GLAS
Listslovenskih ^delavcev y Ameriki*
iTTic largest Slovenian Daily in 1 I	the United States.
□ issued every day except Sundays Q |	and legal Holidays.
75,000 Readers.'
•» Second CI—i Matter, September 21, IMS, at the Pert Office at New Yerk, N. X,* ander Act of Congrae of March 3, 1879
TELEFON:
NO. 14«. - STEV. 146.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1931. — TOREK, 23. JUNIJA 1931
VOLUME Ilia — LETNIK YXTTX.
SPOPAD MED ŠTMARJI IN POMOŽNIMI SERIH
V VROČEM BOJU KI JE TRAJAL SKORO POL URE, JE BILO ODDANIH NAD 200 STRELOV
Neki majner je bil usmrčen, dočim jih je bilo trinajst nevarno ranjenih. — V spopadu med člani National Miners Union in pomožni šerifi sta se obe stranki posluževali pušk in revolverjev. Navzlic injunkciji se je po zborovanju vršil sprevod. — Westvirginslca majna zaprta vsled štraj-ka. — Foster je govoril svojim pristašem.
PITTSBURGH, Pa., 29. junija — V okraju mehkega premoga v zapadnem delu Pennsylvaniji je tekla kri.
Po zborovanju članov radikalne National Miner Union so štrajkarji vprizorili pohod ter se bližali Wildwood premogovniku,ki je last Butler Consolidated Coal Company.
Rov je bil močno zastražen s pomožnimi šerifi in kompanijskimi najeteži. Ko so se majnerji približali, so začeli šerifi streljati nanje. Majnerji pa niso držali rok križem in so odgovorili s streli.
V	bitki je bil neki majner usmrčen, dvanajst jih je bilo pa resno poškodovanih.
Tudi nekega pomožnega šerifa so odvedli težko poškodovanega v bolnišnico.
Demonstracija se je završila navzlic injunkciji, ki jo je izdal zadnji teden sodnik Rowland, ki je rekel, da se zborovanja smejo vršiti, toda pod nadzorstvom, dočim ne sme zborovanjem slediti ni-kaka demonstracija.
V	Acmetoniji se je vršilo veliko zborovanje štraj-karjev, katerim je govoril William Z. Foster, narodni tajnik Trades Union Unity League, ki je Združena z National Miner Union.
Frank Borich, ki je narodni tajnik unije, je nato predložil načrte glede piknila, ki bi ga priredili štrajkarji v Cheswick.
Zatem se je začel, kot že rečeno, neoziraje se na injunkcijo pohod proti Wildwood premogovniku.
Bitka med štrajkarji in pomožnimi šerifi je trajala pol ure, in padlo je nad dvesto strelov.
Ko so pomožni šerifi premagali štrajkarje, so se pričele aretacije v masah. Kakih petdeset oseb, med njimi dosti žensk in otrok, so odvedli v Pittsburgh. V Daisytownu, v Washington okraju, je eksplodirala bomba pod smodnišnico Vesta Mine No. 4.
Bomba je razdejala del lesenega poslopja, ni pa užgala 1000 funtov smodnika in dinamita, ki je bil tam spravljen.
West Mine je last Jones & Loughlin Steel Corporation. Na Vesta ozemlju so eksplodirale v treh dneh že tri bombe.
Strajkujoči majnerji so metali kamenje na dve kari zamorcev, kateri naj bi opravljali skebsko delo v rovu Pittsburgh Terminal Coal Co. v bližini Mol-leaner.
PITTSBURGH, Pa., 22. junija. — Kompanij-ski najetezi imajo na svoji vesti novo žrtev. Ustrelili so štrajkarja Pera Zigaraca, osem njegovih tovarišev pa nevarno ranili.
ST. CLAIRSVILLE, Ohio, 22. junija. — Uradnik Lorain Coal & Dock Company so danes objavili, da bodo ta teden poslali stavkokaže v Belmont County ter z njihovo pomočjo zlomili št raj k. V Blaine premogovniku je štiristo mož odložilo delo.
Kakih štiri tisoč stavkarjev in njihovh prjateljev je udeležilo stavkarskih zborovainj v Belmont
HINDENBURG JE SPOROČIL 0 REVŠČINI
Poročilo nemškega d r-žavnega predsedn i k a glede strašne revščine nemškega naroda je bilo zamolčano.
WASHINGTON, D C... 23. junija. Državni predsednik Hindenburg je p:e>al predsedniku Hooverju pismo v katerem slika revščino nemškega naroda.
Njegovo pismo je bilo sicer zamolčano, a držaivni taijnik je rekel:
— Odkar je finančni položaj Nemčije predmet posvetovanj, skuša predsednik vedno dobiti informativna poročila glede vseh stvari.
V odgovor na svojo prošnjo je dobil predsednik pismo državnega predsednika von Hindenburga, ko-jega vsebino smatra za skrajno formalno.
Vsa poročila pa se strinjajo s poročni iz drugih virov, ki so bila že objavljena.
GROZEN ČIN OBUPANE MATERE
Dvojčka sta bila takoj mrtva, štiriletni fant je pa pozneje umrl.— Mati se je bala, da bo družina ločena.
LAKE GEORGE, N. Y., 23. jun. — V Lake George, turistavski campi, je 30-letna Mrs. Leon Berce završila strašno dejanje.
Dvema otrokama je prerezala grla in sta mrtva, pa tudi tretji je umrl.
Mrtva sta dvojčka, stara 10 mesecev in nfliih trupla so našli na stranski poti v bližini jezera.
Nadaljnl otrok, štirileten de6ek, pa je pritekel klgtnb težkim poškodbam nazaj v hišo s aporcUSom:
— Mati je storila to! Ženska je rekla, ije bila gnana k temu dejanju od strahu, ker Je z.apretil njen mož da (jo bo spravil v norišnico. Par ur pozneje je umrl tudi štiriletni dečelk.
VSTAŠI V HONDURAS PORAŽENI
TEGUCIGALPA, Hondras, 22. junija. — Vlada je danes objavila, da je njeno vojaštvo premagalo vstaše pod poveljstvom igenerala Gregoria Terrera.
V poročilu je rečeno, da se je za-vršil spopad pri Yojod. Vladni vojaki so dosti rvtstašev pobili, nekaj jih je pa pobegnilo na guatemaHko o-zemlje.
ANGLEŽI 0 H00VERJEVEM PREDLOGU
Program predsednika Hoover ja so povsod pozdravili z velikim odobravanjem. —Časopisje je objavilo navdušene članke.
LONDON. Anglija, 22. junija. — Evropa je pozdravila olajšanje svojih gospodarskih bremen, ko je izvedela, da je predstdmik Hoover obljubil načrt za izboljšanje gospodarskega potoži a.
Domneva se. da da bodo šli nezaposleni iskat dela zn ovim pogum cm in da bodo vlade skušale rešiti s podvojeno skrt>jo nujne finančne In industrijalne probleme.
Program, katerega je obrazložil predsednik Hoover, se tiče predvsem svetovne depresije, in oovsod so ga pozdravili z velikim odobravanjem.
Kontinent je izpostavljen krizi, ki je tem bolj nevarna, ker lahko izbruhne nova vojna.
Listi so danes prinesli sliko predsednika Hoover j a in vsepovsod mu pqjejo hvalo, češ, da je ameriški predsednik v resnici dobrotnik, celega sveta.
STALIŠČE FRANCIJE ODLOČILNO
NASPROTJE MED PIJEM IN BENIT0M
Tako italijanski ministrski predsednik kot tudi cerkveni glavar vztraja-
Ves svet je z veseljem pozdravil Hoove r j e v predlog in ves svet napeto pričakuje, kakšno stališče bo zavzela Francija.
WASHINGTON, D. C., 22. junija. Zaenkrat je v prvi vrsti od Fran-cije odvisno, če ibo sprejet ali zavrnjen predlog ameriškega predsednika Hoover ja glede leto dni trajajočega moratorija v plačevanju meddržavnih dolgov in vojnih reparacij.
Ves svet je Hooverjev predlog navdušeno pozdravil, istotako pa tucfi ves svet nestrpno pričakuje, kakšno stališče bo zavzela Francija napram predlogu.
Angleži ne morejo prehvaliti preudarnosti predsednika Hooverja, dočim so mu Nemci iz srca hvaležni.
'Demokratski in republikanski voditelji v kongresu so izjavili, da bo Hooverjev predlog brez dvoma odobren. Toda kot rečeno, je zaenkrat vse odvisno od Francije.
Framci(ja bo pa tudi nosila posledice za vsak svoj korak, ki ga bo storila v tem pogledu.
Dobro informirani krogi so mnenja, da je Hoover prepričan, da bo Francija odobrila njegov načrt. Državni tajnik Mellon, ki se mudi sedaj v Londonu, je bil najbrž dobro poučen o stališču Francije, predno Je sporočil v Washington, da je napočil trenutek za objavo odgovora.
Že vnaprej je bilo seveda pričakovati, da bo nekaj članov senata oziroma poslanike zbornice nasprotovalo Hooverjemu načrtu.
BRIAND0VA UNIJA NA DELU
Komisija, ki bo preiskala evropske ekonomske zadeve, b o predložila svoje poročilo Ligi narodov.
Tako je naprimer rekel demokratski senator Black iz Alutoame:
ta trdno vsak na svojem1 Pred,sed!nikov načrt je razveseljivo,
'obenem pa tudi žalostno dejstvo.
stališču.
ŽENEVA, Švica, 22. junija. — Briandova komisija za 'Ustanovitev evropdke carinske unije se bo lotila imtenzivnegia dela v namenu, da pomaga Evropi iz (gospodarske depresije.
D. £. julija se bo sestalo pet pododborov, ki bodo stavili praktične nasvete za izboljšanje trgovine. Nasveti in načrti bodo predloženi najprej evropski komisiji, nato pa svetu Lige narodov, ki 'se bo sestal začetkom meseca septembra.
Eden pododborov se bo bavil z nadprodukicijo žita ter bo pri tem uvaževal vse zaključke, ki so bili doseženi na konferencah v Londonu in v Rimu.
Poseben pododbor bo študiral vprašanje kratko- in dolgoročnih kreditov za industrijo in trgovino.
Dne 6. julija se bo vršilo skupno posvetovanj e glede gospodarskih vprašanj, ki bi se morda medtem pojavila.
NACIJONALISTI __ZAŠLI V PAST
Komunsti s o zaplenili dvajset tisoč pušk, sto možnarjev in trideset strojnic. — Čang bo prevzel poveljstvo.
HONGKONG, Kitajska, 22. junija. — Vojaki pod poveljstvom Čen Ming-Šuja, ikojih število je znašalo 7000, so premagali neko divizijo komunistov v Kiangsi provinci. Toda to je bila le past, v katero so zašli "zmagovalci". Kmalu nato je skupina komunistov napadla iracijo-nalistSčne vojake, jih mnogo pomorila -ter jim odvzela dvajset tisoč pušk, sto zaJkopnih možnarjev in trideset strojnic.
