrezan. Pa kaj se zgodi? K er i m in Klapka sta načrt boja delala, Bogs pomočjo „velikega" Osmana pa ga je naredil. Osman ni mogel dočakati ) da naši zabredli V časniku „Giornale di Udine", ki nam včasi do- v Klapkovo mrežo, ampak je, ko so se oni še čez Donavo motali, že hitel s svojimi 40.000 mož iz Vidina v ide iz neznane prijazne roke, je ponatisnen pod gori Plevno, ter je spešil riti, kakor krt, jame v jilove navedenim naslovom kratkočasni Članek, ki je iz Rima došel „Gazz. del Popolo di Torino", tudi našim bralcem. griče katerih nikakoršna topova krogla ne predira. Naj ga priobčimo Naš nemški general Šilder-Šuldner (nomen-omen) .le Vsaka srečna ali nesrečna dogodba izbuja dobro- iQ čujte! ko napadel Osmanove okope s krdelom 7000 mož. bila Silder-Suldnerjeva peščica voljnost Pasquine (neke satirične Rimske statve). Taka junakov pregnala štiridesettisočno Osmanovo armado iz dogodba se je primerila zdaj. Pripoveduje se namreč, jam in okopov na gričih, tedaj jO s man bi ne bil ostal } ko je general Lamarmora potrkal na vrata ne- da, beska, mu jih sv. Peter ni hotel odpreti i češ, da ga ne med more pustiti v nebesa zavoljo preobilih grehov katerimi je najhuji 9 ta, da je prodrl v „Porta Piau in postal glavar Rimski, marmora se izgovarja pred sv. Rim skozi vrata General La* Petrom, da velik" polkovodnik. Ko je Silder-Suldner izgubil v brezprimerno junaškem boji skoraj polovico malega krdela, je s 4000 mož, ki so ostali živi, stopil na bližnje ostanki našega krdela, katere bil a „veliki" Osman se ni upal spustiti za utrujenimi ----- — unovči« v.* t,, s svojo ogromno je nedol- armado lahko pozobal, ampak strahopezljivo hitel je žen, rekoč: „jaz sem bil general Italijanske armade in zarivati se še bolj globoko v jpme na gričih. To sem moral storiti, kar mi je zapovedal kralj. a 9* Dobro" odgovori na to sv. Peter 9) Viktor Emanuel gori 9 potem čakajva, da pride kralj sebi iz Sofije bilo 20. julija. Sledeči poldrugi teden je on potegnil J® bova videla, kdo ima 9 Niša y Vrače in drugih mest še 20.000 moz. prav, Vi ali kralj. t< On je tedaj imel na gričih za okopi 60.000 mož. Cez nekoliko dni se res prikaže To Osmanovo armado je 30. julija prijel general Kri- kralj, al sv. Peter mu ne odpre nebeških vrat, reksi > dener z 28.000 mož. Da zmagati pri tacih okoliščinah da je prevelike britkosti prizadjal sv. Očetu, namestniku ni mogoče, to bil bi razumel tudi Kridener, ko bi bil Božjemu na zemlji. Emanuel: „Jaz sem bil zmirom najbolji prijatelj pa- 1------.1---------/ TT'1----------, VV* V.* V. .HU^U^V. .V.V/UVS«. , V» Na to mu odgovori Viktor vedel, da Osmanova armada je več kot dvakrat veča memo njegove. Vendar tudi tako, kdo je ostal junak? pežev; priča temu je to, da mi je za moj pogreb do- Kridener je izgubil nekoliko tisoč mož, med njimi volil Pantheon in pa korarje Rimske". 99 No > kem morate še čakati" odgovori mu sv. Peter po ta- več viših oficirjev, ter je odstopil, ko se je prepričal da njemu, ako hoče vspešno se pomeriti s sovražnikom 99 dokler papež ne pride, da od njega zvemo, ali je tudi je treba armade vsaj trikrat veče. Osman se r% n Ivam vwi a^ a (( _ Tn f n lr A /cQ ItqIq & A Ol ~ kl 1 Z Z \Z Z _ w M i-k I M «a m Aß m Lv arm ^ 4« 9 9 res to, kar mi pripovedujete. je spu- In tako čakata zdaj stil za njim, ali pobit je moral sramotno bežati v jame Viktor Emanuel in general Lamarmora