Poštnina plačana v gotovini! Slovenska mladina Leto I. Ljubljana, Januar 1939 Štev. 4 Cena 2-— din / Fran Levstik: »Nurodnu reč jt* svetu roč, povzdignjena nad vse, celo nad osebne ozire.« Janko Kersnik: / »In recite vi, fantje gorenjski, vi, katerih zibel je stala ob veličastnih snežnikih, recite, ali ni vaša ljubezen do domovine tuko čista, tako velikanska, kakor je jušno nebo gorenjsko, kakor so srebropene vode gorenjske. Recite, funtje notranjski, uli je vaša ljubezen tuko trdna, kukor je skulnuta vaša zemlja? In vi, vi, ki so vas nulile sonč-nute vinske gorice, vi fantje Dolenjci, recite, ali je vaša ljubezen do domovine tako krepko, tako goreča, kukor je kupljica, ki se rodi po vinogradih 'vaših? Du, res je! Tuko čistu, tuko trdnu, tuko goreču je ljubezen vaša. In zato se hočemo boriti za svoj rod, zato: »rojaki, opu-sujmo umu svitle meče«. Mladi smo še: prevroče se še pretaku kri IH) naših žilah, /uto je treba, da se pripravljamo, du se učimo za pri-nodnjost, za boj za omiko, napredek in svobodo. In ko bo zableščala jutranja zoru svobode, tukrut bodo prišli pravičnejši narodi od dun-današnjih ter Slovencem prinesli venec zmage, rekoč: »Vi ste sukuli umu svitle meče, vi ste pomuguli zidati pulučo omike in napredku, vam gre delež luvorjevegu venca.« Janez Mencinger: »Ne|M)kornost na pravem mestu in ob pruvein čusii je bila često jako koristna že pri deci; kuj še bolj v svetovni zgodovini! Z vtepu-»jem duhu pokornosti po sturi šegi in v besede doslovnem pomenu ste [•teptali marsikateri znučuj. Tu in oni sin iz.poštene ponosne kmetske hiše je dosegel visoko službo in dostojunstvo, u toliko je bil zavzet duha pokorščine in strahu pred temi nuprej postavljenimi, da je v *ebi zatajil prirojeni čut človeških pravic in se tako očitno kukor l>'»ill«> ogibal vsakega sumu, du je v njem še kuj slovenske zavesti. >uke može, ki so zgolj okičeni stroji in točno delujoči avtomati, ste ••um nekoč postuvljuli za zgled!« •van Cankar: »Dolgu temna stoletju smo blodili po močvirju s potrtim srcem, s plaho dušo, brez upanja, brez vere v svetlobo in življenje, zakrknjeni v svoje |N)iiižunje, v svojo sramoto in bridkost. Ali planil je silen vinar, r,lzgnul je oblukc, ugleduIi smo solnce in ugledali pot. Nič več nezaupanju ven iz močvirju, ven iz teme.« L-sti moč, v srcu pogum, vi glejt«! Nu vuših plečih Slovenska mladina - mladinski list za leposlovje in kultu t 11 a v p r a š a n j a — izhaja vsakega prvega v mesecu. Odgovorni urednik je Ivo Grahor, novinar. Ust izdaja konzorcij; predstavnik Ivo Grahor. — Rokopise in dopise uredništvu in upravi je pošiljati na naslov: Ivo Grahor, Ljubljana, Miklošičeva 6/III. Posamezna številka stane 2 din — celoletna naročnina za 8 številk 14 din, polletna 7 din. Številka čekovnega računa je 17 .H27. TISKARNA »SLOVENIJA. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK A. KOLMAN) SVOJIM BRALCEM IN SODELAVCEM! Pošlji vsak mesec kratko poročilee o življenju mladine iz kraja, kjer živiš. Tako ho naš list res lahko sledil in te obveščal o življenju in delu vse slovenske mladine. Pazi, da boš pošiljke dovolj frankiral! Kupuj le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu. Pri nakupu pa povej, da te je k njim pripeljal oglas v »Slovenski mladini«. Daruj za tiskovni sklad! Doslej je prejela uprava lista že 1357 dinarjev /a svoj sklad in samo ta blagohotna požrtvovalnost številnih skromnih darovalcev je omogočila kriti deficit, ki znaša pri vsaki številki okrog 300 din. Zato nam bo ilragocen vsak dinar. Daj ga svojemu poverjeniku, da nam ga on nato pošlje, ali zberi še pri tovariših |>ar dinarjev in nam nato vse skupaj pošlji po položnici! Plačaj zopet za pol leta, če si (Miruvnnl šele polovico naročnine! Denarja nam vedno bolj primanjkuje. V tej številki smo priložili onim, ki še niso p o r a v n n 1 i naročnine, položnice, da to č i in prej store, r u v n o tako pa tudi onim, ki so plačali le za pol leta! Uprava lista prosi svoje bralce, da ji oproste zamudo januarske številke. Prihodnja številka bo izšla okrog 25. februarja. Zavedaj se, da je »Slovenska mladina« popolnoma nezavisna revija, katero piše od prve do zadnje vrstice mladina sama. REVIJE IN LISTI, KI SMO JIH NAKNADNO PREJELI V ZAMENO* Narodna starina, časopis za bistoriju i etnogr. južnih Slov jenu. Nuš rod. Straža v viharju. Zora, časopis za društveno kulturo in izobrazbo. Liste in revije, ki smo jili že doslej prejcuiidi v /umeno, smo olijavili v H. St«>v. , Mladinsko vprašanje Kadar koli govorimo o mladini, moramo imeti vedno pred očmi dejstvo, brez kuterega ni govora o kakem pravilnem umevanju mladine, namreč dejstvo, da velika večina mladine čuti, misli in dela vselej iskreno. Zato l>i delali veliko krivico vsakemu mlademu človeku, katerega l)i ocenjevali po njegovi, skoraj v vseh primerih še ne izgrajeni ideologiji, pri tem pa pozabljali na osnovno noto mladine, ki je ravno zaradi te svoje iskrenosti v bistvu vselej in povsod vsaj ])o svojem notranjem prepričanju boriteljica za vse boljše in popolnejše. V kolikor pa mladina na videz ni taka, je temu kriva gotovo samo njena okolica in tisti vzgojitelji, ki te mladine niso vzgajali v svobodno in trezno misleče ljudi, marveč jo morda celo namenoma pridobivali za svoje ozke strankarske interese. S tem pa niso škodili mladini sami, katero so prikrajšali za eno najvažnejših človekovih odločitev, namreč za odločitev politične družbene orientacije (to pa je človek zmožen povsem pravilno napraviti navadno šele v svoji zreli dobi), ampak so opeharili tudi sami sebe, ker