Razvoje, ki so sledili sporu med nacijonalisti in novoustanovljeno kantomsko vlado, je popolnoma ea-temnel položaj na južnem Kitajskem.
Predsednik Čang Kaj-Sek je odpotoval iz Namkinga v namenu, da povede svoje čete v boj proti komunistom.
Pod svojim poveljstvom bo najmanj dvestotisoč vojalkov.
imel
Bajunci iz province Fukien pra-•vtiljo, da ustanavljajo tam komunisti sarvjetsko državo. Baje so zaplenili že vso privatno lastnino.
RIM, 'Italija, 22. junija. — Spor med Vatikanom in italijansko državo je dospel na mrtvo točko, kajti tako Mussolini kot tudi papež Pij vztrajata trdno vsak na svojem stališču.
Koncem prejšnjega tedna je iz j aril papež, da zaenkrat ni še niti govora o kaki uravnavi. Včeraj je izjavil neki visoki cerlkveni dostojanstvenik, da niso pogajanja niti za en milimeter napredovala. Vsa poročila , <d-a srta obe~ stranki našli pot za ugodno uravnavo, so bree podlage.
Predvsem gre za razpust 15,000 mladinskih klubov Katoliške akcije, ki so 'bili raizpuščeni na MussoUnije-vo povelje. Zatem pa tiči stari boj med državo in cerkvijo za vzgojo mladine.
Mussolini se sklicuje na neko ita-
1 jonsko postavo, ki razen fašističnih organizacij prepoveduje vsako drugo mladinsko organizacijo ter pravi, da se je članstvo katoliških klu-gov politično udejstvavalo, kar pa papež odločno taji.
Papež je te dni rekel, da je bil u-darec proti katoliškim kltfbom udarec proti njegovemu srcu.
Predsednikov namen je jasen. Pozornost ameriškega naroda namerava odvrniti od ameriških zadev. Velik del ameriškega naroda naj bi pozaibil na svojo mizerljo ter naj bi se zaee lzamimati za mizerijo v Evropi.
V splošnem pa pretežna večina kongresnikov soglaša s Hooverj evini načrtom. Med onimi maloštevilnimi, ki mu nasprotujejo, je tudi senator MriKellar iz Tennessee. Rekel je, da so dandanes narodni, državni in občinski daivki v Ameriški večja kot so fbili ifcdaj prej. Poleg tega je v Ameriki na milijone ljudi brez dela. — Kako pridemo do tega (je vprašal — da bi se za eno leto odpovedali dohodku $246,000,000, ki nam gre po vsej pravici in postavi?
in Jefferson okraju. Unijski voditelji bodo skušali razširiti štrajk po vsej državi Ohio.
WHEELING, W. Va., 22. junija. — Danes so zaprli McKinleyville premogovnik v Brooke okraju, kjer je zastavkalo 320 delavcev.
Gilchrist premogovnik, ki je bil zadnji teden zaprt, je začel obratovati s polovično paro.
• V okolici Elm Grove počivajo vse majne.
PREK00CEANSKI POLET ODGODEN
ST. JOHN, Nova Functtandija, 21. junija. — Aeroplaai "Liberty", s ka-teirm sta dospela v petek sem Hol-ger HoLrr'ss in Otto Htilig, so morah nekoliko porpratviti.
Polet proti Kodanju je bil vsled tega za par dni odgoden. DOPISI
WALES« PRINC STAR 38 LET
LONDON, Anglija, 22. junija. — Woleakd princ bo star jutri sedemintrideset kt* pa je še vodno peč-lax.
Ob prffikl njegovega rojstnega dne se ^e bodo vršile nobene posebne svečanosti.
SPOPAD MED KATOLIČANI IN POLICIJO
Najbrž bodo stopile zvezne čete v akcijo, da pomirijo razburjene duhove. — Državnemu zastopniku so pretili s smrtjo.
VERA CRUZ, Mehika, 22. junija. Pri pogrebu nekega duhovnika, ki je bil usmrčen iz zasede, se je v mestu Huatusco za vršil vroč spopad med poiicijo in katoliki.
Bij de bilo usmrčenih petindvajset oseb, veliko število pa ranjenih.
Oblasti so poklicale zvezne čete na ponfiO, češ, da drugače ne bo miru. .
Med mrtvimi so trije policisti.
Državna vlada je poslala tja posebnega zastopnika z naročilom, naj !preišče položaj. Takoj ob njegovem prihodu so mu zapretili s smrtjo, nakar je pdbegnil.
Prebivalstvo je strašno razburjeno zaradi nove postave, ki določa, da sme priti na vsakih stotisoč prebivalcev sami po en duhovnik.
V Nuatusco se je pogreba usmr-čenaga duhovnika Joseja Jesusa Ca-na udeležilo nad dva tiso: katolikov. Pri pogrebu so se posluževali svojega starega gesla: Živel Jezus kralj!
Ko so se pogrebniki vračali s pokopališča, so začeli policisti streljati nanje. Temu Je sledil splošen pretep.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO			V ITALIJO	
Din 500 ___________	-------- $ 9.35		Lir 100 ____________________	$ 5.75
Din 1000 _______	-------- $ 18.50		Lir 200 --------------...______	$11.30
Din 2500 _________	--------- $ 45.75		300 M*llMMMNMH«*m»M«	$16.80
Din 3000 ............	_____$ 54.60		¥.if KO(l llMil........... .......	$27.40 $54.25
Din 5000 .............	$ 90.50		Lir 1000 .	
Din 10,000 ...........	-------- $180.00			
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25.
Za fteplaaio večjih sneskov kot agoraj navedeno, bodi«! t fflnarJOi. Urah ali dolarjih, dovoljujemo le bolj Se pogoje. Pri velikih nikirt lih priporočamo, da se poprej m nam pismenim potom rpoTanmi ■ te slede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbine
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, V, Y.
Telephone BA relay 7—0S8Q
T

_
__
t
MEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1931
I4BQ
SLOVENE DAILY li U.I. L
[
"Glas Naroda"
i
owned and Publish«] by •LOVENIC raUBENQ CO
<A Corporation)
L. Benedlk, Trem*.
of boMoafla of the corporation sad addresses of above officers: r. 19th Street, Borourh ef Manhattan. New York City. N. Y.
OLAS NARODA (Yelee of the tople)
POLJŠAKOV USPEH NA DUNAJU
Daj Except Sundays and Holidays
m Ameriko
93.00
.••••••..•••$1 .50
Za New York sa celo leto 97.00
Za pol leta--------------------93.50
Za taOMmstvo sa celo leto---47.00
Za pol leta ...............................-»3.50
Subscription Yearly 96.00.
AdrerttsemsKit on AgreeuMOt
"Olas Naroda- lahaja vsaki dan lsvaemftl nedelj tn
PtrpMI bres podpiss In osebnosti se ne prlob£u]eJo. Denar naj se blagovoli poMlJstl po liooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, a se nam tudi prejftnje bivališče nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika
NARODA**, tU W. 19th Street, Nsw
Telephone: C H else a 3—3878
N. X.
MORATORIJ fgH
V nedeljo je začel ves svet ploskali ameriškemu predsedniku Herbertu Hoover ju. Začeli so ga označevati kot Mesijo in rešitelja trpečega človeštva.
Nemčija ne ve, kaj naj *tori od samega veselja, Anglija vriska, pa tudi v Franciji se je oživelo novo upanje.
In to vse zaraditega, ker je Hoover predlagal, naj se dovoli enoletni moratorij za meddržavne dolgove in reparacije.
Se koncem prejšnjega ledna je "smatrala Evropa Hooverja za nekako poosebljenje kramarskega dulia, do čim se je v soboto predstavil svetu povsem v novi in drugačni luči.
Z Dunaja pišejo: — V okviru na- | po raku napadena tkiva, tudi na o-daljevalnih tečajev za zdravnike je bolele žleae, čijih lečenje gre rotoo predaval 5. junija popoldne dvorni svetnik dr. A. Ffmke o raku v takih primerih, ko se ne da veli operirali. Navzlic mnogim sredstvom, ki so se priporočala za zdravljenje raka v takih primerih, se da do-
Iseči Izleoenje ali vsaj izboljšanje le zelo redko. Medicina se mora omejiti na sredstiva, tti ublaže bolniko-1 ve bolečine. V prvi vršiti majo pri rokah fizikaliono lečenje z Roent-genom in radijem in prvi na ž in letenja ima prednost, ker 'je učinek Roentgenovih žarkov večji. Le v zelo redkih primerih se doseže na ta način trajno izlečenje. Tudi velike na de, ki so j ih polagali zdravniki na nove preparate, so odpovedale prav tako, kakor poskusi z izve-stno dije-to. Da-Ii more izvestna dijeta, ki preprečuje zla9ti čezmerno hranjenje z mesom, zmanjšati nagnenje k raku, kakor zatrjujejo .nekateri, še ni dokazano. Navzlic mnogim poskusom, ki so jih delali operativnim in ne operativnim potom Red-ner in drugi učenjaki, je ostalo ne-pobitno dejstvo, da smo daleč od zanesljivega sredstva za zatiranje te strašne bolezni.
kal
Ob koncu svojoga predavanja je opozoril predavatelj poslušaje na novo sredstvo, izviraj die od lajika, ki ga je pa izročil zdravnikom v prieskavo in ki se že nad <tve leti preizkuša v raznih dunajskih bolnicah pod zdravniškim madzor-stivom. Poleg dvornega svetnika dr. Funkeja samega so stopili z izumiteljem tega sredstva, strokovnim u-čitoljem Alojzijem Poljšakom iz Celja, v stik znani dunajski zdravniki kakor prof. Volk, prof. Scherber, docent A. Schner, primarij Riese, prof. Werner in primarij Murat ter primarij Schimmert iz Budimpešte
Kaj je dovedlo Hooverja do tega nenavadnega kora- 111501)0	dvomih z vedno
1 večjim zanimam jem zasledovali po-
Nekateri domnevajo, in morda so take domneve povsem upravičene — da se je odločil za svoj predlog iz precej osebnih razlogov.
Ugotovljeno je namreč, da -sedanji predsednik Združenih držav ni nikak idealist. Sklep, da je treba Nemčiji
jo. Kot znano, je začel to kampanjo prejšnji teden s svojimi govori po Srednjem Zapadu.
Hoover je vedel, da je vprašanje njegove ponovne nominacije zelo dvomljivo. V deželi vlada silno nezadovoljstvo.
Delavci so izgubili zaupanje v republikansko stranko ter so že siti obljub in govoric o vraču joči se prosper i-te ti.
Pa ne samo delavci, tudi farmerji več ne verujejo tem obljulbam.