pred ne- na griče. Osman je vendar ostal „velik" polkovodnik iz beškimi vrati na prihod Pi j a IX., da se bode kazalo, ali jima bode sv. Peter smel odpreti nebeška vrata ali ne.u f Naši dopisi. Rusije 27. jan V zakaj jame na gričih je obdržal, turkofili so mu slavo peli, pri tem pa trobili na vse trobente , da R u s i j a nima armade več. Kak kralj Friderik Včliki bil bi velel Osmana vstreliti za tak „velik" polkovoški talent, posebno ko bil bi videl, da Osman Čaka v svojih krtovih jamah ali smrti od glada ali pa sramotnega ple-Preteklo leto sem več- njenja, čeravno bil bi lahko po tej bitvi mirno odstopil krat končal dopis z vremenom. Ker je pa res, da va- in v Balkanih izril drugo Turkom bolj varno Plevno« riatio delectat" naj danes začnem z vremenom. Snega Temu Osmanovemu sramotnemu čepenju za ilovimi imamo toliko, da ga jaz v Rusiji toliko ne pomnim, okopi mi lahko protistavimo celo vrsto neslišano hrabrih Mraza (po tukajšnji navadi) to zimo še nismo imeli bitev in sijajnih zmag. Kolikokrat so naši junaki na hudega; le nekaj malo dni decembra je padel toplomer Lomu pod načelstvom cesarjeviča z manjimi silami pre- po R. do 17 stopinj pod ničlo; večidel pa od do stopinj Ko se je prvi sneg pokazal, so tepli dvakrat in trikrat veče Turške trume! Znano je, poljedelci v da na Sipki 7000 naših junakov se je poldrugi teden več krajih na njivah odrezavali važe posevov ter jih z vspehom bilo s sedemtisočno armado Sulejmana ter tajali v hišah, prepričati se, koliko je mraz poškodoval prisililo ga ustaviti t ko je zgubil 25.000 mož. Sred ozimino. Pravijo, da ozimina po mrazu ni po vse vničena, silne zime o Božiči so naše armade prekoračile brez-večali manj poškodovana je. Ako bo spomlad ugodna, potne Balkanske gore, tako, da vsesvetovna zgodovina upati je tedaj, če ne dobre, pa vsaj srednje letine. nima enacega primera. V ö dnevih je general Gurko Osmana pašo slavijo kot „velikega" polkovodnika. razpodivši Sofijsko Turško armado, pregazil po snegu .Ako prašate, zakaj? vam odgovarjajo: zato, ker se je s svojim odredom 25 milj ter pod Filipopoljem v prah razbil dvakrat veČo Sulejmanovo armado, vzemši mu m o nično dramatično 110 topov. Nedostopno Sipko je general Radecki v gledišči dobrotno zab vzel v dveh dneh s celo Turško armado in vsemi to- namenjen ubožne m u zalogu domačih društvo je napravilo sinoči katere čisti donesek je povi Taki generali, kakor Gurko, Radecki f Sko- k v Gradcu in na Dunaj Da čilišč ni bil čisti beljev in cela vrsta drugih, ki jih je rodila Rusko- dohodek preveč — čist! Bleda na Gorenskem sveč Prav iz srca mi pisano i kar sem bral unidan iz Otoka v „Kärntner da vodstvo Rudolf žel slavjanska mati, so resnično veliki polkovodje, dostojni izpolnitelji genijalnib planov včiikega kneza Nikolaja. O s man se je pokazal mojstra samo v umenji riti jame Volksst." o tem, in nasipati okope; boriti se v odkritem polji ali pa z nice preteklo leto odstranilo vozove 4. razreda manevri on tako malo znä in se tako malo upa, kakor vsi drugi Turški krti. Kar Turki vrh tega dobro znajo, vozov 4. vrste, se bodo pa ljudje vsedli v vozove i kasi Boje so si gospodje te železnice tako le mislili: „če ne bo to je ropanje in klanje brezorožnih in pa tajenje pre- vrste, in to bo na dobiček železnišk ^^a wir An \ T ^ /\ f \ »w f\ ^«i rl i ^ a!