so si s tem pridobili politično dokaj nezrelo in zato nezanesljivo maso. a preko sebe škodili tako tudi vsej družbi, ker so napravili iz idealno mislečega mladeniča in bodočega kritično mislečega človeka nezavednega in celo neznačajnega krnhoborca. Zato pa je prezgodnje politično opredeljevanje, ki ima lahko take posledice, brez dvoma škodljivo slehernemu humanemu občestvu in torej vsega obsojanja vredno. Najrazličnejše mladinske organizacije l>i morale zato biti popolnoma nepolitične. Ker edino take lahko izvršujejo v polni meri svojo važno in pozitivno nalogo: mladega človeka telesno in duševno izpopolnili, in to v samostojnem delu in udejstvovanju v organizaciji, v domačem kraju ter v družbi sploh. Tako lahko te in luke mlad inske organizacije res na povsem naraven način spopol-»jujejo šolsko in domačo vzgojo. V takih organizacijah lahko šele poeclinec prav .razvije zmožnosti za plodno družbeno delo in tako dobi tisti prepotrebni občutek viednosti in zavesti samega sebe kot enakovrednega družbenega člena. V konkretnem in pozitivnem delu dobi človek šele neko merilo za vrednotenje samega selu', odkriva svoje zmožnosti in N<> tako povsem neposredno vežba in izdeluje za poznejšega aktivnega člana človeške družbe. Pomen in smisel dela v mladinskih Hrganizacijah je torej velik in brez dvoma ^ečji. kakor pa mu ga ,,li danes pripisujemo. Mladina za sedaj ne sodeluje v vseh obstoječih mladinskih ‘)rganizaeijah s tako vnemo in v takem številu, kot bi bilo želeti, *tvr morda čuti v teh organizacijah še prevelik vpliv starejših ljudi. * kolikor pa sodeluje, moramo ugotoviti, da že razvija povsod *vojo požrtvovalno aktivnost vseh svojih mladostnih sil in se tako pojavlja kot samostojni spontani delavec v teh organizacijah. Vodno bolj pa se kuže pri mladini neka povsem nova težnja od svetovne vojne dalje in sicer težnja po res pravih mladinskih organizacijah, katere ustvarja in organizira mladina sama iz sebe mimo vseh običajnih »mladinskih vodij« in »svetovalcev«. S temi mladinskimi gibanji, ki so zavzela že zanimanja vreden obseg, pa ji' postala mladina že dokaj važen faktor v delu za popolnejšo humanizacijo človeštvu. Razumljivo je, da se je mladina najprej strnila na najobčutljivejši točki sedanjosti, to je v borbi za mir, katerega labilnost najbolj grozi, da ji onemogoči pravilen in normalen razvoj v odgovorne soljudi. Najvidnejši odraz te njene borbe je bil lanski newyorški mladinski mirovni kongres. Delegati iz 64 držav vsega sveta so na tem kongresu zastopali 40 milijonov organizirani- mladine vseli ver, narodov in ras v njihovi iskreni in odločni borbi za mir, svobodo in enakopravnost vseh narodov. A mladinska gibanja, ki so se doslej najbolj razvila v Ameriki, na Kitajskem, v Franciji, Angliji, Rusiji, Češki, pu tudi pri Bolgarih, Srhih in Hrvatih, se ne bavijo samo s splošnim mirovnim delom, temveč sodelujejo tudi pri vsem pozitivnem in najširše zasnovanem kulturnem delu za napredek luštnega naroda in države. Med to mladino se najbolj odlikuje kitajska, ki je s svojim vztrajnim delom na terenu med svojim obubožanim in kulturno zaostalim ljudstvom dosegla že take uspehe, da predstavlja včerajšnja narodno še ne prebujena Kitajska iz dneva v dan vedno večjo moralno in fizično odporno silo proti japonskim napadalcem in osvajalcem. V Jugoslaviji se je doslej najbolj organizirala srbska mladina, ki je razvila že zavidanja vreden mladinski pokret, tako da zavzema pri mednarodnem mirovnem mladinskem gibanju eno najvidnejših mest. Pa tudi hrvaška mladina se je že organizirala v t. zv. Alie udružcnju, katerega glavna nalogu je odpravljanje analfabetizma med Hrvati. Pri Slovencih žal še nimamo liikakega pravega mladinskega gibanja. Če hoče biti mladinsko gibanje res plodno in zdravo, mora priti pobuda zanj iz mladine sume. Odgovoriti na vprašanje: kakšno naj bi bilo konkretno slovensko mladinsko gibanje, pa nikakor ni mogoče enemu samemu mlademu človeku. Kajti program in neposredno delo je pri pravili mladinskih gibanjih vselej vsota teženj vseli posameznikov. Poiskati, zbrati in tesno zvezati vse mnogoštevilne mlade sile, ki danes še tavajo razkropljene širom naše Slovenije, pa je brez dvoma naloga in dolžnost »Slovenske mladine«, katere zasnova in dosedanji razvoj od prve do zadnje vrstice sta delo in iskreno hotenje popolnoma neodvisne slovenske mladine, /ato sodeluj še aktivneje, slovenska mladina, v svoji reviji, da ji s tem svojim sodelovanjem dvigneš nivo in ji s pomnoženimi silami pomoreš končno postati glasnica res vse slovenske mladine. Fml Kulis: Silvestrovo 1938 Vračamo se od nekod. Z nami hodijo čarobne sile, morda zle vešče, ali vile, ki z nepoznanimi nas tujnami vse oklepajo v nekam odmaknjen krog: Tu ravnih ulic ni. lliše slezajo se druga preko druge v vse objemajoče in skrivenčene vijuge — In mesto vse razpenjeno je morje, hiše in barake — razklano je brodovje’ — v divjem čardašu noči — Joj! In tam prek nekje grmi, brizga, lije rdeča kri... Jo-kri! ...To španske so, kitajske zemlje, Teruel in llangeov, to si ti! Jo-kri! Jo-kri! ... Šrapneli, okrvavljene oči in na tisoče zmrcvarjenih — Ni Ljudi! I >rago Jeran: Novoletni sonet Gozdovi beli so odeti v svečeniško haljo. Prek polj vijo se ozke ceste v nedogled, za njimi ena sama dolga sled: nad njimi žice pno se v daljo. Ves kraj je čudno nem. Le dvoje sivili vran je odletelo v južno stran. Iz dalje čul sem kakor rekviem ... Kaj bo z Japonsko, kaj s Kitajsko li letu? Kdo Španiji bo gospodarili' Še bo obraz svoj svet ohranil?... In spel sem sam v tem čudnem svetu. Vprušanje mučno je z menoj: »Kaj le s teboj, s teboj bo narod moj?