Ako začno voditelji stranke opažati, da se utegne ve liko število volilcev izneveriti stranki, začno izbirati kakega bolj privlačnega kandidata.
To nevarnost pa skuša Hoover preprečiti.
In tako se je zgodilo, da skuša postati Hoover po ovinkih preko Evrope najbolj priljubljen in najbolj čaščen možak ter kot tak nastopiti kot edini logični kandidat za ameriško predsedstvo.
Hooverju se je v srce zasmilila Nemčija, ki omagu-je pod težkim finančnim bremenom, dočim ne posveča prevelike pažnje dvajsetimi milijonom moskili in žensk in otrok, ki že več mesecev trpe neznosno bedo v nabolj bo gati dežela na svetu.
T]uidi ti ljudje nujno potrebujejo rešitelja in Mesije.
Človeku se smilijo reveži, naj bodo te ali one narodnosti, toda Amerikancem bi moral biti ameriški revež najbližji.
skuse. Farmokološka preiskava le-karstta, ki se aplicira v obliki različnih organ ičnh in anorganionih sestavin sestavljene maže, je dokazala popolno neškodljivost sredstva, ki se lahko uporablja pod zdravniškim nadzorstvom. Ker je treba pojedine sestavine maže kombinirati ^^	iJfUiP i v različnih koncentracijah, kakršna
pomagati, je del njegove* kampanje za zopet no liominaci-j 5e p^ boj^n in splošno bolnikovo
stanje, je razumljivo, da sredstva predhodne 'temeljite proučitve metode ni mogoče izročiti zdravniku, kaj šele la jiku. Ba<š zato -bi bilo želeti, da bi se omogočilo čim večjemu krogu zdravnikov proiižiti to metodo v iposabneim zavodu za ta način lečenja raka. Maža je sestavljena večji del iz uničujočih in obnavlj-a-jd Mh sredstev, od katerih imajo prva namen bolna tkiva uničiti, druga pa poskrbeti za nadomestila u-ničenega bolnega tkiva v obliki zdravega, mladega tkiva.
Poleg efektivnega učinka maže, to se pravi samo na bolno tkivo o-mej enega uničenja, ki se zdrave o-okoliice sploh ne dotakne, je vsega upoštevanja vredno dejstvo, da u-člnkuje maža tudi na druge nalJe-te dele organizma kar je dr. Funke še posebej naglašal. Ta čas, ko rak razjeda- tkiva, se klice če sto zaneso v sofeednje bezgavke, ki lahko postanejo celo po morebitnem izleče-nju raka bodoči raznašate! te strašne bolezni. Zato je posebno važno, da učinkuje lekarstvo, ki pride na
UAPČEV PORAZEN
SOFIJA, Bolgarsko, 22. junija. — Prva poročita, sled* iarida bolgarskih volitev javljajo, da je vladna stranka, kateri načtfluje ministrski pred-•Molk tiflp&tv, doživeta, apjoten po-
Vladnl kaodklacd. bodo imeli v
parlamentu komaj 66 Izmed 273 sedežev. Opoodcida oadroom naedjona-listLčni blok jih bo Imel približno 150.	' 1
Kolikor je dozdaj znano, je bilo izvoljenih sedem komunističnih kandidatov.
"GLAS NARODA" — Li* slovenskega narod« yr Amerikii (lardUajfce ga!
SMRfNA KAZEN V ANGLIJI
v roki z lečenjem raka, kar »je lahka dr. Fnnke v mnogih primerih zelo jasno opazoval. Poleg maže proti raku je še maža proti sarko-mi in melanosarkomi. Doba lečenja je odvisna seveda oi razširjenja, bolezni in pa od splošnega bolnikovega stanja' ter se giblje povprečno med 2—6 meseci. Ker se rabi to sredstvo zaenkrat v obliki maže O-stane oomejeno na zunanja obolenja na raku, nadaljni poskusi bodo pa raztegnili uporabo toja sredstva tudi na notranja -obolenja.
Ob koncu svojega zanimivega predavanja je izrazil predavatelj upanje, da bo v kratkem otviorjen na Dunaju zavod, v katerem se bo u-porabljada ta metoda ira širši podlagi. V ilustracijo (predavanja je dr. Funke demonstriral mnogo izločenih primerov, med njimi tri bolnike s težko sarkomo, kar je vzbudilo med prisotnimi zdravniki veliko zanimanje.
Zagrebški "Morgenfblatt", ki tudi poroča o preetervanju omenjenega dunajskega zdravnika, pa pripominja na koncu: "'Nemo projpheta in patri a".
Ta pregovor se je tudi pri učitelju Poljšaku v polni meri obistinil. Ko je stopil Poljšak svojčas s svojim novim letenjem raka v javnost, je našel seveda* samo odpor ali pa celo — posmehovanje. Zdravnikom se (je zdelo smešno, da bi se pečal z medicinskimi vprašanji učitelj in še celo s 'tako izrazito težkim poglavjem medicinske vede, kakor je problem raka. Začela se je srdita kampanja proti Poljšaku tako, da so prešli v vrste pcsmehcvsdcev celo oni, ki so prvotno verovali v Poljšaka. Nekaj časa je Poljšak sicer smel v mariborski bolnici pod zdravniškim nadzorstvom preizkušati svoje lečenje, toda jugoslovanska javnost se sploh ni zanimala za to zadevo in stvar se je končala slednjič s tem, da je šel Poljšak — v inozemstvo. Delal je na Dumo ju in, kakor vidimo, je obrodilo njegovo delo sadove. Iz ust serijoznega raziskovalca, katoor je prof. dr. Funke, moramo sedaj izvedeti, kako srečno roko je imel Poljšak. Zdaj, ko so se zavzele inozemske avtoritete za metodo jugoslovanskega u-čitelja, bodo svoječasni- posmeho-valci osramočeni obmolknili.
V veselju nad "tem, da se pridruži ime našega irojaga mnogim drugim slavnim imenom in bo trajno zapisano v zgodovini proučavanja raka, sttot docela pozabili spomniti se, kako zelo bi (bila učitelju Poljšaku olajšana pot, če bi mu bili prišli pravočasno nasproti z razumevanjem in podporo, namesto z Zaničevanjem In posmehovanjem.
V nobeni državi ni tako nevarno koga ubiti kakor v Angliji. Anglija je namreč otok, kar policiji njeno delo zelo olajšuje, poleg tega pa i-majo angleški listi izvrstne poročevalce, ki jim ne uide nobena malenkost. Res je sicer, da vstane vsako leto tudi v Angliji lepo število zločinov nepojasnejnih, kljub temu pa je za zločincev zelo težko pobegniti iz dežele. Pa tudi pravice do pomilostitve se v Angliji le redko poslužujejo, ker stoji vsak minister za notranje zadeve, ki odločuje v pomilostitvah, vedno na stališču, da je treba smrtno obsodbo tudi izvršiti, dokler smrtna kazen ni odpravljena.
Razumljivo je torej, da«je boj za odpravo smrtne kazni tudi v Angliji zelo hud. Število pristašev smrtne kazni je približno enako številu njenih nasprotnikov in zato tudi vlada ne more nikamor. Nekaj časa so upali, da bo Delavska vlada rešila to vprašanje, toda tudi ta ni mogla storiti več kakor da je dala izvoliti posebno komisijto, ki naj proučuje vprašanje; v komisiji je pa stvar zaspala. Zato v Angliji še danes zločince "obešajo za vrat, dokler niso mrtvi". Poleg tega pa je v Angliji še zelo živ tisti puri-tanski duh, k zahteva "glavo za glavo in zob za zob".
GRETA GARBO SE
BO POROČILA
KQDANJ, Dansko, 22. junija. — Znana kinematografska igralka Greta Garbo se je zato,pedala v Evropo, da se bo poročila. Vzela bo bogatega švedskega tugovca An-derssona.
m
ADVERTISE GLAS NARODA"
Special Interest Accounts
Imajo pa nekaj v Angliji, nad čemur se zgraža vsa angleška javnost in to je način, kako poroča angleško časopisje o usmrtitvah. Tistega dne, ko pride kdo na vrsto za vešala, je obešenih po vseh ulicah nebroj časopisov in povsod ti zijajo nasproti napisi "Zadnji tre-notki zločinca X" ali pa "Y na potu na vislice" ali pa "Mati moli za svojega sina-zločinca". Poleg tega objavljajo slike vseh mogočih zlo-činčevih sorodnikov, kako in kaj delajo, kako in kje stanujejo in podobne surovosti. To neverjetno početje angleškega časopisja obsoja vsa angleška javnost.
Časopisje se seveda izgovarja in opravičuje s tem, da objavlja le to, kar hočejo ljudje. Ljudje s v An liji res zanimajo za vsak kriminalen slučaj vse drugače kakor pa na evropskem kontinentu in čim se dogodki kakšen zločin, se pretvori cela Anglija v eno samo veliko ljudsko sodišče. Odtod prihaja, da angleška sodišča niso neodvisni uradi, ampak so bolj podobna parlamentom, ki jih stalno nadzoruje ljudska volja in ljudsko mnenje.
Kako zelo vpliva ljudsko mnenje na angleško pravosodje, dokazuje n. pr. slučaj nekega Wallace-a, ki je bil obtožen umora svoje žene. Wallce se je izgovarjal s tem, da je bil takrat, ko je morala biti žena umorjena, poklican na telefon, da ga torej ni bilo dorfia. Dokazati pa tega ni mogel. Na drugi strani pa je bilo dokazano, da je živel mož s svojo ženo že mnogo leto v najsrečnejšem zakonu. Tudi tovariši Wallace-ovi so govorili o njem le najboljše. Zakaj naj bi bil torej Wallace ubil svojo ženo? Na to vprašanje sodniki niso odgovorili, ampak so ga obsodili na smrt. Ta obsodba pa je angleško javnost silno razburila, tako da so v Liverpoolu celo pri službi božji molili, naj Bog da prizivnim sodnikom pravo pamet! Prizivno sodišče je Wallace-a res oprostilo, delodajalec ga je takoj zopet sprejel nazaj v službo, stroke so pa plačali njegovi delavski tovariši.
Tako procesi pa so v Angliji najboljša agitacija za odpravo smrtne kazni.
White Valley, Pa.
Dne 80. maja je društvo št. 116 J. S K. J. praznovalo 16-letnico in obenem razvilo svojo društveno zastavo. Slavnost se je vršila jako lepo. Zastopanih je bilo veliko društev. 13 zastav je prišlo pozdravit našo ncivo zastavo.
Rojaki in sobi'at je so prišli od blizu hi dadeč, kar je jako hvale vredno.
Tako smo tudi mi enkrat pokazali, da tudi naša J. S. K. J. ne spi, ampak napreduje.