^ a rr a 1 r? nI i rr It n /\ Ir n lr rvn r\ Ar nn n A n rti rvMA 1 jm a tem se je Osman tudi pokazal „velikega so stopkov. Preiskavanje njegovih prestopkov se je končalo. On je birta." Kakor slišimo, že to tudi sami čutij Al gospodje kakor po Gorenščem pravimo, ,,rajtengo delali brez o. Kdo trdil, da njegovi vojaki naših in Rumunskih vjetih niso ki se vad vozi v ropali IU rwzau, amprtR tU, ua ow uciau o o iu «j uaoiuuouai, kjuukj ujcoi ju i«wu cvj katere je on pregnal iz Plevne, ko je slišal o njihovih so na Rudolfovi želez in klali ampak to, da so delali samo bašibuzuki bli mest in tacih kraj vrsti? Večidel kmečki ljudje so sejmi. Taki kraji Ljublj Bktk lici o jo uu picguai 10 i iUTUC i BV I ouoai i; UJ luuriu du uc» xnuuuiiu ti ariuau i v/x | wwijauaj K F ti Dj , ±J ti c» rv , kj i* hudobijah. Tako se je on izgovarjal, prav kakor Te- Vid in še drugi. Kmečki človek pa bodi si Korošec ali Bel a St liški Gakki, ali opral se ni; kazni sicer ni propadel, Kranj si misli namesti 30 kraje, da bi mora vendar spoštovanje je vse zgubil. Namesto f,000rubljev čati 50 kraje., grem pa raji peš, ali pa se jih kakih penzije, kolikor so mu bili iz začetka odločili ) bo spre- jemal 2000 na leto in namesto v Kijev odpravili so ga sedet v Harkov. Iz Londona smo včeraj prejeli telegram, da vojni ali Kd dr pogovori, pa vzem6 kola in se peljej na pri tem ima škodo? Ž ali sejm» prav za prav , ker ona železnici obresti plačuje. Kmetj pravijo: če železniški gospodje šparati hočejo, naj raji, ker minister Nortkot je v parlamentu naznanil, da bo v vsaj pozimi, odstranijo vozove 1. vrste, pondeljek tirjal od zastopnikov Angleškega naroda do- velika gospoda ne vozi po svetu, in se zato v vozovih pozimi se poljnitelnega kredita za v o j n e potrebe. Ta „strašna" vrste ne drugi 9 kakor nadzorniki železnic in novica izbuja tukaj le smeh , tim bolj , ker telegram pa njeni uradniki, ki nič ne plačaj Da se danes pribavlja, da opozicija Njenega veličanstva kra- zdaj 9 ko na tej železnici ni vöz 4. razreda, veliko manj ljudi Ijice-cesarice je v svojem klubu ukrenila, ne delati vozi, to skušnjo imajo že gospodje, in to jim prav opozicije tej tirjatvi, ako bo tirjalo kredita celo mini- očitno kaže, da so se prenaglili na lastno škodo, ko so nam sterstvo in ne z besedami „vojnega kredita", ampak z besedami: „za priprave, kakoršnih tirja današnje polo-ženje". Kakošen razloček je med temi besedami, to morejo vedeti le Angleški liberalni modrijani. Mi smo večkrat že omenili, da med Gladstonom in Bekons- vasi fildom ni druzega razločka, kakor ta, da eden je liberalno navihan, drugi konservativno prekuhan. Anglija ali samo neumno straši, kakor da bi se je res kdo bal, vzeli vozove da v V i U j i vrba. (Županstva volitev) se je za našo občino izvršila 20 bil iz\ januarija tako Za žup Vini 9 oljen Janez Klemenčič, posestnik iz Stranske , posestnik v za etovalca pa Lorenc S k Ljubljane brtnijsko zb ali pa, Če se bo res česa lotila, bo svojo predrznost skem oddelku so vasi, in Martin Simon ič, posestnik v Brstovcu Izid volitev v kupČijsk in naši je zdaj znan. d b r t nij kandidatje zmagali drago plačala, zakaj kakor Evropska politika zdaj kaže, velikansko; dobili so namreč: Pakič 1742, P er me Do zaveznika ona razen Turka in Magjara ne bo imela 1739 in Horak 1738 nobenega, protivnika pa razen Rusije in vsega slavjan- beriet in Rudholzer so jo prines (nasprotni: Tom stva 9 bo morda našla še koga. Podpirati