« »Boj za mir in za neodvisnost je skupen vsej mladini, pa naj 1)0 «•' «»'» «« svetovnega nazora.« (»Vcčernik«, 19. XII. 19:w.) Mariin Petrič: S. o. s. »Puhle glave, silila meščanska družba!« S temi besedami ji* sedel Ione na razmetano posteljo in zagrebel prste v valovite lase. ■Kaj pa je I>iIo zopet,« ga je s tolažečim glasom vprašal sostanovalec in prijatelj Stane. Tone je molčal in topo strmel predse. Stane je vedel, da prijatelj od nedavnega hodi z Brigito, hčerjo bogatega trgovskega zastopnika. Letos je končala trgovsko akademijo in sedaj doma prodaja dolgčas, uradno pa »čaka na službo«. Dobra mami je med tem iskala svoji nadobudni hčerki ženina, oziraje se na •dobro partijo^. V teh razmerah se je znašel pred Brigito študent I one Kosmač, doma tam nekje iz Bele Krajine. Brigita je bila takoj očarana od Tonetove duhovitosti in porcelansko belih zob. In res sta se spočetka dobro razumela, kajti privlačevala ju je medsebojna simpatija, čustva in dolgo zadrževana mladostna energija. Ali ko sta prebolela prvo zaljubljenost, je Ione pričel svojo deklico gledati takšno, kakršna je bila v resnici. Vedno znova je odkrival grozno praznoto, konservativno omejenost, nenačitanost, zakrknjeno trdovratnost in zaprtost za sleherni njegov vpliv. Prizadeval si je, da bi jo vzgojil s knjigami, besedo, dobrimi in pametnimi filmi..., ali uspeha ni bilo nobenega. Poleg lega mu je nasprotovala njena zaostala družina, posebno brat Lado, izrazita ničla z Aleksandrove ceste. Ali Ione si je utvarjal, da Brigito ljubi in njegova zdrava mladost mu je branila, da bi se odrekel ženske poleg sebe. Brat Lado je bil pulti. Pravi mestni fičfirič. Kden tisočih, ki se gibljejo vsak dan po naših šolah, plesih, promenadah, ki brez misli in cilja zapravljajo svojo mladost po geslu: Panem et circenscs! Bc,s da močan kot mlad bik. saj je hodil na box-trainingc* vsak petek in sredo od osmih do devetih. Poleti je nastopal v mestni reprezentanci na plavalnih tekmah. V šoli je propadel, še preden so mu pognali brki in sedaj je živel od očetove potrpežljivosti in obilnega maminega laschengelda«. Bedno vsak teden štirikrat je hodil na plesne vaje, popoldne pa presedel pri Pctričku ali pa prezdelml doma na kaiiču. Izjema v njegovem dolgočasnem življenju je bila, če mu je uspelo priboriti si rendez-vous s pokvarjeno mondenko ali naivno gimnazistko. Takrat mu je mamica morala posoditi sto dinarjev in vrnil se je zjutraj zaspan. lak je bil Lado, po svoje laka Brigita in cela družina Divičeva. 1 (iko je dobil Tone Brigito v roke«, kot je sam dejal. »Popravil jo bom. ušesa ji bom navil, ji lepo povedal, da je kila doslej koza in, da bo še večja koza, če bo še naprej poslušala brata, da pa se lahko mnogo popravi in mogoče, da postane iz nje še celo vzorna deklica, če bo hodila z menoj in me razumela.« S takimi upi in nadami, je vzšlo sonce Tonetove ljubezni. I ri mesece je sijalo in razganjalo oblake bratovega vpliva in puhloglavosti. Brigita ga je ljubila, to jt* bil prepričan, in bi storila zanj vse, samo iz plitke vode svoje družine ni mogla izplavati — (lasi je bila prvakinja v erawlu na sto metrov (čas 1,22.0). Navada, vzgoja in oziri so bili močnejši kot ljubezen od življenja zbitega in razočaranega Toneta. V soboto zvečer je bil Tone pri Divičevili. Priredili so majhen llausball«. Govorili so o vsem in vseh. Tone je v začetku oporekal, kadar so zašli na pot, ki si' ni zlagala z njegovimi načeli. Stokrat si je dejal, da ni tu. da se donkihotsko bori s temi mlini na veter, marveč, da je tu radi nje. Lado je bil ta večer posebno neužiten. I/gledalo je, da je prespan in bojevit. Zaletaval se je ob Toneta kot vešča in ga pital z »gospodom filozofom«. Tudi Brigita se je držala«. Ione je slutil nevihto. In zagrmelo je. V razgovoru o nacijonalnem socijalizmu in o sodobni Nemčiji, potem ko jim je oče dal osnovne definicije, je zažvrgolela gospa I )ivičeva: Meni se dopadejo najbolj uniforme. Ah. ti mali dečki, kako so srčkani; prave bajonete nosijo in vojaške tornistre... To bi bilo nekaj za našega Ljubkota.« To je bil ves njen pojem o nacionalnem socializmu, uniforme in parade; a bilo je globoko odobravali je. Sicer pa je veljala gospa za odlično poznavateljko karnevalskih kostumov. Oče je bil proti Židom. Ne za čisto arijsko pleme — tega ni razumel tudi ne za ali proti ideji, to je še manj razumel. Ali bil jt* strastno proti Židom. Razvnel si* je in dokazoval, da se mora s to oderuško druhaljo enostavno pomesti, da ne bodo domačinom odžirali kruha. ■To je nekaj groznega, kako ti zadnje čase rinejo v Jugoslavijo, strašno se pozna pri trgovskih poslih. O le počakajte, saj bodo tudi pri nas kmalu pele šipe raznim Rosenstruusom, Goldentalom, Edcl-steinom in Levi jem.« Pozabil je, da je bila izmed petih tvrdk, ki jih je zastopal, le ena arijska in še ta inozemska. Družina je kimala. Mami je sedaj že iz dveh razlogov odobravala in si želela energičnega marša uniformiranih mladcev. Pravi hudournik pa se je udrl iz Lndotovih ust. Dolgo se je kuhalo v njegovih počasnih možganih, mnogo je premislil, mnogo videl letos poleti, ko je bil s klubom tri dni v Celovcu (dobesedno v K-lagenfurlu!). Sedaj ve vse. kaj je nacionalni socializem, ve da jo "jegov katekizem Vlein Kampf« (videl ga j*‘ v knjigarni v izložbi)... Natanko poznam ustroj nemške države, njene dobre in slabe strani, mnogo sem gledal, ko sem bil poleti gori na Nemškem (tri dni v 'Klagcnfurtu glas iz občinstva). In toliko .Univerzum žurnalov' Sl'm videl in ,1'oksovih*.., Ali to mar ni nič? Pravil mi je neki Miiller. ki vsak dan čita oni časopis, kako se že pravi? .Kolkišcr Bcahter'.