Dne 14. junija je priredila Zveza skupnih društev. J. S. K. J. svoj prvi pdknik na Potočnikovi farmi. Piknik je bil jako lepo obiskan. Celo naš urednik "Nove Dobe" Anton Terbovec iz Clevehanda, nas je izne-nadil na pikniku, kar je tudi hvale vredno. Moramo se mu zahvaliti za njegov obisk. Samo prehitro nas je zapustil.
Dne 28. junija pa priredi na Po-tdmikcfvi farmi federacija društev S. S. P. Z. v Pa. piknik. Obeta bili vefidk in zanimiv.
Zatoraj bratje in sestre vseh dru štev udeležiti se tudi tega piknika, ker pri njem sodelujeta tudi dva angleško-poslujoča društva in sicer št. 218 in št. 225 S. S. P. Z.
Na svidenje 28. junija na Potočnikovi farmi!
Za pripravljalni odbor:
Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
| Peter Zgaga |
Vloge obrestujemo po A°fo
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
Sakser State Bank
1 * t *
. DCfOUTORY OPTMK STATK OP NEW VOH*
A OOKTLiXW
CENA DR. KERK0VEGA BERILA JE ZN1ZANA ..
Angleško-slovensko Berilo .
iBVGUSH ILOTKNI
Jurij Previč.
Havre, Francija.
Po šestdnevnem potovanju na krasni ladji "lie de France ", ki je last Francoske linije ,smo danes zjutraj (12. junija) v Ha;vre dospeli.
Imeli smo krasno vožnjo polno zanimive zabave in izvrstne postrežbe.
Slovenci smo v večini na iparniku in smo napravili pravo slovensko kolonijo. Skupaj smo imeli kabine, jedilno sobo in splošno smo bili kot ona velika družina.
Nekaj se nam jih je začasno odstranilo — in kje so bili — pri bari seveda! Par jih je ostalo v postelji dva "dni in so Urha na pomoč fclfcadi, ampak kQ so zalčeli "Po jezeru...." 'so se kmalu dvignili iz kabin in se pridružili pevcem, ki so peli navdušeno slovenske pesmi od kosila pa do pozne nOči.
Naj povemo še, (brez imen seveda), da jih je par kar pozabilo iti spat in so do zajtrka počakali, da so drugi zopet Vstali. Tako je šlo dam za dnem, vsaki dan lepše, več veselja, več prepevanja in zabave.
Neteafteri potniki so povpraševali: "Kdo so to ljudje, tako zadovoljni in veseljaki?"
Pokazali smo^se, da smo veseljaki in "športi" in bili smo prarv dobrodošli.
Hrana in postrežba je bila izvrstna, pastrežniki od prvega do zadnjega prijazni m so storili za nas vse, kar smo želeli.
Naj še pripomnim, da na celem potovaaaju nas je spremljal naš rojak John Vofek, dlan Francoske linije iz newyarske ipisarne in nam je šel pri vsem na roke ter nas prijazno postregel.
Edina žalostna novica je bila, da eden od rojakov, ki je že daj časa trpel na "diabetis", je zbolel in smo ga v ladijsko bolnišnico poslali med. vožnjo. Pri prihodu je dovolj k sebi prišel, da je z nami naprej odpotoval.
Ta pot nam ibo dolgo v spominu ostala in kdorkoli želi ugodno domov potovati, mu priporočamo par-nike Francoske linije do Havre.
Poadrave rvsem ameriškim Slovencem!
Joe Podboršek.
—	Mnogo stvari imam, o kuite rih bi se rada s 'teboj pomenila, ^ je rekla.
—	Končno sem d:'živel izpremem-bo. Navadno se hočeš z menoj pomeniti o stvareh, ftd jih še nimaš.
—	Ali bom mogel Slišati na ta ra-dioaparat tudi tuje postaje? — vpraša kupec v trgovini.
—	Seveda jih boste lahko. Ali hočete poskusiti kar tu?
—	Prosim.
—Ta hip oddaja Barcelona, — pravi trgovec in kupec zasliši silno silne? prasketanje in pokanje.
—	Slišite dobro, kaj ne? To je še španska revolucija.
—	Kako ti /kaj ugu-ja zakonsko življenje, prijatelj?
—	Izborno. Vsak dan sem mlajši. Pomladil sem se že tako, da kadim skrivaj, kakor v onih srečnih časih, ko sem hodrl še v šolo.
Dama trdi v družbi, da so Francozi bolj vljudni kot Angleži.
Prisotni Anglež ji ugvovarja.
—	Sa j sami Angleži to priznavajo — ga zavrne dama.
—	Saj fco je pač dokaz njihove veoje vljudnosti.
—	Kaj misliš, oče, ali naj ustanovim trgovino s knjigami ali delifca-tesami?
—	Raje z delUoatesami. Prazen želodec se Ibolj poteguje za hrano, kakor prazna glava.
*
Zakonski mož je moški, ki ima ženo, da deli ž njim vse križe in težave.
Samec je pa moški, ki ne potrebuje žene, ker nima križev in težav.
*
Prodajalec: — Gospa, če ne boste zadovoljni s šivalnim strojem' ga lahko Ičez osem dni vrnete.
—	Recite čez štirinajst dni. V osmih dneh namreč ne bom mogla ^larediti vseh oblek.
KNJIGARN GLAS NARODA
su w«t li
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemajo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po posti naravnost iz
Ljttblj«*. Uprava "G. N.
H

uli-
V nekem mestelou stojita na ci dva zdravnika. Mimo pride pogrebni sprevod.
—	To ni moj 'Slučaj, — pravi prvi zdravnik.
—	Moj tudi ne, — odgovori drugi-
Prvi prikima z glaivo in Vpraša:
—	Kaj imava novega tovariša v mestu?
*
—	Goapod kapetan, dovolite mi tri dni dopusta, stara mati mi jei umrla.
—	Torej imamo ta mesec že petnajsto mrtvo staro mamico v naši Četi. Nevnjetno, kako slabo prenašajo stari ljudje vojaško službo.
Upnik je pisal dolžniku:
—	Resno »vais opozarjam, da ml nemudoma vrnete sto dolarjev, katere sem vam lani posodil. Ta teden motam imeti denar, da plačam. -svoje dolgove.
Dolžnik mu je pa odpisal:
—	No, ta bo bila lepa. Presneto se motite, če misttte, da boste ovoje dolgove z moijim denarjem plačevali.
Zalkon 'je bil nadvse srečen.
Imela, sta tri leta starega otročič-ka — kot angeflček je bil lep — fe emo slabo lastnost je imel: avečer ni hotel in ni hotel zaspati.
Cele ure je morala biti mati pri njem, predno je zaspal.
Saj vetfte tv rvHo&fcni.
V soboto Jso Je kazala ura ie sfcd-tO enafiKt, poide vsa izmučena te spalnice v kuhinjo in ipravi svojemu možu:
— Stari, pojdi k otroku, jaz ga <nd morem pripraviti, <*a bi zaspal.
Mož se je 'pokorno dvignil1 in' od« šett v spalnico, ona j]e pa V kuiitajJ čakala. Čakala: je skoro do <poknočl.
opotaoči se ,pa odpco vrata; spalnice, na* pragu se pa pojavi Otrdgl-5ek in pravi materi smftje:
sfc&.'j* ra-mokar zaspal



NEW YORK, TOB8MY, JUNE 2C, 1931
TEFFI;
Mitjenka se Je prebudil in se zelo začudil: namesto vesele, modrikaste stene svoje otroške sobe je zagledal stvo sukno zastora z gumbi. Zastor se Je majal, temno ropotal in Mitjenka se je od tega ro-potanja stresal nekoliko tudi sam.
—	Naj 11 zajokam ali ne zajokam? — je pomislil, toda medtem je že razumel, da se godi ž njim, kar mu je najljubše in najradost-nejše: vozi se po železnici.
Razumel je, zavihtel noge in povesil glavo navzdol. Ah, kakšna višina! In spodaj so ljudje s košaricami in kovčgl.
—	Mamica! Vstani! Sva že v Veržbolovu! Kakšen lenuh si ti, da vse prespiš! Tako ne gre prijateljica!
Mamica je pristopila k njemu, čisto majčkena, le glavo ji je bilo videti.
—	Zakaj si že vstal? Spi rajši še! Zgodaj je.
Mitjenka je zavihal svoj okrogli, pegasti nosek.
—	O ne, prijateljica! Ne utegnem. Daj mi semkaj moje vojake!
Mati mu je podala škatljo. Vojaki so biil lepi, silni, vsi kakor nalašč izbrani. Eden je mel sabljo odlomi j eno, toda to je pomenilo samo, da je hrabrcjši nego vsi ostali.
Začelo se je ekserciranje v rojih.
Mitjenka Je znal le eno povelje. — Puško na ramo! Toda tudi s tem nevelikim znanjem, če ga uporablja redno in strokovnjaško, doseže lahko krasne uspehe.
—	Puško na ra-mo! — je kričal Mitjenka z basom, mrščll kožo, na kateri imajo odrasli ljudje obrvi in si polagal vojake na lastna ramena.
—	No, pojdi vojaček, čas je obleči se...
Dvignili so Mltjenko z gorenje klopi in ga začeli oblačiti. Izkazalo ae je, da 6edita spodaj razen mamice še dve dami, ki pa sta delali tak obraz, kakor bi jim ne bilo popolnoma nič mar, da se vozita po železnici.; Ena je čitala knjigo, druga je zdehala.
Mimo okenca je dirjal dolg tovorni vlak, a dami nista okrenili niti glave. O ti prebrisanki, kako se znata pretvarjati!
—	Mamica! A kako je mogoče, da vozi železnica tudi ponoči? — Kaj?
Mati mu ni odgovorila in zbirala Mitjenkove reči.
—	Mamica! Kako pa vozi ponoči?
—	Vozi, voai — daj mi mir! « ^
—	A kaj pa volkovi? Kaj? Mamica, a volkovi?
Mati zopet molči.
—	Saj jo vendar volkovi lahko požro. Ali ne? Kako to, da se jih ne boji?
Toda mati se očividno niti samo hi izpoanala preveč v takih stvareh, kajti namesto, da bi nravnost in stvarno odgovorili*, je Mitjenko pozvala, naj drži vsaj za hip jezik za zobmi!
—	Ne sitnari! Papanu moram smotke spraviti malo globlje, sicer
MITJENKA
jih na carinskem uradu lztaknejo in
—	potem bo ojoj!
—	Kaj bodo iskali?
—	No, kajpak!
—	Kako bi neki našli! Jaz bi jih seveda naš si takoj. Začel bi te žgečkati — ti bi se začela smejati in bi priznala vse.
Ena izmed dam se je nasmehnila in vprašala mater:
—	Koliko pa je star vaš deček?
—	Štirinajst! — se je Mitjenka požuril zadovoljiti njeno radovednost.