barbarsko kupčij skem oddelku pa so zmagal tut* i. uuidu j u- na 900 glasov). V tiranijo in krvoločno surovost in krivico, to ne more kandidatje: Kordin s 157 , Schrey brez kazni ostati, posebno zdaj ne, ko je ves omikan 155, Zenari s 153, Dolenc s 153 gl s kri- svet že spregledal Angleško farizejsko hinavstvo čeče po miru, ker želi vojske in usteka se o svobodi, 120 glasov) med tem ko kuje vedno nove okove svojim in Turškim birokracij 153 Petričič . Sovan Kar 9 Hre smo n in Saj 156 ( > sprotni Lasnik s Fabij so dobili po 116 do po deželi adnjič poročali o agitacijah 9 ki jako marlj posi 9 sužnjim. nemčurske kandidate po mestih 9 trgih in selih Gorici, 3. febr. danes; z novicami smo siromaki. Prav malo prostora potrebujem nam potrdila tudi poznejša poročila. Po sili se to so tedaj Pisal sem pred me- seci, da se je nova cerkev v Flumiželu (v naših La- pečat na obraz pritisniti tudi letos hotel zbornici kupčijski po vse zopet tisti ......... dobila leta 1875! k hih) ga 9 ki so jo bili ravno spravili pod streho 9 podrla. Zdaj je cesar za-njo podaril 500 gold. ponoči ^ BlPZa- stran „rdeče vročice" v zavodu eolskih sester se je vnela huda polemika med ^organom našega muni- Kupčijska in obrtnijska zbornica se vzdržuj golj žuljih (davkih) trgovcev in obrtnikov, naj se tedaj uradniki ne mešajo v volitve, ampak pustijo agitacijo možem narodne in nemčurske stranke, da ti dve med- cipija Eco u u >9 -m. kakor mu pravijo Rešil je pravdo, kar namreč „Isonzo-m" in sebno greste v vol se tiče bistva tega pre- volitvah pridoblj boj Glede na iznova pri teh ali je namreč deklica Z. za srčno vodenico, vprašanje: ali naj gred pira, ali pa za rdečo vročico umrla, skušnjo nastane zdaj res važno w t • t • 1 + « t # naši klice oče, grof Z. On pritrjuje zdravniku P., kateri sam ranjke de- v 1875letno zbornico ali ne? trn go spodj seje dezelneg odbora je izrekel, da je bolezen bila srčna vodenica. Jutre znanje se je vzel dopis c. , februarija.) finančne direkcije 9 Na da se šola v omenjenem zavodu odpre tudi vnanjim učen- je ces. kam. S tem bo menda pravda končana, da je kmetiške šole profesor-voditelj, deželni poslanec kralj finančno ministerstvo izjemno dovolilo t 6. Fr. Povše imel od ministerstva nalog, ogledati po odpisati 26.060 gold, /2 raznih deželah govejo živino. Obhodil je lani Istro, davkovskega okraja Krškega 3732 gld Znano je, da se sme nogradom leta 1876. po slani poškodova- zemljiškega (gruntnega) davka na Kranjskem in sicer nogradom mm 68 V kr 31'/ Te dni je prejel od ministerstva zahvalno pismo za Kostanjeviškega 2687 gld 66 V4 9 kr. Mok 2 9 vspešni svoj trud. Tukajšnje (italijansko) filhar- škega 3084 gld. 43 kr > Rateškega 1983 gld o- 39!/2 kr., —• Žuženberškega 652 gid. 2o!/ö kr., — Novomeškega 9188 gld. 16 kr., — Tr e b a n s k e g a 601 gold. 45 kr., — Metliškega 2071 gld. 26l/2 kr. — in črnomaljskega 2059 gold. 74 kr. — Predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov , da se Amaliji K I a near je vi podeli definitivna učiteljska služba na dekliški No v o m eš k i Jjudski šoli, — Janezu Rihtaršiču, zdaj učitelju na Črnučah, pa služba v Dobrničah in Nikolaju Stanoniku, zdaj učitelju v Starem trgu, služba v Smartnu pri Kranji, je deželni odbor pritrdil. — Deželni odbor je privolil, da se vdovi nekega ljudskega učitelja d& 30 forintov podpore iz normalno-šolskega zaklada. — Na dotični