« Volkiseher Bcobachter«, je popravil oče. Da, tako. Pravil mi je, da stoji tam — ik* vem, kaj že vse, no pa saj je vseeno. Jaz poznam te stvari, preštudiral sem jih in prav imajo. Krasno se vidi, kadar takole strumno korakajo in pojejo...« »Gobezdalo!« Nič več ni bilo mogoče Tonetu zadrževati jeze in gnusa. Dobro je bilo le, da je bila široka miza med njima, kajti Lado je skušal izvesti parolo: »Hau drein!« Vsi so poskočili. Tone je napravil kretnjo, da bi šel. »Čakajte, gospod Kosmač!« je dejal gospod Divic. »Dovolj sle pokazali svojo neolikanost in brutalnost. S takimi izrazi se ne operira v ,boljši družbi'. V ostalem pa se postavljate proti stvarem, ki jih niti ne razumete, ker ste še prezelen, niti jih ne podkrepite s svojimi protidokazi. Mi te stvari poznamo, saj poslušamo radio in čitamo. Toda dovolj. Zapomnite si, da nimate več dostopa v mojo hišo. Dalj časa sem že vedel, da nas ne posečate radi našega l.a-dota, marveč radi Brigite. To mi ni všeč. Odslej vam prepovedujem vsako shajanje z mojo hčerko. Sicer pa, sem prepričan, da vam bo tudi sama pokazala svojo antipatijo. Kar se pa vas* samih tiče, bom govoril o priliki tudi z vašim gospodom razrednikom, ki je, mimogrede povedano, moj dobri znanec. Tako, opravili smo. Zbogom!« »Zbogom.« je dejal Tone in odšel. Odpreti mu je šla Brigita. To so mu še dovolili. »Kaj praviš ti na to, Brigita?« »Menda bo res prav tako, kot je dejal očka; v ostalem pa mi je kar malo žal, da sem sploh začela s teboj. Ali veš. da si čuden? Ali pii sem se te naveličala.« *Najbrže bo to zadnje, da. No pa vsaj en poljub še za slovo,« »Mraz je, gori grem, pu servns, se bova že še videla...« In zaklenila je baročna vežna vrata brez poljuba. Z mešanimi občutki je šel Ione domov. Poražen? Ne. zmagovalec. Pred oči mu je stopila slovenska mladina, vedno ista, nepoboljšljiva, hlapčevska, v vsem enaka starim. Videl jih je svoje mlade tovariše, znance, mestne in kmetiške sošolce, kako se vrte v brezhibnih smokingih okoli svojih edinih bogov — slabih kopij Marlene Ditrichove, Mac-Donaldove. Donielle iDarrieux, oni sami Roberti Taylorji, Gary Cooperji... Videl jih je temačne in blede sužnje gonzagovskih lic, iskajoče zopet drugih vzornikov. Ali vsi so enaki, vsi uniformirani, pred njimi »Broadway-jazz« in brezna* čelne zastave. Vpijejo, razgrajajo po ulici, se bore, boksajo, plavajo, mečejo disk in kopje. Vsi od danes do jutri. Ali so res vsi taki? Globlje je pogledal — in našel najprvo sebe. Ne, on ni tak, vsaj vedno ni' — svetle trenutke ima, ko išče in najde lepo, v gledališču, v kinu, v knjigi, v Jakopičevem paviljonu, v življenju. Tudi Stane ni tak, in Marjan, Franci, Borut, Miloš, Milena in njen fant Ivan... Ne, mnogo je dobrih, res mladine, ti bodo rastli, one druge bo odneslo življenje in jih naplavilo na birokratsko in filistrsko peščino. To mu je dobro delo. Skoraj dobre volje je bil. Zvečer slu Slu s Stanetom v kino. »Na'ledeni plošči«. Ko so se rinili iz dvorane, sta zu hrbtom zaslišulu vprašanje:. »Ali si razumela?« »Popolnomu,« je s tihim glasom odgovorila ona. Tone se je ozrl in videl fanta in dekle, ne iz »boljše družbe«, preprosta, delavska... Redkost«, je pristavil Stane. jatiez Dobravec (mariborski): Zdaj... Zdaj nič več rož ne bo nu oknih, uič več pesmi — beli hram ostal bo sred vasi ves lili in sam. Zduj nič več rož ne bo: vse rože so odšle zu njo, da bodo v Franciji cvetele, v opojnem soncu tam dehtele... 4 Nič več pesmi zdaj ne bo: vse pesmi so odšle za njo, da bodo v Franciji zvenele in po sreči hrepenele... Zduj nič več nje ne bo. — Ostal bom sum, brez pesmi, rož, ostul bom tih in sum — kot nu vtisi beli hram ... Angela: Tiha ielja šopek vijolic bi ruda imclu, da v sobi sladko bi dehtel; šopek teh drobnih, rdečkasto modrih, ki rahlo bi v vazi drhtel. Kdo bi mi neki vijolic prinesel, suj nihče zu željo ne ve. Ali bi vi nežen šopek poslali, mi z njim razveselili srce? Zgodaj je se in gotovo Se spite, ko zunaj že sonce blesti. Naj skozi okno vam v sobo posveti, s poljubom odpre vam oči. P. Novljan: Otrok pred krčmo Študent Jože Kliček je šel k popoldanskemu pouku. Kakor vsak dan, je stopal sključen po dolgočasni ozki ulici. Uliea in življenje v njej je bilo enako, kakor vsak dan in Joža je je bil sit, kakor šole. Vsak dan leze človek v šolo, domov, v šolo in zopet domov, uliea pa je kakor podoba v šoli, ki se obesi včasih pajek nanjo. Samo tedaj je zanimiva, ko se obesi pajek nanjo in se ziblje na niti. Vedno, ko pride na ulico, se ozre po oknih sosedne hiše. Vsak dan pogleda tja. Morda bo gledala plavolaska na ulico. C’e bo, bo šel mimo kakor navadno, morda se bo še enkrat ozrl in misli bodo drugačne. In če ne bo, bo ravno tako prav. Ko bo šel mimo Dalmatinski' kleti«, bo pogledal vanjo. Vse bo prazno. Ko se bo pa vračal, bo polno ljudi, včasih bo srečal pijanega moža, sc morda nasmehnil ali zamislil in šel naprej. Danes ni videl ne plavolaske, ne pijanca. Zamišljen je stopal po pločniku. Ko je prišel do krčme je našel otroka, ki je slonel pred vrati. Na ves glas je jokal in si brisal roke z malimi rokami. Solze in objokane oči otroka so ga ganile nekje globoko. Zasmilil se mu je. »Fantek, zakaj jočeš?« ga je vprašal, ko je stopil k njemu in ga pobožal po glavi. Otrok ga je nezuupno pogledal, potem pa dejal: »Ata noče domov... Mama pa joče... ker bo vse zapil...