—	Kmalu mu bo pet let, — je odgovorila mati brez ozira na to, da je Mitjenka kot uljuden fantek že odgovoril.
Treba jo je bilo zavrniti.
—	Saj sem že odgovoril, čemu odgovarjaš še ti? Prijateljica, jaz imam tudi jezik.
—	Kako velik deček! — je rekla dama. — Odrasel. Človek bi sodi!, da mu je že šest.,
—	Da. Marsikdo misli, da bo že sedem.
Mitjenka je zadovoljen, pohvaljen,, zato se začenja sramovati. Da bi skril svoje čute pred tujimi očmi, začne suvati z nogo v divan:
—	Ho-ho-ho! — Pada na kolena druge dame, ki pa jezno zagodrnja, ne po ruski.
Dospeli so do postaje. Izstopijo in gredo v veliko dvorano z dolgimi, zelo dolgimi mizami. Nanje polagajo koše, torbe in kovčge. a sami se postavijo za njimi v vrsto.
—	To so vaše stvari? Tb so vaše stvari?
Mitjenku je nova igra všeč. Dvignil je kolikor možno še više svoj debeli, pegasti nosek in kriči iz vsega grla: — To so vaše stvari? To so va-še stva-riii?
Medtem so pristopih k njima neki bradači, in mati se je vznemirila: — Nič ni! Nič ni!
Bradači pa so torbe odprl in začeli pretikati.
—	Ha-ha-ha! — se krohoče Mitjenka. — Nič ne boste našli! Tako sva krila papanove smotke, da jih sam volk ne najde!
Matka je zardela, a bradači so modtem že iztakraili 'škatljo.
Mitjenka je začel skakati po eni negi okoli matere.
—	Našli so jo! Našli so jo! No, pa si jo dobro skrila! Niti žgečkati te ni bilo treba!
Toda mamica se ni prav nič smejala ter šla za bradači v drugo sobo, bradači pa so ondi potegnili še neki životek iz kovčga.
Nato se je mamica vrnila zardela in togotna.
—	Kaj se jeziš? To ne gre drugače, prijateljica. Če ne znaš skrivati, pa se tudi ne jezi!
—	Ljubi Bog! Molči vsaj za tre-notek!
Zopet so se vozili dalje.
Železniški voz je bil zdaj lesen.
—	Zakaj je lesen?
—	Zato ker si tepec! — je odgovorila mamica nevoljna. — Morala sem plačati carino in zato se morava zdaj voziti v III. razredu.
Materin glas je začel Mitjenka
DRUŠTVA
O NAMERAVATE PRIREDITI
• . i J
VESELICE, ZABAVE
*	.H
O GL ASU J T E
i » A
"GLAS NARODA" m Sta mm hm
flimUit, pat p* val Slovenci ▼ nil okolici.

dolgočasiti, zato se je hotel pozabavati s čim prijetnim.
—	Mamica, kaj ne, da bom kmalu sedem let star? Kaj ne? Vsi pravijo, da seta že sedem let star.
Prišel je izprevodnik in zahteval vozne listke.
Mitjenka je gledal s strahom in spoštovanjem na njegovo široko lice in na stroj«ček, ki je ž njim ščigal listke.
—	Koliko je deček star?
Mitjenka se je razveselil, da se
more po bahati pred toll visoko postavljeno osobo.
—	Kmalu bom sedem let!
—	Kmalu bo pet let, — pet! — je prestrašeno zamomljala mamica.
Kdo naj ji to verjame!
—	To ti, mamica, prijateljica, pripoveduj drugim! Vsi pravijo, da mi gre na sedmo leto — torej bom sedem let star! Kako sploh moreš ti to vedeti?
—	Doplačati morale! — je rekel izprevodnik resno.
Mamica je nekaj zasikala — toda izprevodnik je bil seveda na strani Mitjenkovi.
—	Mamica, kaj se pa spet jeziš? Pa si res smešna, prijateljica!
MATI S HČERKO V SMRT
12. junija z jutraj se je odigrala v XV. ctera«ju Duna ja v HUstergasse 4 pretresljiva rodbinska tragedija. Tam stanuje 31-lebna žena uslužbenca cestne že levice Alojzija Haider. 12. junija zjutraj so sosedje o-pazili, da uhaja iz njenega, stanovanja plin. Udrll so v stanoven^je in našli v kuhinji ob odprtih ceveh p'incivoda Alojzijo Haijder in njeno hčerko Rudolfino. Policijski organi so ju skušali rešiti z umetnim dihanjem, pa se jim ni posrečilo. Tudi zdravniki niso nič opravili, kaj ti ma ti in hči sta bili že .mrtvi.
Zdravniška preiskava je dognala, da sta umrli obe najbrž že ponoči. Silo je takoj jasno, da gre za samomor. Kaj je pognalo mater v smrt in kaj jo je napotilo, da je vzela s seboj tudi hčerko, še ni tdč-na znano.
Mož Alojzije Haider je na dopustu in so ga seveda takoj obvestili o tragediji. Pokojna se je zadnje čase včefcrat prepirala s svojo sosedo Pfefferjevo. Dan pred -smrtjo sta se zopet sprli in soseda je očitala Haiderjevi, da ima razmerje z njenim možem. Ženi sta se prepirali pozno ponoči na stopnišču. Hoider-jeva se je vrnite, potem v svoje stanovanje, kjer je odprla; plin in čakala na praisu med sobo in kuhinjo smrti. V stanovanju so našli poslovilno pismo, ki pa ni bilo napisano do konca. Haiderfleva piše, da je na pol treh, da je baš odprla plin in da bo ob jutrašnjem svitu že mrtva. Praivi, da umira lahkega srca. V smrt gre, da se bo njena soseda lahko veselila. Vse so bile samo sanje. Storila ni nič hudega in v smrt gre z mirno (vestjo. Vse kaže, da je bil vzrok samomora prepir med Haiderjevo in njeno sosedo.
Samomorilki no hsoerico je pa presenetila smrt v spanju.
Mina racmcsarila družinskega očeta.
Na Bledu se je 10. junija dopoldne pripetila huda nesreča, katere "žrtev je postal 41-letni miner Viktor Tičar, uslužben <pri ljubljanski favrdki "Obnova" in sedaj zaposlen pri gradbenih delih na blejski cesti. Tičar je imel nalcga razstreliti neke skale in je podložil mino. Vračajoč se od skali pa se je nekoliko predolgo zadržal v veri, da mina še ne bo eksplodirala. Bil pa je v silni zmoti, kajti goreča vrvica se je najtorže zavihala, zaradi česar se je iTžgata višje gori, kar je postalo za Tičarja usodno.
V trenutku, ko je b:l Tičar še vedno iblizn skal, je naenkrat Z3-donel silovit pok. Drafbci skale so k. kor točka bušknili naravnost proti Ti-čarju in je čvrsti mež naenkrat postal takorekoč brezoblična živa kepa mesa in krvi. Tovariši, ki so videli strašni prizor, so takoj pohiteli k nesrečnemu Tičarju, ki -je ležal v kamenju in p'rahu, ves krvav. Pogled namj je moral vzbuditi globoko sočutje: na .glaivi mu je po-sneilo kožo, pepehioma je razmesarjen obn?z, zlomljena hrbtenica, rane pe vsem životu....
Poklicali so nemudoma zdravnika, ki pa mu je mogel nuditi le najnujnejšo pome z, nakar so nesrečnika hitro naložili na noaiinice in ga odnesli v zavetje. Še v tefcu dcrpolcinova so ga slednjič prepeljali v fjplosno bolnico v Ljubljano, Kjer s? ni za.vedel. Njegovo stanje je obupno. Ubogi ponesrečenec je doma iz'sobote pri Pregradu v Savski banovini, poročen, očeh treh mladoletnih otrok.
Vlomilec Bartol v rokah policije.
Po Sv. Petra cesti jo je popoldne 10. junija okrog 15. primahal mlajši mclki. Čim je ugledal stražnika, se je skušal skriti v bližnjo vežo. K sreri pa ga je stražnik videl in spoznal že od <daleč. Zato je takoj pohitel proti njemu in pozval: "Bartol, počakaj te!" •
"Zakaj nag čakam?" se je odrezal mož, gledal pa je tako preplašeno, da je mož postave moral takoj uvideti, da se ni zmotil. Preden je mogel Bartol dalje vpraševati, je že imel na rokah struno in korakala sta s stražnikom na policijsko upravo.
33-letni Ivan Bartol, po poklicu delavec, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem, je znan nevaren vlomilec, ki so g*a> varnostna oblastva že dalje časa zasledovala. Bil je že 14-krat v zaporih zaradi tatvine, a ga ni poboljšala nobena izkušnja. Svoj čas se je zadrževal tudi v Ljubljani in je izvršil več vlomov v družbi znanih svedrovcev, ki sedeža enkrat večinoma po zaporih.
Pred tedni se je zadrževal v okolici Vranskega, kjer je vlamljal v kmebske domove in obiskal tudi nekaj tngovin. Pobral je nekaterim posestnikom ve1; denarju in si ob priliki nekega vloma prisvoji tudi
SAKSER STATE BANK
8Z CORTLANDT STREET NEW TOftlt, II. T. -
..... . *
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6.
popoldne.' '
Za večjo udobnost svojih klijentav, vsak pondeljek do 7. ure
S*

POZOR
Nekateri nam se vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kakp pismo izgubi. Nas sedanji naslov" je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima se stare, zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
UpiftVi*
strelsko orožje. V Domžalah m<u je nekoč že trda predla, ker ga je oplazila pri vlomu neka gospodinja, ki je vpila na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so jeli Bartdla preganjati. Čeprav je bil vlomilec precej v zagati, se mu je vendarle posrečilo izginiti preganjalcem izpred oči. In odšel je nevarni zlikovec proti Kam-h/lru. Zgubil se je v Tuhinjski dolini, kjer je zopet kradel na drobno in na defaelo. Ker pa so ga že tudi tamkaj ljudje poznali po opisu, se je. moral naposled umakniti in ga je t-dko pot privedla- iv Ljubljano, kjer co mu šele pokazali pot dalje v zaipor. Pri Bartolu so našli precej gotovine, nikljasto uro, razne drobna predmete in pa več vi tri hov.
Na vprašanje, kje jih je dobil, je odvrnil nedolžno kakcT jasnje:
"Gor za kolodvorom sem jih našel, veste, tam jih 'je toliko, kakor bi rastli iz tal...."
Zaplenjena sta bila vojaška obleka In perilo
pri posestniku Kralji! v Gorenjih Kamencah. Obleko je prejel Kralj od svojega sorodnika vojaka Može, ki je prišel domov na dopust. Zadeva se bo obraivnavala pred sodiščem.
Pobleglo dekle.