dopis deželne vlade se je sklenilo v tem smislu odgovoriti, da bi se od plač učiteljev ljudskih šol ne zahtevalo plačevanje prikiad za deželni in zemljišno odvezni zaklad. Dvema občinama se je dovolilo pobaranje občinskih prikiad, eni občini pa poberanje občinskih taks. — Mestnim odbornikom: gosp. Fr. Potočniku, gosp. J. Horaku in gosp. V. Petričiču je c. k. deželno predsedstvo dovolilo, da smejo vsled poziva centralnega ko-miteta ,,rdečega srbskega križa" nabirati milodare na pomoč ranjenim bor.teljem vsacega naroda v Rusko-turški vojski, al nabrane doneske mora razglašati v „Laib. Zeit." in pa deželni vladi vsak čas pogled dovoliti v to, kako se obračajo doneski. — (Porotne sodniške obravnave v Ljubljani) se začno 11. dne svečana pri c. k. deželni sodniji v Ljubljani. Za porotnike v to prvo letošnje sodišče so izžrebani sledeči gospodje: Franjo Bernot, krojaški mojster v Ljubljani, Janez Borštnik, posestnik v Doljeh, Matej Breme, tesarski mojster v Ljubljani, Josip Brus, trgovec v Logatcu, Franjo Burgar, posestnik v Postojni, Pavel Cejicelj, posestoik v Podmilji, Avgust Deisinger, pivar v Skofji Loki, Aleks. Dreo, kupČijske zbornice predsednik v Ljubljani, Franjo Golč, čevljarski mojster v Ljubljani, Matija Hafoer, posestnik v Dorfarjih, Ant. Jerančič, tesarski mojster v Ljubljani, Anton Kandusso, trgovec v Logatcu , Edvard Kotek, urar v Ljubljani, Makso Krenner, kupčijski voditelj Kranjskega stavbenega društva v Ljubljani, Josip Krenner, posestnik v Kranji, grof Karol Lanthieri, grajščak v Vipavi, Peter Lenasi, trgovec na Vrhniki, Ivan Leveč, posestnik v Mengšu, Janez Mali, trgovec v Tržiču, Janez Matjan, mizar v Ljubljani, Ferd. Maček, trgovec v Ljubljani, Rudolf Milic, tiskar v Ljubljani, Franjo Orešek, trgovec v Ljubljani, vitez Lambert Pane, fužinski vodja na Savi, Martin Petrič, posestnik v Cevcah, Franjo Prökl, krznar v Ljubljani, Josip Rebic, posestnik na Brdu, Anton Stare, grajščak v Mengšu, Ernest Stock!, trgovec v Ljubljani, Franjo Štrukelj, mesär v Ljubljani, Henrik Schwingshakl, kotlarski mojster v Ljubljani, Iv. Vilhar, posestnik v Ljubljani, Edvard Winter, sladčicar v Ljubljani, Fr. Wurner, hišnik v Ljubljani, Lorenc Zdešar, trgovec v Ljubljani. Namestniki imenovanih porotnikov pa so gospodje: Janez Berzin, pek, Janez Frisch, hišnik, Karol Hinterlechner, čevljarski mojster, Janez Jakopič, hišnik, Jurij Janko, hišnik, Jakob Novak, hišnik, Jernej Podgoršek, hišnik, Janez Podkrajšek, hišnik in Franjo Sar k, krojaški mojster — vsi iz Ljubljane. — Dobro ime, ki ga ima čitalnična svečanost Vodniku na čast, potrdilo se je zopet letos v 1. in 2. razdelku njenem. Da v razdelku besednem na prvo mesto stavimo govor gospe Franje Ravniharjeve, ni galantarija do krasnega spola, ampak zasluga govornice , ki je po g. Josipu Cimpermanu lepo sestavljeni govor Vodniku na slavo tako lepo govorila, da je jej h koncu donel zasluženi viharni aplavs. Prvikrat na8topivši javni oder sme o sebi reči: „veni, vidi, vici". Čitalnica se mora zdaj ponašati, da ima dve odlični moči na deklamatorienem polji: gospodičino Kogel-novo in gospč R a v n i h a r j e v o. — Kakor zmirom je tudi ta večer naš pevski zbor poveličal „besedo". Kri- žovskega „ Uto njena", sicer že večkrat slišano, a vedno lepo kompozicijo, _je pel precizno in popolnem v duhu skladateljevem. Sestospev iz opere ,,car in tesdr" je jako