« Jože nikoli ni šel tako slabe volje v šolo. kakor danes. Nikoli ni toliko mislil, mislil o pravici, delu in življenju, o življenju v tovarnah in v onih malih, zatohlih predmestnih kočah, ki stoje tam z vsem siromašnim življenjem, kot kak beden, razdrt spomenik sredi modernega, mesta. Mati joče! Tudi otrok joče... kako objokane in rdeče oči ima. Oče pa pije. Ves popoldan, tja v pozno noč bo sedel v gostilni... Dosti gotovo ne zasluži, če lahko vse zapije v enem popoldnevu... Mati pa bo šla k branjevki po kruh, samo po kruh. Ho že plačala. Jutri... če ne jutri pa gotovo pozneje. Otrok bo šel. Ne bo več čakal očeta, šel bo in bo jokal... ko pa bo prišel pred izložbo, bodo Zginile solze, le oči bodo rdeče obrobljene, (ilej. kako lepe lučke... angelci... tam pa je Jezušček«, bo dejal prav tiho. Potem bo prišla iz trgovine gospa, pod pazduho bo nesla velike pakete... Najbrž je kupila kruha, bo pomislil otrok in se spomnil, da je lačen... pozabil bo na angelce in na Jezuščka in bo jokal proti domu...« Mladinsko gibanje je odpor dozorevajočih mladih duš in sicer odpor zoper /.mehanizirani način življenja, ki ga prinaša s seboj samo vnanja tehnična kultura naše dobe, kateri je purgarska udobnost nad vse drugo. (Ozvaltl Karel, Popotnik« 1.—2. UH.) Prodan spomin l isti dun sem bil prost. Nisem vedel, kam l)i se dal. Pa sem šel s prijateljem v mestno zastavljalnico na Poljanski cesti. Prijatelj je šel rešit svojo suknjo, ki jo je zastavil pred nekaj meseci. Zastavljalnica ji’ bila polna ljudi. Komaj sva se zrinila v skrit kot in čakala, da prideva na vrsto. Pred nama je stala stara ženska. Oblečena je bila slabo. Na sebi je iinela obnošeno črno krilo, močno zakrpano bluzo, na glavi pa ji1 imela ruto, ki je bila nekoč svilena. Najbrže ji je ruto kdo podaril. Čevlji so bili raztrgani, pet sploh ni bilo več. Nestrpno se je prestopala sem in tja, se venomer ozirala na uro in na ljudi okrog sebe. Kadar koli se je obrnila, sem ji bral v očeh veliko nestrpnost. Bila ji' kot človek, ki čaka v dolgi vrsti na karto za vlak, ki prihaja z ostrim brli/ganjeni že na postajo. V rokah je držala ženica sto papirnatih dinarjev, jih mečkala ter navijala okrog prstov. Ko le ni prišla na vrsto, je stopila h gospodu z zlatimi naočniki. (Jospod, je ponižno povzdignila, ali bi lahko rešila svojo uro in prstan,« Uradnik jo je prezirljivo premeril. »Kako se pišete?« »Krušič.« »Kako?« je vprašal uradnik zategnjeno. Krušič se pišem, Krušič,« je hitela. Uradnik je pobrskal po papirjih in iskal njeno ime. Ni ga našel. Pregledal je še enkrat. Pokažite listek!« Ženska mu je ponudila listek. Uradnik ji' listek pogledal, mrmraje prebral datume, se široko zarezgetal in pokazal bele zobe. 'Mu, ha. Te stvari smo pa mi že zdavnaj prodali. 7x' pred enim mesecem. In še zelo dobro je šlo. Prepozno ste prisli, mati!« je dejal in nadaljeval svoje delo. Ženska je strmela. Obstala je kot ukovnnu. Prepozno,« je tiho ponovila. I edaj sem vstal in od daleč pogledal ženski v obraz. Iz oči sta Ji pritekli dve solzi in ji spolzeli po hrapavem licu. Prepozno! Prepozno!« Potem se je obrnila in šla s klecajočim korakom proti izhodu. Jokala je in med jokom sem slišal, kako je govorila: Prepozno. Moj spomin je prodan! Prodan spomin! Moj Bog! In tistih sto dinarjev, ki jih je prej tako stiskala, je sedaj malomarno držala v roki, ki so ji kakor hrome visele ob telesu. Opotekala se je proti vratom, jih tiho odprla in izginila. Slišal S('in samo še njene korake, ki so se zgubljali po kamnu. Ko sva šla potem s prijateljem iz zastavljalnice, sem jo videl Moneti ob ograji pri Ljubljanici. Sirota je jokala. Na tleh poleg uje •le ležalo sto dinarjev. Mladina po svetu KITAJSKA MLADINA V današnjem času, ko se s pridržanim dihom oziramo na japon-sko-kitajska bojišča, kjer se dva svetova borita za svoje pravice in za svoj obstoj, pač ne bo odveč, ako se seznanimo — v sicer skromnem pregledu — tudi s hotenjem in delom kitajske mladine. Za to govori gotovo tudi dejstvo, da igra kitajska mladina v tej zadnji japonsko-kitajski vojni važno vlogo s svojim narodno prosvetnim in socialnim delom. Pri vseli naprednih gibanjih je navadno mladina vzela v roke iniciativo in to je bila predvsem študirajoča mladina. Prav Omiko se godi na Kitajskem, kjer vodi vse narodno mladinsko gibanje študentska narodna zveza«. To delo kitajske mladine pa ni zraslo šele v sedanji japonsko-kitajski vojni, to delo ima že staro tradicijo. L. 1919. so študentje povzročili protestno gibanje proti JI točkam«, s katerimi je hotela Japonska nadzorovati kitajsko državo. V revolucionarnih letih 1925-27 so vsa gibanja vodili prav študentje. Leta 1931, ko je Japonska napadla in zasedla Mandžurijo, so v Severnem Kitaju v času zmede vodili vso javno upravo in s svojimi demonstracijami ovirali pohod japonske vojske. Prav tako so se upirali z demonstracijami, ko je I. 193!). skušalo japonsko vojaštvo prodirati v druge severne province. (Demonstracija 9. dec. 1935 v Pei-pingu je postala že kar zgodovinska.) Po padcu Mandžurije pa so kitajski študentje skoraj popolnoma spremenili način svojega dela. Nič več niso prirejali demonstracij in manifestacij, lotili so se narodno prosvetnega in narodno probudnega dela. Prostovoljno so odhajali med kmete, jih učili kmetovalstva in industrije, prirejali gledališki' predstave, recitacijske nastope ter tako prebujali kmečko narodno zavest. Kmetje so to narodno prosvetno in narodno politično poslanstvo študentov z veseljem sprejeli, saj so se slednjič organizirali v 'Kmečki zvezi . To delo pa je bilo spočetka zvezano z