Od svojet^a cčeta Iv. Šepetavca v Stari vasi n-a Bizeljskem je pred par dnevi pobegnila 19-letna Marija. Q5e je stvar prijavil orožnikom in zahteval cd oblastev, da mu dekle ki je srednje postave, dobro rarsvi-
KAJ NAM SLAJSA ŽIVLJENJE
Rektor etonskega kolegija dr. James Montagu je omenil v nekem svojem govoru 12 stvari, ki krase in slajša jo ntfegovo življenje. To so sv. pismo, Homer, Shakespeare, Handel, Didkens, antični kipi, ki jih je pripeljal leta 1806 lord Elgin iz Aten v Anglijo, dalje katedrala v Salisbury, širiia polja, morje, zvezde, zna nje, ki ga črpamo iz vsega tega, ter končno fair tekma, pri kateri nismo samo gledalci. Ta življenjska filozofija je pa povzročila enketo v ''Daily Mailu", v katera so posegli odlični mcl«je in žene. Nihi^e se pa ni v celoti strinjal z dr. Jamesom Mantai?ujem in nihče ni postavil sv. pisma na prvo mesto.
VSI SO GA VOLILI
Neki duhovnik je odkrito priznal, da je naj prijetnejša stva*- na svetu bogastvo, ker omogoča človeku neodvisnost. Nekdo drugi pravi, da je; neopaženo prihajati in odhajati.
najlepše na svetu, kadar je človek zaljubljen.
Frattcozi so znani po svojem zdravem humorju, ki ga tudi nikoli ne skrivajo. Imajo budi strupene jedke in gorje tistemu, ki ga vzamefjo na piko. Tudi nedavnim prezident-skim volitvam niso prizanesli. Volitve, pri katerih je Briand propadel, Doumeur pa zmagal, so dale povod za mnoge dovtipe, ki krožijo secki»j po francoskih listih. Tako je baje očividno, da poslanci in senatorji, ki so volili Brianda, kijub temu prihajajo čestitat novemu pre-zidentu. Mnogi radikalni poslanci, ki so volili Brianda. so prišli k Dou-meru z umetnimi bradami in globoko na oči ponatisnjenimi klobuki, tfci bi jih nihče nes poznal, šef prezidentove kabinetne pisarne> je pa že sam pcekrbel, da so ostala odprta ozka vrata za Služiitfrad, vodeča r.a hodnik, da bi mogli gratulanti
Sotrudnioa "Daily Maila" Iris
Nad vrati je bilo baje napisano: "Vstop samo za one, ki prihajajo čestitat. Diskretnost časti zajamčena". Dan po volitvah se je Briand B-arry pravi, da ji nobeno literarno baje silno čudil, češ, to je pa res delo, kar jih omenja dr. Montagu, neverjetno. Če smem verjeti lju-ni napravilo tolikega veselja, kakorl^^ ^ mi hodijo izražat sožalje, dobra postelja ali večerja v veseli'je glasovalo zame najmanj 500 po-družbi. Ona tudi ne taji, da se naj- giancetv, pa sem vendar ostal v manj-bolje počuti iv moški družbi, pa naj Doumer je pa tudi začudeno
bo na izletu, nu koncertu ali ,v gledališču. Brez plesalca se ne da plesati in kdo naj ženski svetuje, kako se naj oblači, če ne meski.
Mnogi polagajo važnost samo na telsne užitke. Nekemu častniku se zdi najlepši trenutak v življenju, ko je šel po povišanju mimo kraljeve palače, pa mu je straža izkazala čast. Drugemu je bilo največji uži-
to, podolgastega obraza, privedejo tek ipr7VO sameao^e brez vodnika
nazaj.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
med snežnim metežem. Oglasfi se je tudi filozof, ki pravi, da je najlepše v živ lej'jupnnaujo:o?m-!?uhf3b še v življenju upanje, da se b:mo mogli nekoč popolnoma izživeti.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vara je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno_ vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
majal z glavo češ: "To je pa res čudno, kako se štejejo pri preži-dentski volitvah glasovi. Nad 600 poslancev in senatorjev mu je prišlo četstitat in vsi so zatrjevali da so glasovali zame.
TRGOVINA Z
DEKLETI
OREGON Oregon
City, Ore.. J. Koblar
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlft Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčič,
Mrs. F. Laurich, Andrew SpiHar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anaelc, Mary Bambich,
J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waakegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiiler, Fr. Vodopivec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe	>
Detroit, Frank State*
MINNESOTA
Chisbolm, Frank Goufte, Frank
Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank HrvaUch
MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj
MONTANA Klein, John R. Rom
• Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK
- Gowanda, Karl Stmteha Ltttla PaH*, Frank
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Httt Cleveland,
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, člč, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriv šok Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph Jovan WiH^ek, J. peternei
UTAH Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALUS	,
Frank Skok
WYOMING Rock springs, Louis Taucher Dlaznondvllle, Joe Rollch
Vsak sastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda":
Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1JS*.
New York City je $7. celo leto.
Belgijska policija je obvestila češkoslovaško o aretaciji trgovca z dekleti Fr. Grieseja. pri katerem so našli fotografijo in dokumente 18 letne Marcelle Raymond Viktorije, ki je označena v trgovčevih pismih kot rdeče blago, ker ima Izredno belo kožo in rdeče lase. Med Grieve j evimi pismi so bila nekatera tudi iz češkoslovaških kopališč. Mož je tajil, da bi kaj vedel o dekletu. Vse kaže, da je središče trgovine z dekleti nekje v Nemčiji blizu češkoslovaške meje. Nemške oblasti so aretirale Holandca Llch-tenberga, ki ima ženo Nemko in oba sta osumljena, da sta pošiljala nemška dekleta v Južno Ameriko. V zvezi s trgovci z dekleti je tu^ di ugrabitev 15-letne hčerke berlinskega sMkarja Breila Hiltrude, ki se je baje odpeljala s sumljivim baronom Hodenbergom iz Berlina v Pariz. Starši so dobili zdaj iz Opatije pismo, v katerem jim piše o bivanju njihove hčerke v Parizu neka Schoenenbergova, ki je baje poznala Hiltrudo kot prijateljico svoje hčerke in jo je srečala v maju v Parizu. Hitruda ji je pravila, da je pri filmu in da odpotuje v Maroko. Policija je izdala za baronom Hodenbergom tiralnico, ker je ugrabil mladoletno dekle, čeprav se je z njo poročil. Poroko smtqra-jo oblasti za sleparski manever.
ZAKONI INDIJSKIH OTROK
Znario je, da sklepajo v Indiji zakosko zvezo deklice in dečki v starosti ko pri nas komaj začenjajo razlikovati dva spola. Več milijonov indijskih deklic v starosti izpod 14 in celo izpod 9 let se o-moži vsako leto in to niso zaroke s poznejšim zakonom, temveč ti o-trocl žive takoj v skupnem gospo^ dinjstvu. Angleške zdravnice in so-cijalne delavke so se zanimale za usodo teh otrok »in ugotovile so naj strašne j še posledce otroških zakonov. Posledice se poznajo v telesnem in duševnem stanju deklic, čeprav dozore innogo prej, nego pri nas.
Najbolj energično je nastopil proti sklepanju zakonske zveze med otroci Gandhi. Ta grda razvada se je razvila iz verskega in socijalne-ga fanatizma indijskih kast in zdaj je tako globoko ukoreninjena, da jo bo zelo težko odpraviti. Čudno je pa, da nlti Gandhl, niti drugi borci za politično neodvisnost Indije ne smatrajo za najnujnejšo reformo bračnega prava v tem smislu, da bi mladoletni ne smeli sklepati zakonov.
,rtiHJimmiiy«Bu
Naročite n k fGlaa - Naroda" —

NEW YORK, TUESDAY, JUNE 23, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY liU. B.I.
LENA
Bum SOMAN IZ ŽIVLJENJA. OH
Za Glas Naroda priredil G. P.
mi
17
(Nadaljevanje.)
r
Stopil je k obema gospodoma v sobo.
Bil Je elegantno oblečen, a njegov obraz je bil kot ponavadi zelo rdeč in zabuhel. Nosil je poročni šopek.
Gospoda sta ga pczdravil^, in Franc je vprašal po Leni.
—	Oblači se, Franc!
Pogledal je na uro. — Le še deset minut časa. Odližna porota, kaj i je, papa? Jaz mislim, da bi se morali zahvaliti vsi moji služabniki, da stopam brez sijaja v zakonski stan! — je rekel v šali, da prikrije svo-«jo razburjenost.
—	To imaš nekaj izvanerdnega. Franc. Nekaj izvanrednega če bo-gia/tl gospod ven Bcrkenhagcn slavi svojo poroko, — je odvrnil Warn-stetofcen, prisiljeno.
—	Nek-j izvanrednga je na vsak način. Vsekakor drugače kot sem si mislll. Fred, jaz ti rečem, povsem čudno mi je pri duši. Nič majhnega ni pustiti svojo prostost.
—	Lena ti ni pustila občutiti preveč svojih vezi.
Ko je Lena zapustila četrt ure pozneje hišo, ob strani svojega zaročenca, Je stala gospa Wamstetten bleda kot smrt v veži ter gledala za injo z nepopisnim pogledom.
Pri vratih se je Lena še enkrat obrnila ter pogledala mater z istim obupnim ogledom, ki je segal do srca.
Medtem ko je Lena že sedla v voz, se je mati stresla.
Njen obraz je dobil tako barvo, da je Wamstetten takoj priskočil, cia jo podpre.
Omahnila je ter posegla krog sebe.
Fred je sledil zaročnemu paru. Le gospod Wamstetten je videl o-mahovanje svoje žene.
Zunaj so se zaprla vrata.
Tedaj pa je prišel grgrajoč gl2s preko ustnic Ana. Neaalvestna se Je zgrudila na tla.
Herman von Wamstetten jo je pustil počasi zdrčati na tla ter poklical služabnike.
Nato je pohitel iven k Fredu, ki je !čakal v drugem vozu.
—	Polji se sam, Fred, tvoja mati je postala nezavestna! Ne povej , Leni ničesar. Jaz bom poslal takoj po zdravnika.
Fred je pokimal.
Gospod van Wamstetten je pohitel zopet v sobo.
Fred je čvl kočijažu potrebna navodila ter se stokaje naslonil nazaj v voz. Srce mu je bilo težko!
Ko je Wamstetten zopet stopil k svoji ženi je ležala slednja še vedno na tleh.
S pomočjo služabnikov jo je spravil v sobo ter jo položil na divan.
Strah se ga je lotil. Kako čudno mrtve so bile njene oči!
Dvignil je roko, a ta je padla brez življenja nazaj.
Sklenil se je, da prislškuje dihanju. Strašna groza ga je obšla. Ali je to smrt?
Debele kaplje znoja so mu stekle preko obraza.
Služabniki so stali preplašeni krog njega.