lepo izvršila odlična šestorica pevskega našega zbora, med katero pa se je še posebno odlikoval gosp. M e d č n, čegar tenor se je ta večer prekrasno glasil. Eksaktno in ognjevito je pevski zbor konečno izvršil s spramljevanjem vojaškega orkestra veliki zbor Win-terjev „Jadransko morje". Tako je bil pod spretnim vodstvom gosp. V. Valente in sodelovanjem priljubljene vojaške godbe prvi del Vodnikove besede pri kraji, po katerem je nastopil drugi prizor: muzi Terp-sihori, ki je 32 parov v živahni ples združila, med katerim se je odlikoval narodni „kolo" in izvrstoo aranžirani k o ti lj on, ki je gledalce za četrt ure prestavil na Rusko turško bojišče pred Ple v no, kjer so Rusi (v čitalnici ta večer gospodje) od Turkov v trdnjavi Plevni zaplenjene (gospe in gogospodičine) rešili. Res mikavno je bilo gledati to in druge evolucije kotiljo-nove, katerih iznajdba je zasluga gosp. Juvančiča, ki se po pravici sme imenovati plesovodja „par excellence". Oče Vodnik pa je od strani radosten gledal, kako se vsako leto vresničuje tudi v čitalnici naši pesem njegovega „zadovoljnega Kranjca": „Rad plešem okrogle" itd. — (Konfiskacije) slovenskih časnikov so se zopet začele. „Slovenec" je zapadel v kratkem dvakrat policiji. Tako tudi „Slov. Nar." Menda zopet poročila o početji naših nasprotnikov pri volitvah niso všeč naši — pravici. — (Služba hiŠnikarja in Šolskega služabnika v tukajšnji veliki Šoli) se oddaja s prostim stanovanjem v hiši, 189 gold, letne plače, 47 gold. 25 kr. službovalne doklade, 52 gold. 50 kr. nagrade za kurjavo peči pozimi iz ces. blagajnice, 50 gold, pa iz deželne blagaj-nice. Prva tri leta je služba le začasna; po preteku teh let, če je hišnikar s pohvalo opravljal službo, dobi jo stanovitoo. Prošnjiki se morajo izpričati s šolskimi spričali in znanjem slovenskega in nemškega jezika, in doložiti tudi še druga spričala, kaj so zdaj in v kateri morebiti javni službi. Do 25. marca se imajo prošnje izročiti c. k. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. — (Občni zbor Matice slov.) je danes teden. Program obravnav je naznanjen v zadnjem našem listu. — („Brencelj") je zopet pri brenčal — že tretjič letos. Odlikuje se 3. številka, kakor prejšnje, po primernih podobah in izvirno šaljivi ter zbadljivi besedi. Ni nam ga treba priporočati, ker bo rad po njem segel vsak, kdor ga zagleda. — (Poberki iz Časnikov.) V „Laib. Zeitg." se je oglasil vitez Franzi V esteneck s pozivom na velike posestnike, naj 8. dne t. m. namesti umrlega državnega poslanca grofa Hiacinta Thurna volijo grofa Gustava Thurna, a ne njega, ki ga „Neue fr. Presse" priporoča. Da se vitez Franzi Vesteneck velikodušno brani kandidature državnega poslanca, diši preo-čitno po „kislem grozdji" v znani fabuli, vrh tega pa zopet njegov poziv kaže, da pri vseh volitvah, naj si bodo krajne šolske ali velike državne, hoče g. Franzi zvonec nositi. — V podlistku 27. lista „Slov. Nar." je natisnen članek, ki preočitno kaže, da žalibog tudi na Slovenskem nismo brez onega židovskega časništva, ki ga Nemci „Skandalpresse" imenujejo. V navedenem podlistku se bere, da „Koseski nij pesnik, nikoli pesnik nij bil, — da ne piše ne slovanski ne slovenski itd." Ta pamflet je popolnem podoben onemu IZ IC ta IUUUI , v aaiciciii jC J_ l . Uiuvao v uvo UUU UUUJ- "V6MUV1 UH4 «WOUI «U AJ.VI VVgUflUi , VI UUObb UUJJC Al * bil škem „Musenalmanachu" pisaril, da Göthenezna samostalno , sami svoji gospodarji, kakor pod gospod- leta 1836., v katerem je Fr. Brücke v nekem nem- tegadel žal Bosni in Hercegovini boste bolje živeli nemški („dass Göthe kein deutsch verstehe"), ter to stvom Magjarsko nemškim, čemur žive priče so Slovani iz odlomkov Götheovih poezij dokazati se napenjal, v eni in drugi polovici monarhije. Sicer pa je v oči- gled tega res smešno kričanje Magjarskih časnikov, Kakor se je takrat temu pamfletu nasproti reklo, „dass rohe Naturen auch die Wissenschaft nicht veredele" tako veljä od objave v „Narodu", da druzega ni t češ ; da Rusija drega v interese Avstrijske! Je to f nego oškodovanje interesov Habsburške monarhije, ako se jej izraz strastne surovosti, po kazati „slovensko inteligenco". Nedostojno bi bilo več govoriti o tem literarnem bašibožukizmu! kateri nekateri hočejo ponujate dve lepi deželi? (Imenik volilcev) v dopolnenje mestnega odbora sodelovanjem Na čast 301etnega literarnega delovanja dr. J. D aničiča je tukajšnje akademiško društvo ,,Zora" s v za leto 1878. leži pri magistratu za splošni pregled, ki se je izvršila vrlo dobro. Slovenije" privedilo slavnostno ,,besedo", Vsak za volitev vpravičeni ima pravico, zoper ta imenik ako } meni , da je kdo , ki nima volilne pravice, vpisan, zdaj tukaj Iz Zagreba. „Kroatische Post", Namesti „ Agramer Presse kdo, ki ima / i\uu y ai ujma v uiuuu j/iavi vv^ ▼ «J J • ««^j j j y ^ & VMVIUVI pravico, izpuščen ali ne v pravi volitni dvakrat roka policije. » izhaja a tudi njo je zasegla že Potovanje oko zemlje za 80 razred vvrsten, reklamirati. Ta reklamacija mora do dana" se predstavlja v narodnem kazališči s slikami 28. svečana t. 1. magistratu ustmeno ali pismeno izro- Fričetovjmi iz Ljubljane. — Akademično literarno dru- v skupščini 27. dne januarija čena biti. štvo „Hrvatski dom" je St rosama- Novičar iz domačih tujih dežel. izbral si za častne ude gospode: j er a, biskupa Djakovaškega, J. Do brilo, biskupa Tržaškega, Mih. Pavlinoviča v Dalmaciji, lv. An- Dunaja. — Ministerska kriza je začasno s tem tunoviča v Kaloči, G. Ma rtiča v Sarajevu in dr. J. končana, da ostanejo stari ministri, ker ta hip ni dobiti m6ž, ki bi hoteli prevzeti žalostno dedšino Auers- Bleiweisa v Ljubljani.— Gosp. Val. CiČigoj fesor na Oseški veliki gimnaziji in rodom Slovenec iz pro- pergovo; pozvani so tedaj prejšnji možje, naj do konca Solkana blizo Gorice, je 28. dne gonijo pogodbo z Magjari, katere pa se ni nadjati, ker lezni v Oseku umrl. u. m. po dolgi bo trmasti Magjari ne za dlako ne odstopijo od svojih zahtev, Tiszi pa, ki je že sam pri Magjarih ob občno Iz Rusko-Turškega bojišča. Golobice miru, katerih zaupanje tako 7 ne bode obveljalo , svoje rojake nakloniti vendar enkrat so Turki, še bolj pa njihovi prijatelji želeli, so menda priletele, v O d r i n u na pot (Drenopolji) so ve- 7 Lonyayeva da se dožene nova pogodba. Stranka liki knez Ruski in sultanovi poverjeniki podpisali os- prihaja. „Avstrijske dobro „Obzor" Tiszi nasprotna ministerske krize nimajo čedalje močnejša nove mini in nato je nastopilo pre mir j e med Rusi in » • • v m i • i . ♦ i rr% % • . • t-i pise nikake važnosti, dokler se sučejo okoli ustavoverne stranke; samo takrat bi moglo biti novo ministerstvo važno, ako bi mu prišel Hohenwart Turki pod tem pogojem, da Turki prepustč Erzerum in vse podonavske trdnjave Rusom. To