velikim požrtvovanjem, saj se je moral vsak, ki je šel na kmete, ločiti od domačih, od šole in oditi cesto v slabi obleki in brez denarja. Šele ko se je koncem leta 1936. organizirala študentska narodna zveza«, ki je vse to delo vzela v svoje roke, so postala taka potovanja bolj organizirana in ne več tako naporna. Ta zveza je tudi prvič izoblikovala program vse kitajske mladine. S svojim delom je hotela pospešiti politično zorenje kitajskega naroda, kar naj l>i našlo svoj izraz v skupni fronti vsega kitajskega ljudstva, ki l)i se moglo le tako braniti pred zunanjimi in notranjimi sovražniki. S kulturnim, gospodarskim in političnim delom so skušali doseči te cilje, la program pa ni ostal le program Študentske narodne zveze«, ki je v svojem jedru izšla iz Kuomintanga, ta program je postala baza skupnemu delu vse kitajske mladine, saj so k /vezi pristopile vsi- pa-triotičnc, verske in skavtske organizacije. Dočim se je prvo delo neorganiziranih kitajskih študentov omejevalo na kulturno in le deloma na gospodarsko ter politično po- |>rišče, si* je po ustanovitvi »Zveze« aktivno usmerilo tudi v politiko. Skušali so predvsem ustaviti državljansko vojno in osvoboditi generala Čangkajška, ki je bil zaprt v Siamu. Ob začetku sedanje japonsko-kitajske vojne so oboje dosegli. Narodno usmerjena kulturna, gospodarska in politična dejavnost kitajske mladine pa se ni izpridila v šovinizem, nasprotno: že od vsega početka so kazali voljo do sodelovanja z mladino vsega sveta. Aprila 1936. so se z vso ostalo mladino proglasili za borce miru. Poslali so svoje odposlance na ženevsko zborovanje mladine ter prvi ponudili roko tudi japonski mladini, da bi tako utrdili mir na Daljnem vzhodu. . I.. 1937. so Japonci znova navalili na Kitajsko, a zadeli so na nepričakovan odpor strnjenega kitajskega ljudstva. Trud kitajske mladine ni l>il zastonj. V tej japonsko-kitajski vojni je dobilo prej narodno probudno delo kitajske mladine vse bolj socialen značaj. Skrbe za ranjence, ubežnike in za osirotele študente, ki so izgubili dom in sredstva, hkrati pa organizirajo dobavo živil v kraje, kjer je hrana pošla, i rav tako vzdržujejo tudi zvezo med zaledjem in bojiščem. V zadnjem času pa so sprožili več akcij za podporo beguncem in stradajočim rojakom. Tudi v vojski sami se aktivno udejstvujejo. Spočetka so si' združevali v posameznih guerillskih četah, ki so nadlegovale Japonce in reševale ujetnike. (V Peipingu so rešili nekoč okoli 20(X) ujetnikov.) le guerillske čete, pomnožene s študenti, ki so pribežali iz zasedenih "lest, so se slednjič združile v tako zvano Študentsko armado«, kateri se je v zadnjem času pridružilo še 2000 deklet. Tudi v zavzetih mestih delujejo, čeprav so pod strogim nadzorstvom. S svojim večinoma samaritanskim delom vzdržujejo mo-ralni odpor ljudstva proti japonskemu imperializmu. Ljudstvo pa, kateremu prinaša japonska vojska nesrečo, se teh študentov z veliko ljubeznijo oklepa. Tako moremo biti prepričani, da se bo japonska stavba podrla, čeprav trenutno zmagajo. Mladina, ki po svojih letih Se ni zrela za na bojišče, pa ostaja nonia v mestih, kjer se pripravlja na delo. V severni Kitajski n. pr. Sl' je ustanovilo neko vzgojno središče, ki šteje 1500 članov. I i so razdeljeni na .r>0 odsekov. Tu se učijo vojaških znanosti, Študirajo Politično organizacijo, da bi bili zmožni vzdržati enotno fronto ljud-stva proti japonskemu imperializmu, obenem pa ne zamudijo propagandnega dela, ki je poleg drugega v zvezi tudi z dnevnimi iu uočninii vojaškimi vajami, ki jih organizira ta mladina. Vsak večer '•naju dve uri dolgo razpravljanje o glavnih vprašanjih iu interesih. 1,1 lahko vsak uveljavlja iu zagovarja svoje načrte in se tako pripravlja za svoje bodoče delo. Kakor torej vidimo, je našla kitajska mladina pot k selti iu k svojemu narodu, ki ga je razgibala v vseh plasteh. Brez maske, odkriti, s toplo iu resnično besedo so se kitajski študentje napo- tili med svoje ljudstvo, in to ljudstvo je razumelo svojo mladino ter šlo za njo. Na Kitajskem niso odhajale z gimnazij in univerz jalove generacije, kakor se to godi pri nas, ki smo odtrgani od svoje zemlje in nočemo razumeti njenih teženj in njene govorice. Oni tam na Kitajskem čutijo in poznajo skupne, narodne in mednarodne mladinske osnove; mi si pred njimi zakrivamo oči in postavljamo trdne stene med seboj. Kitajska mladina se je pokorila onim skupnim osnovam, nas pa je strah tega in bežimo narazen. S hrepenečo slastjo si natikamo maske političnega prepričanja, podedovane od očetov in dedov ter prisegamo, da so te naš pravi obraz, čeprav čutimo, da ni tako, čeprav to ne more zadušiti žeje naših src. Res ne vem. zakaj ne bi že enkrat razbili (e maske, zakaj ne bi raje poslušali svoja srca? I). A. P. Kulturno delo mladine LJUBLJANSKI ZAPISKI Ko sem v počitnicah potoval po Sloveniji, mi je neki tovariš iz Ptuja izrazil svoje negativne misli glede ljubljanske mladine. Češ, da se meni le za ples, promenado, šport in ljubezen, koristnega pa ne dela nič. Sprva sem mu pritrjeval. A ker se je pogovor razpletal dalje, sem se začel spraševati po vzrokih in mu pri tem nekako takole skušal pojasniti ta. do gotove mere resnični nizki nivo ljubljanske mladine: Vsako glavno mesto še tako malega naroda ima svoj izjemni položaj. Zato ga ima tudi Ljubljana. Zanjo sicer še ni v taki meri značilno, da se v teh glavnih mestih centralizira vsa finančna in kult urha uprava naroda ali države kot velja to n. pr. za Beograd in radi česar ima tako mesto skoro v vsem svoj vodilen položaj, ker je