Novo nastavljena družabnica, ki je imela dosti izkušnje, se je naslonila preko nje.
—	Milostljivi gospod, to ni cmotica, to je — smrt! — je rekla potiho. — Da, gospod. Poglejte stekleno oko!
Wamstetten je zrl plaho v oči. Ali niso zrle vanj s strašno obtožbo?
Pokril si 'je lice z rokraa.
—	Ne, ne, — ne sme biti. Da bi zdravnik že prišel! Prinesite vode, mrzle vode! Ona mora priti k sebi!
Ko je konečno dcspe-1 zdravnik, je mogel ugotoviti le smrt.
Ana Wamstetten je bila odrešena m\J;me srčne bolesti za svojo hčerko.
Wamstetten je bil nekaj časa ves potrt. Njelgova prva misel, ko je prišel k sebi, je veljal-a Leni.
Če ve, kaj se je zgodilo tukaj? Ne, ona ne srne ničesar izvedeti, dokler se ne vrne iz cerkve.
Bal se je izj'cruha njene žalosti. Boljše bi bilo, če se jo pusti v veri, da m.3'ti še ttpi.
Peljala se bo takoj v Borkenhagen in tam jo bo njen mož previdno obvestil o strašni izgubi.
Razmišljal je, kako bi bilo mogoče vse urediti.
Najiprvo je ukazal služincadi najstrožji molk.
Tudi zdravnika je prosil, naj se zopet vme domov, da bi Lena nc sumila kaj vsled njegove navzočnosti.
.— Vi razumete, dragi doktor, moja hierka bi se neza/vestna zgrudila, če bi slišala, da je njena mati umrla tekom poroke.
On je to dobro razumel ter se poslovil.
Pomagati ni mogel več.
Mrtvi je zatisnil oči ter ji prekrižal roki preko prsi. Ležala je kot ypei'A na tihem ležišču.
Medtem je stala Lena poleg Franca von Borkenhagena pri altarju. Njena kolena so se tresla in oči so zrle v brezupnem obupu.
Ni slišala, kar je govoril duhovnik.
Kot prazen glas ^o prihajale njegove besede na njeno uho.
—	Čudo, mej Bcij v nebesih, čudo! — je prosila obupno v svojem srcu. — Pomagaj mi, moj Šog, da ne prise že m nikake krive prisege, zgodi naj se ^čudež, — vzemi moje življenje, odreši me!
Zopet jo je stisnilo v grlu, in mislila je, da bo zakričala na glas, da pride do sape. z žalostjo je morala misliti na svojo mater, ki mora prenašati iste bolesti.
Njene misli so se zmešale in pogledala je župnika, kot da pričakuje od njega pomoči.
Njegove kratkovidne oči pa niso zapazile bolesti v njeni duši.
Zopet je zakričala Lena v svojem srcu po čudežu, ki bi jo odrešil.
Ni pa se zgodilo nič.
S suhim jezikom je rekla: "Da".
Duhovnik je vršil svoj osel.
On je komaj slišal ta "Da", dotJim je njeno srce obupno klicalo "Ne".
Kot v sanjah se je pustila skoei matjhna vrata voditi k vozu.
Ni videla vaške mladine, ki je zijata ,v lepo nevesto.
Zaipazila ni niti, da je manjkalo tudi očeta v cerkvi.
Čestitke Freda je slišala le mimogrede, in istotako tudi zaljubljene zesede ženina.
Ko ao dospeli v Wamstetten se je Lena takoj podala /v svojo sobo, da se preobtoče.
Gospodinja ji je vzela venec in pajčolan ter ji rekla, da mati spi.
Lena ni odgovorila.
KO Je bil odstranjen venec in pajčolan. Je pomignila gospodinji, naj se odstrani. Ona je lastnoročno zaprla vrata za njo ter se vrgla na tfla.
Tako je ležala dolgo časa, predno se Je dvignila ter pričela s trudnimi rokami slačiti poročno obleko. -
Med tem časom pa je imel Wamstetten z Fredom in Francem von BorkerJttfeuoui vadben pogovor. *
Fred 'je bdi pretresen do dna svoje duše radi smrti matere in Ob
istem času je tudi vstal velik strah za Leno.
i-
(Dalje prihodnjič.)
V LETALU NAD AFRIKO
r
V Monakovo se je vrnil nedav-j no slavni nemški letalec Ernest; Udet, ki je preživel 6 mesecev v afriških pragozdovih in pustinjah, kjer je doživel nešteto pustolovščin. Udet spada med naj pogumne j še nemške letalce in med vojne je veljal za enega najvčjih junakov zračnih višav. 63 krat se je spoprijel s sovražnimi letali in odnesel je mnogo zmag. Večkrat je pa tudi sam treščil na tla, enkrat celo v gorečem letalu, pa je ostal vedno skoraj nepoškodovan. Lani v oktobru se je napotil z Gondar-tovo filmsko družbo v Afriko, da zbere čim več napetih posnetkov za film "Tuji ptiči nad Afriko". Ostal je pri pri filmski družbi dokonča in po njegovi zaslugi je dobila filmska industrija na naravnih posnetkih in napetih prizorih najzanimvejše delo.
Ekspedicija je bila sijajno o-premljena. Imela je 7 tovornih avtomobilov in 3 letala. V Mom-basu v bivši nemški Afriki so se letalci spustili na tla in se utabo-rili pri jezeru Mangara. Čim je bilo poskrbljeno za reden dovoz bencina iz Umije, so začeli filmati. Znani hribolazec Schneeberger iz Inomosta, ki je filmal tudi film "Vihar na Montblancu" je bil operater ekspedicije. Udetovi poleti nad Afriko so prinesli filmski družbi neprecenljivo gradivo. Letala so naletela na ogromne črede an - i tilop in zeber ter nepregledne ja- j te najrazličnejših ptic, ki so jih | letalci fotografirali iz neposredne bližine. Večkrat je sledil Udet s svojim letalom ogromnim jatam ptic-selivk, ki so se vračale iz Afrike v Evropo.
Seveda je videl pod seboj pogo-
sto tudi divje zveri. Nosorogi so zelo hudi na letalo in začno besneti, čim zaslišijo nad seboj brnenj e propelerja. Druge živali se pa za letalo sploh ne zmenijo ali "se pa hitro skrijejo. Neki nosorog, nad katerim je Udet večkrat zelo nizko letel, da bi bili posnetki čim toč-nejši, je začel besno skakati in ko se mu je letalo močno približalo, se je srdito zakadil proti njemu. V ogromni pustinji Serengeti.je naletel Udet, tudi na leve. Nekoč je hotel fotografirati celo skupino levov. Letel je zelo nizko, v drugem letalu sta mu pa sledila Schneeberger in pilot Suchocki. Schneeberger je na vso moč vrtel aparat. Ko je bilo letalo komaj dobra dva metra nad zemljo se je največji lev zaletel proti njemu, ga dosegel s prednjimi šapami in raztrgal krila na robu. Letalo se je močno nagnilo in malo je manjkalo, da ni treščilo na tla. Pilot je moral napeti vse sile, da je spravil letalo v ravnotežje in se spustil za bližnjim gričkom na tla.
Na povratku v Evropo je letel z Udetom Schneeberger, ki ga je bila napadla hudo tropična mrzlica. V Sudanu je zašel Udet v val strahovite vročine. Zlomila se mu je cevka, po kateri teče bencin v motor, in Udet se je moral spustiti v Sud-du. kakih 200 km južno od Mala-kala. Kovinski deli aeroplani so bili tako razbeljeni, da se je letalec močno opekel, živila so se hitro pokvarila in tri dni sta preživela v strašnih mukah. Rešil ju je angleški letalec Campbell Black, ki je letel v Nairobi in je mimogrede iskal Udeta, ker je vedel, da je nekje obtičal.	•
RAZNE VESTI
SVETLOBA IN ZDRAVJE..
Zdravniki posvečajo veliko pozornost pomenu svetlobe za človeško zdravje. Dokazano je namreč, da je svetloba v stanovanjih zelo učinkovito sredstvo v borbi proti bakterijam v zraku, torej tudi sredstvo proti raznim boleznim, zlasti vnetju goltanca in revmatizmu. Iz pomena, ki ga ima nvetloba za naše zdravo e, pa izvira tudi potreba, da skrbimo za svetla stanovanja. Zato svetujejo zdravniki, naj bodo sobe poslikane svetlo, po možnosti belo, kakor so večinoma, v modernih bolnicah. Temna barva absorbira mn -go svetlobe in zato ni priporočljiva.
Važno je tudi, kako postavimo luči. Luč ne sme stati tako. da gledamo v njeno žarišče. Najboljše so, lu&i na stropu, ki svetijo tenko, da je soba enakomerno razsvetljena. Take luči bo prikladne tudi zato. ker jih nimamo neprestano pred očmi in (ker sploh ni treba gledati v nje. Za pisalno mizo so najpriklad-nejše luči, ki mečejo svetlobo od leve na desno in ki ne delajo sence.
NAJSTAREJŠA IGRALKA.
Najstarejša filmska igralka je gotovo Miss Horati Nelson, katera je nedavno temu praznovala svoj 85. rojstni dan. Angleži jo imenujejo baJbico filma; vendar njen poklic ni talko starega datuma, kakor bi se zdelo. Šele pred 11. leti so io "odkrili" in sicer vsled njenega karakterističnega stairkinega obraza. Pred tem ni niti bila igralka, mar-
več je že dclga leta živela kot brezposelna stara gospodična. Njen prvi filmski doživljaj jo je privedel v do-tiko s filmsko zvezdo Polo Negri. Miss Nelson je izvrstne kcnštitucije in prav dobrega zdravja, kar ji o-mogoia, da lahko vzdrži pri filmu, kjer je neredkokrat življenje zvezano z izrednimi najperi. Preteklo zimo na pr. je prebila tri mrzle noči na prostem, ko so snemali' nelki film iz francoske revolucije. V kratkem bo igrala v nekem zvočnem filmu.
SEJM ZA CUNJE.
V francoskem mestu Reims so letošnjo apemlad znova upeljali ne-k nekdanjo staro navado. Grč namreč za od oblasti dovoljen sejm, n*a katerem privatniki prodajajo vse, kar ne potrebujejo več, kakor: ostanke blaga, obnošene obleke, čevlje itd. Taike sejme so imeli že v srednjem veku, pozneje so Jih opustili, zda j jih pa na novo upeljuje-jo. Pravijo jim "cunjski sejmi".
PRVA ČRNKA — MILIJONARKA.
Nekdanja perica, črnka Sara Walker, je imelai zredno srečo, da si je vkrartJkem času zaslužila nad dva milijona dolarjev. Za to se ima zahvaliti svoji iznajdljivosti. Iznašla je namreč -neko sredstvo, ki iz-zgladi (kodraste lase zamorcev. Komaj eno leto je proizvajala svojo vodo za lase in že si je lahko k upala naravnost knežji dvorec poleg Rookefellerjevega posestva v bliži-New Yorka.
pBBUBMM^^ S NHiillllMIlIlD
1 Mali Oglasi

imajo velik uspeh
H
U
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N, Y.