se ve ne pomeni se miru, marveč pogoji miru se imajo, kakor je slišati od več strani, sestaviti še le v konferenci na čelo, al » v '"UUVj " " " v M " - ~ U11UMU» v« T vv UVIHUt, "V««» 'Hi ov v tt 'J U1 C 1 C za tako ministerstvo sedaj ni še izgleda." ki ima biti med Evropskimi oblastmi na Du na j i. 9 Ta Ona zmeda, kakor je bila dozdaj, ostane tedaj še novica se nam pa neverjetna nekoliko časa; kako se konča, sam Bog vč. Žalostno ko jo vojska stane že toliko zdi, kajti Rusija si zdaj 7 denarja in ljudi, in po si- je, da smo v Avstriji jo tako daleč zavozili, da se go- jajnih vspehih svojih ne bo dala diktirati pogojev miru vori o Schmerling u, da pride na č&lo samo za to, ker je najhuji protivnik sedanjega dualizma i I • • # ^ 1 A i • • V • i od drugih, ko sme po vsi pravici sama diktirati mir vsaj centralizmom njegovim ne najde Avstrija rešitve. v glavnem mestu Turčije. za Ruse in Rumunce, a ne za Srbe in Cr Premirj e doz daj velja le n o g o r c e, Vlada je zbornici poslancev izročila načrt nove Srbi marveč pridno napredujejo, BelimarkoviČ je s svo-postave za vkvartiranje vojakov, ki je bil v pre- jim oddelkom zasedel brez vpora Kjosovo polje, Hor tres in poročilo izročen posebnemu odseku 7 njena pa, naj se novih krajcarjev kuje za 500.000 nili proti Skadru. predloga vatovič pa^je že ob Prizrenu. Črnogorci so se ober- gold. 7 polkra j carjev pa za 400.000 gold. > Je bila Tudi Rusi so bili kratko pred izročena budgetnemu odseku. premirjem vzeli Burgas ob Črnem in Radosto ob Marmarskem morji. Na obeh krajih so jih celo moha- zuki, kateri so povsod uganjali strašne grozovitosti. Grki, ki so toliko časa cincali, so zdaj tudi stopili Nove volitve za deželne zbore se utegnejo medanci radostni sprejeli kot odrešenike pred baši-bo za toliko časa zakasniti, da ne bode ministerska kriza izmotana. Osnove za premirje Rusko-turškega boja so resno na noge. Razglasili so Kreto za neodvisno od tedaj podpisane. Da so po volji Ruskemu narodu, temu Turčije in poslali 12.000 mož čez mejo v Tesalijo. sme veljati to v dokaz, da se je podpis premirja slo- Avstriji je neki Rusija ponudila, naj zasede Bosno in vesno obhajal v Petrogradu z molitvami v cer- Hercegovino, pa Andrassy je to ponudbo odbil, kvah in streljanjem s topovi; mesto pa je bilo okin čano z zastavami in na večer razsvitljeno. Rusija tudi odobruje Andrassyev predlog gledč konferenci je; Gorčakov pravi, da skupna akcija Evrope bila je zmirom cilj postopanja Ruske vlade v interesu civilizacije in človečnosti ter je zato prvo ulogo ponudila najbolj interesiranima vladama Anglije Listnica vredništva. MHB __ . J jj 1 Gosp. J. v Zal: Brez nevarnosti se smete podpisati, vsaj gr^ le na korist M. in K., ki so menda narodni možje. m Rusije. Po takem Andrassy ni Rusiji nič no- Zitna cena vega predložil. Iz Berolina pa se telegrafuje 7 Rusija zadnje dni ce!6 pozvala Avstrijo > naj da je posede Bosno in Hercegovino, da pa grof Andrassy je to po- v Ljubljani 30. januarija 1878. Hektoliter v nov. denarji: pšenice domače 9 3. 75, banaska nudbo odbil. Se ve da 7 česar nočejo Magjari 7 ne sme grof Andrassy, prvi Magjar. Naj ne bode tega za 11 fl. 18 ječmena 5 fl. 63 5 7. v* 6 Ü. 80 sorlice 6 Ü. 80. rži 6 fl. 40, prosa 7 Q. 3. ajde 6 fl. 83. om 3 fl. Krompir 3 fl. o kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba; Jožef Blaznikovih dedičev v Ljubljani.