Ljubljana dobila svoj sedanji značaj šele po vojni, torej pred dobrimi dvajsetimi leti. Zato ima v veliki meri še danes svoj obrtniški, gostilniški in uradno-malomeščanski značaj ter o kakem industrijskem centru še govora ne more bili. Vendar pa je treba upoštevati velik razvoj Ljubljane tudi v lej smeri, ki se pojavlja pač zaradi umetne odcepitve Trsta kol glavnega slovenskega gospodarskega centra od ostale Slovenije. Kratko malo Ljubljana se iz dneva v dan razvija zaradi svoje nove povojne konstelacije v mlado slovensko velemesto. V slehernem velemestu pa je zelo malo smisla pa tudi možnosti zn kako večjo skupno akcijo. Mladina takih mest se zaradi svoje številčnosti ne more tako zlahka zbrali, kot se lo lahko zgodi v majhnem mestu. Način življenja v teh mestih ljudi razdružuje. Mnogoštevilnosti prebivalstva odgovarjajo številne ustanove iste vrste, cv je n. pr. za Ptuj ali Slovenj Gradec kaka dramska predstava že cel dogodek, pri katerem se zbere gotovo vsa življenja polna mladina, za Ljubljuno včasih ni preveč v enem samem dnevu kai .) gledaliških predstav treh rednih gledaliških odrov (Drame, Opere in Šentjakobskega gledališča). Ravno tako kinematografi, ki so v manjših krajih vsaj neka ve/ med mladino, imajo tu v tem oziru ravno nasprotno vlogo. Dalje moram omeniti najrazličnejše kulturni' ustanove, kot so ljudska univerza, razna strokovna društva, ki dnevno prirejajo svoju predavanja. In končno celo vrsto šol, ki zopet mladino Ljubljane morda v največji meri grupirajo na majhne zavodne krožke, v katerih pa se zaradi maloštevilnosti ljudi ne da mnogo napraviti. Vse to in še marsikaj drugega pa pospešuje to obžalovanja vredno in ne malo škodljivo grupiranje mladih sil. kar daje v celoti sliko obupne neaktivnosti ljubljanske mladine. Če pa človek pogleda natančneje lahko spozna, da se tudi tu nič manj ne dela, kot v kakšnem manjšem slovenskem mestu. Le to je, da ta aktivnost, raztresena na posamezne zavode, še ni našla nekega skupnega foruma, kjer bi združila vse ti* razcepljene mlade sile, ki bi tesno povezane v močnem mladinskem gibanju vidno predstavljale in manifestirale svojo veliko mladostno silo in zmožnost za katero koli pozitivno delo. Nato sem mu postregel s prav kratkim opisom rezultatov udejstvovanja mladine na gimnaziji, ki mi je najbolj znana, namreč na I. drž. real. gimn. v Ljubljani. Na tem zavodu deluje nič manj kot H mladinskih organizacij, kateri? pa moram takoj razdeliti na dve skupini. Namreč na ono, katerih zamisel in realizacija je prišla iz mladine same in |>a na ono, ki so bile ustanovljene po starejših ljudeh. V prvo skupino spadala sicer samo dve. zato pa razvijata tem večjo aktivnost in zavzemata najvidnejši mesti na vsem zavodu. In sicer sta to Prirodoslovni krožek ter literarna družina Polet«. Prirodoslovni krožek Je bil ustanovljen že 1. 1935. in vrši nepretrgoma že štiri leta svojo Vse skozi koristno nalogo večati in izpopolnjevati v šoli pridobljeno prirodoslovno znanje ler dajali že trdno odločenim bodočim prirodo-sloveem na rednih sobotnih sestankih možnost aktivnega individualnega udejstvovanja v svojem specialnem predmetu. Kajti predavatelji so vedno le dijaki sami. Krožek je ustanovilo par prav Pridnih in spretnih dijakov, ki so pritegnili k sodelovanju mnogo sošolcev in so si znali med njimi poiskati tudi sebi vrednih uasled-nikov, tako da ima Prirodoslovni krožek' danes že tradicijo in * njo popolnoma utrto pot. Poleg rednih sestankov, katerih se udeležuje povprečno .10 dijakov, priredi krožek vsako leto tudi 5 7 •'kskurzij, med njimi mnoge tudi izven Ljubljane. Drugi tak od mladine same ustanovljen in samo z n jenim lastnim delom izpolnjen krožek je literarna družina Polet«, Ustanov-Jena je bila pred dvema letoma pod okriljem Kerialnega saveza, (lo naravnem Zakonu razvijati, rasli in napredovati.« (2geč, »Sodobnost« št. 9. 10. |9:{8.) »(iihanjc, ki se bori samo zn ustvaritev mladinskih pravic iu "'leresov, ne more bili privesek nobeno |>olitičnc stranke, temveč "'“ra bili torišče vse mladine vseh družbenih slojev.« (»Vočernik«, 19. XII. 1938.) Anketa o naši mladinski reviji Uvod Pred nami so štiri številke »Slovenske mladine«. Delo, ki smo ga z njimi imeli, se je izkazalo livnle/no in uspešno: naš list se je priljubil mnogim slovenskim mladim ljudem, ki imajo veselje do dela in čutijo vso odgovornost mlade generacije. Ko smo ustanavljali naš list, nas je vodilo načelo, ki zn takrat morda še ni bilo dovolj jasno izraženo: dati vsej delavni iu iskreni slovenski mladini list, ki Im> glasnik njenih teženj in zahtev. Mi mladi ljudje — tega se danes prav posebno zavedamo — stopamo namreč dandanes v svet kot plast, ki je povezana po skupnih interesih in |K> skupni usodi, ne gle.de na to, kateremu sloju kot posamezniki pripadamo in kako smo se svetovnonazorsko opredelili. V kolikor nismo tega tako jasno čutili ob ustanavljanju našega lista, toliko bolj čutimo to danes. Živimo namreč v dobi, ko |M>stnja združena mladina |>o vsem svetu odločujoč družbeni faktor. Ob tem spoznanju in ob pogledu na delo mladine pri nas pred nami in ob |Higledu na delo mladine pri drugih narodih smo spoznali, kako naglo narašča potreba, da se združimo in skupno nastopamo za naše mladinske težnje. Znaten del slovenske mladine je že doslej več ali manj zavestno konstruktivno delal v raznih mladinskih organizacijah, vendar stoji velik del naše mladine še ob strani življenja. Naša dolžnost je, da tudi te pritegnemo k delu in da tako ustvarimo tesnejšo vez vse mladine v delu za skupne mladinske pravice. Naša naj vetja želja je, da ravno slovenska mladina prispeva v tej vaŽJii dobi svoj delež k evropski mladinski kulturi. Zavedamo se |wi, da bo mogla revija opravljati to svojo nalogo šele Sedaj, ko bo stalno obveščana, kakšne so želje iu zahteve naših mladih bralcev. Zato otvarjamo v reviji anketo o njej sami. pa tudi o vseh naših mladinskih problemih in pozivamo vse posameznike in vsa mladinska društva, da nam pošljejo svoje stvarne predloge, katere bomo na tem mestu objavljali. Torej na delo za našo skupno mladinsko revijo! »Delo današnje mladine je narodno in konstruktivno, /ato z upravičenostjo ujmi, da jo v njenem delovanju ne l>o nihče oviral, ker smatra, da je vsako sabotiranje edinstva mladine protinnrodcu akt, ki služi samo sovražnikom.