RAZNE POVESTI In BOMAKI:
(Nadaljevanje.)
SPLOŠNA KNJIŽICA:
št. 1. Albrecht) Kujtoa grada, ivziras povest, 104 str., brofilrano .....................15
Št. 2. (Rado Murnlk) Na Bledo« Izvirna povest, 181 str., brofi...
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ................... X
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 194 str., brofilrano..................... j|
Št. 5. (Fran MUOnskir Gospod Fridulin Žoina in njegova družina
veselomodre črtice L, 72 strani, broširanov ................ jffi
Št. 0. (Novak) Ljubosumnost .. .30
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broi........... .35
Štev. 8. Akt. Stev. 11»...........75
Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We.
_ ber.) Problemi sodobne film«, flje, 347 strani. broS. ........ ,7#
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, rllijefna karikatura ln minulosti, 66 str.. broe. _...... .25
Št. 11. (Povel Goliš) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str, broi....... JJ5
Št. 12. (Fran Milllnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str, broS.......... .1%
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-RosTKyiarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 238 str., broS. ......................... .811
Št. 13. (V. M. GarSln) Nadeida Nibolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broS......... A*
Št. 15. Edmond In Jules de Gon-eourt, Renee Mauperin..........41
Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ ,4F
Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vi cab. povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str............. .SI
Št. 18. (Jarosl. Vrchlicky) Oporoka lukovčkega grajSčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 .rtr.. broS. .. JU
Št. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 stra.. broi. ...... At
Št. 20. (Jul. Zeyer) GonpaA In Komurasakl, japonski roman, la češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi. ............ .48
Št 21. (Frldolin Solna) Dvanajst hratkočasulh zgodbic, II., 73 str. broi .........................25
Št. 22. (Tolstoj) sonata ........
K rentier jeva____
..............M
Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, «0 str., broširano .................... JI
St. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 atr., broi. .........................94
št. 25. Poslednji dnevi Pompeja
II. del ...................... M
Št 26. (L. Andrejev) Črne ■»■ ske, poslov. Josip Vidmar, 8* atr. broi. ........................ J5
Št 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In problemi skrbstva sa
brezposelne. 80 nr, broi....... J5
Št 29. Tarzan sin opic ....... .*>
Tarzan sin opica, tr. ves. ...L2H
Št 31. Roka raka.............. .25
St. 32. Živeti ................. JS
Št. 35. (Gaj Salustij Krlsp) Vojna s Jogurt o, poslov, ipt Dokler, 123 strani, brofi. .......... M
Št 36. (Ksaver MeSko) Listki,
144 strani .................. J*
Št 37. Domače živali .......... .3D
Št 38. Tarzan In svet ........L-
Štev. 39. La Bohcme .......... J6
Št. 46. Magda	.4«
Št 47. MisterlJ dni«............L—
štev. 48. Tarzanove ilvall .... M
Štev. 49. Tarfanav sin ........ J*
Št. 49. Tarzanov sin, trd vea____1-211
Št. 50. Slika De Graje..........UM
At. 5t Slov. balade la iimaain M
Št 54. V asetelu .............,..1,—
Št 55. NaariHJea Molk ...... M
Št 56. Ta In onaraJ Sotl* .7.. AS Št 57. Tarzanova mladost,
trd. vea. ................1J50
Štev. 58. Glad (Hamsun> .... J*
Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is
■utvega doma, L del..........L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is
mrtveca dama. II. del ........L—
St 61. (Golar) Bratje In antra .75 Št 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) M
Št 63. Idijot, II. del.......... SO
Št 64. Idijot. HL del.......... M
Štev. 65. Idijot, iv. dal ...... JO
Vsi 4 deU ..............3.25
St 66.
ke.
•kozi aha ii
Slovenski pisatelji IL sv.
Kretanje Parnikov
Shipping Newt —
24.	Junija:
lie de France, Havre Vulcania. Trst
1'resiUent Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
25.	Junija:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	junija: Olympic, Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer,
Roterdum
27.	junija. Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg
29. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen
1.	julija: •Paris, Havre
men
George Washington, Cherbourg, Hamburg
New York. Cherbourg, Hamburg
2.	ju'ija: Stuttgart, Bremen
3.	juiija:
Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, Genova
4.	Julija:
Aquitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija:
France, Havre
Kuropa, Cherbourg, Bremen
8.	Julija:
Majestic, Cherbourg
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
9.	Ju'ija: Saturnia. Trst.
General von Steuben, Cherbourg, Bremen
10.	Julija:
Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
11.	julija:
lie de France, Havre
St. Louis, Cherbourg, Hamburg
15.	Julija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
16.	Julija:
Dresden, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
Tiffrovi zobje ....................................1.—
Tik za fronto ...................70
Tatit, (Bevk), trd. vez..........75
Tri indijanske povesti...........30
Tunel. soc. roman................1.S0
Trenutki oddiha ................ .S(I
Turki pred Dunajem .......... .30
Tri legende o razpela, trd. vez. .65 Tri rože ........................-...................80
Tiso* in ena not (Raj»e)
vez. mala izdaja............$1.—
TI sot in ena not
I. zvezek..................1.30
II..........................1.10
III..........................1-50
KNJIGE SKUPAJ ........$3.75
V	krempljih inkvizicije ................1.30
V	robstvu (Matičič) .............1.25
V	gorskem zakotja ............ .35
V	oklopujaku okrog sveta, 1. del .90
2. del .......................M
Večerna pisma, Marija Kmetova . .75
Veliki inkvizitor ................1.—
Vera (Waldova), brofi. ........ .35
Vojska na Ba'tkann, s slikami .. JS5 Vrtnar, (ftablndranatb Tagore),
trdo vezano .................75
broAlrano ...................60
Volk spokornik In druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1.25
VlSnjega repatica, roman. 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L it... .35
V	pustiv Je Sla, lil. zv ...... .35
Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .3d
Vodnik svojemu narodu .........25
Vodnikova pratika L 1927...... JO
Vodnikova pratika L 1928 ...... it
Vodniki in preporold ...........60
Zmisel smrti ...................64»
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60
Za kruhom, povest ............ .35
Zadnja kmečka vojska.......... .75
Zadnja pravda, brofi. .......1.. .5(1
Zgodovina o nevidnem človeka .. .35 Zmaj is Bosu .................70
Življenje siov. trpina. Izbrani spisi ▲iefiovec, 3. zv. skupaj ........1.50
Zvesti sin, povem .............. JS5
Zlat okopi ....................... .20
Ženini naše Koprnele .......... .45
Zmote In konec gdč. Pavle.......45
Zbirka narodnih pripovedk:
I- del..........................40
Zbirka narodnih pripovedk:
II. del ..........................
Znamenje ftUrih (Doyle) ....... .50
Zgodovinske anekdote .......... .30
Z ognjem In mečem..............3.—
Zločin ln kazen, 1. in n. zvezek 1._
Zgodbe Napoleonovega huzarja .. .60
Zgodbe zdravnika Mozaika...... .70
Zlati pantar ................... JH)
Zvestoba do groba ........................1.50
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
L sv. Vojnomir ali poganstva ....	.35
1 zv. Hudo brezdne ....................-35
3.	sv. Veoele povesti.........................35
4.	vs. Paveatt la alike....................iS
5.	sv. Student aaJ ko. Na« vsakda-..............................II
SPISI ZA MLADINO:
'HANGL)
i sv trdo vezano. Pripovedke ln Pesmi ........................ j|
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12
"•»•••«••••••••••«•••••• .50
4.	sv. trdo veauMk. Vsebuje g. po-i*.*,.,..........,.,.... J|
17.	Julija:
Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam
18.	julija: Paris, Havre
22.	Julija:	1
Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
L>eutschland, Cherbourg, Hamburg
23.	julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg
24.	Julija:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Roma, Napoll, Genova
25.	julija: France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
28.	Julija: Aquitania. Cherbourg
29.	julija:
George Washington, Cherbourg, Ham-bourg. Hamburg
New York, Cherbourg. Hamburg
30.	Julija: Vulcan ia. Trst
31.	ulija:
Majestic, Cherbourg
PARN1KI Z ZNAKOM O, označi skupni izlet v Jugoslavijo.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih parniklh:
lie de France 24. Jun.; 11. julija
(12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija
(10 P. M.) (6 P. M.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja, /zredno nizke cene.
Vpradajte kateregakoli pooblaščenega, agenta
FRENCH UNE
1» STATE STREET NEW YORK, N. Y.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
NOVA JADRANSKA VELIKANA
SATURNIA in VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parniki na svetu. Čaka vas u-. zorna služba. Uljudni in pozor:;! služabniki. ki govore slovensko, so vam na razpolago. tako kuhinjo je |>a mogoče dobiti le v najboljSiii hotelih, ln le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali stroSki za prtljago in brezplačni vizej. OdloČite se vnaprej, kdaj boste odpotovali VULCANIA 24. junija — 30. julija — 9. sep.
SATURNIA 9. julija--21. avg. — 25. sep.
Katerikoli agent vam bo reserviraj kabino
C O S U LIC H LINE
17 Battery Place	New York

5
Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veen dam
STA PRILJUHUENA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali Boulogn«-sur-Mer
J'otovanje a parniki Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje. neprekoaljivo kuhinjo In postrežbo. Tedensko odplutja. — Za podrobnosti vprafiajte svojega lokalnega agenta alf —
HOLLAND AMERICA UNE
24 STATE ST.. NEW YORK CITY
S. sr. trdo Tesane. Vinski brat .. M 0. «r. trdo Tes*no. Vsebuje 10 po-
TMtl	»M
IGRE:
BeneMd trgovec. Igrokas ▼ 0. dejanj M Cyran de Bergerae. Heroična komedija v petu dejanjih. Trdo to-
■ano ..........................1.79
Edela, drama ▼ 4. dej........... jM
Gospa z morja, 5. dej....................75
Lokalna železnica, 3 dej................50
Marta, Semenj t Richmond u, 4
dejanja ...................... M
Ob voJakL Igrokas ▼ fltirih slikah M Tončkove saj ne na Mlklarier večer .Mladinske Igra s petjem v
8. dejanjih ..................• jgf
R. U .R. drama v 8 dejanjih • pred.
Igro, (Čspek), vea. .......... .48
Revizor, fi. dejanj, trda Tesana .. .78
Veronika DesenUka. trda ves____lil
Za križ in svobodo, Igrokal v S. dejanjih..................... jg
Knjigs pošiljamo poštnino prosim
"GLAS NARODA"
116 W. 1«. 81^
New York
i* ^ • r-'^ j;* __l_