« (»Veternik«, XII. 1938.) Ivnn Dobravec (gorenjski): Oprosti, drugi tovuriš, du si tuko dolgo čukul im odgovor, toda suj veš, kako je s takimi uredniškimi posli: nikduc ne moreš ukreniti tuko, du bi bilo prav za vse hkrati. — Tvojim pesmim se pozna, du ti modemu slovensku lirika ni neznunn stvar, zlasti še: sociulnu liriku, ki je pred leti pri nus doživela svoj vzpon. Vendar pa ti je očitati, da si v izrazu preveč slaboten, premulo svojski; tvoji epiteti in metafore so ne samo preveč obrabljene, ampak prečcsto nimajo v sebi tistega liričnega soka, preveč prozaične so. Pa ne le epiteti in metafore, temveč ves tvoj slog, tvoj način prcdnašuniu je bolj ukrojen za .prozo kot za lirično |>eseni. — Ali se ti ne zdi, da so izrazi, kakor: tcmnu noč; mrke postuve; težuk in truden korak; hrupu v smeh: vratu tovarne, ki se i>ošastno režč; brnenje železu; jeklena smrt če jih navedem samo nekaj iz tvoje prve pesmi — vse preveč obrabljeni in šablonski, da bi še mogli ustvarjuti lirično razpoloženje. Tudi, kur se motivov tiče, nisi prinesel nič kuj novega in svojskega. — Oglasi se še! Tone Raj: Tvoju pesmica, ki nuj bi bila nekuk odmev nu evropsko ozračje, pre|>ojeno z militurizmom, ni niti oblikovno niti miselno dovršena. Verz je ohlupen, rime postavljene kur tuko, kukor puč nanese. Tudi inisol je nekam ruzdrobljenu in premalo povezuje celo pesem. Tu pa tam niti ne vem, kaj si hotel povedati. — Vendar je enu pesem vse premulo, du bi luhko rekel kuj tehtnejšega in odločilnejšegu, zuto pošlji prihodnjič kuj več. Belar (?): Tudi zate velju isto kot zu tovurišu Tonetu Ruju: z eno sam« pesmijo (Tožbu brezdomcev) se ne morem kuj pridu orientirati. Ritem ti je gladek. Vidi se ti, da bi lahko kmulu brez večjega napora obvladal verz. Motiv o brezdomcih je že obrabljen. Več ti bom povedal, ko Im>S tudi ti kuj več poslul. (Pu razločneje piši!) Josip Raset: Tvoju, rekel bi romantična zgodba »Boccuccio« je priča, du nisi v pisun ju šele začetnik. Pripoveduješ kur prijetno, le du je motiv, ki ši si ga izbral, vse preveč odmaknjen, vse preveč izrazit plod domišljije. Tudi zgodba, ki io pripoveduje Boccuccio, ima pre-mulo življenjske verjetnosti. Sentimentalna je in prepojena z lučjo nekega idealnega, namišljenega sveta. Boccaccio ie znal vse drugače pripovedovati svoje novele. Njegovi ljudje niso tako nadtvarna, funta-''ijsku bitju, kukor jih ti popisuješ. — Vprušuješ, če dajemo honorar. Dragi tovariš, prav dobro se zavedamo, da zasluži sleherno delo svoje, pu čeprav skromno plačilo. Toda list je danes finančno Se preveč na šibkih nogah, du bi si lahko to dovolil. Upujmo, du 'nam bo počasi tudi to uspelo. Svoj nuslov pu juvi kljub temu in še kaj pošlji! Gustav G., Celje: Drugi tovuriš, tvojegu pismu smo bili pruv vedeli. Všeč bi nam bilo, če l)i luhko navezali Se tesnejše stike. _— Tvojim pesmim se |K>znu, da si nagnjen k meditaciji, k razmišljanju. Ven-dar je njih slaba stran v tem, da je misel v njih preveč ubstruktna zamegljena. (Primerjuj: »Mi...« in »Nočna impresija«.) Tudi forma ti št* delu težave; rime so ti vse preveč primitivne, ritem se ti večkrat prelomi. — Pošlji šel Martin Petrič: Kukor vidiš, smo zopet objuvili. Pošlji še! P. Novljan: Hvulu za bogato pošiljko! Najboljše smo priobčili, o '‘Muleni pu se bo odločalo šele pri prihodnji St. Zu to št. so bile na rnz-j>(,lago puč še boljše stvuri. Nu vsuk način pa še kuj pošlji! — Moretti tudi v prihodnji št. odklonjenih stvuri ne bomo vručuli, ker smo Plačali za pismo porto, kritiku bo pu natisnjena tu. , Marjan S. S.: O tvojih dveh »Slovanskih sonetih« sc bo odločalo pri Prihodnji številki. PoSlji Se kuj^! . Vse, ki še niso mogli priti to pot na vrsto, prosimo, du i>otrpč do prihodnjič. D. S. Samo v knjižni zaloibl tiskarne Merkur, Gregorčičeva 23 Vam je mogoCe dobiti Malo knjižnico zbirko klasikov in razprav Cela zbirka 10 broširanih zvezkov din 120, vezanih din 180 Posamezni zvezek broš. din 15, vezan din 20 in ev. poštnina Dijaki, kam po knjige? 1 Zaka Nova za Cankar V Novi knjigo; in inoz( Oglejte sl V Novo založbo! i? ložba je omogočila izdanje ievih zbranih del. založbi dobite vsako vse šolske, vse slovenske • ;mske. to v knjigami na Kongresnem trgu! Maturanti — bodoii medicina! Dr. Alfred Serko: Živčevje človeka I. del, Anatomija, broS.....din i{.— Dr. Alfred Serko: 2ivčevje človeka II. del. Fiziologija, brolj. . . . din ij.— (Pri odvzemu obeh knjig skupaj din 25.—) Dr. Janez Plečnik: Kratek repetitorij anatomije, zv. I.—VI., brol. v eni knjigi.................................din 70.— Posamezni zvezki (I., III., IV., VI. broš.)....................din 10.— zv. V. brol....................................................din 20.— v založništvu J. BLASNIKA nnal. d. *d„ (Univerzitetna tiskarna) Ljubljana, lire« 10—12.