XIII. AKTI SKUPŠČINE 1. Splošne določbe o aktih 194. člen Skupščina oziroma zbori sprejemajo odloke, planske akte, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna, resolucije, odločbe, priporočila in sklepe in dajejo obvezne razlage teh aktov. Proračun in zaključni račun se sprejmeta z odlokom. Skupščina sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume. 195.člen V Odloke in druge akte ter odločbe sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbe-nopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno; zbor združene-ga dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samo-stojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristoj-nosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih sploš-nih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejme stališča. Skupščine samoupravnih interesih skupnosti enako-pravno s pristojnim zborom sprejemajo akte, ki jih na podlagi ustave in zakonov določi statut občine. 196. člen Odloke sprejema skupščina kot izvršilne predpise ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in od-nose v skupščini. Odlok kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme skupščina za izvršitev in konkretizacijo posebnega za-kona, če je tako določeno v samem zakonu; sprejmejo ga zbori oziroma zbor, v katerega delovno področje spada tak predpis. Odloke oziroma poslovnike, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, sprejema-jo zbori in delovna telesa. 197. člen Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni. _ 198. člen S priporočilom opozarja skupščina oziroma zbor na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvaja-nje predpisov ali na razvoj samoupravljanja in samo-upravnih odnosov na določenem področju. S priporočilom se izraža stališče skupščine oziroma zbora glede usklajevanja samoupravnih odnosov in razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij zdru-ženega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih inte-resnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S pri-poročilom skupščina tudi spodbuja samoupravno spo-razumevanje in družbeno dogovarjanje. S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skup-nosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samo-upravne organizacije in skupnosti ter državni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in interesi. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni or-gani, katerim je priporočilo naslovljeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katera se priporočilo nanaša. 199. člen Sklepe sprejema skupščina oziroma zbor kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice, ali kot akte, s kate-rimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini. S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, ime-novanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov sa-moupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skup-ščina po zakonu, statutu ali odloku. Skupščina s sklepi nalaga obveznosti izvršnemu sve-tu in občinskim upravnim organom in organizacijam glede priprave osnutkov oziroma predlogov za spre-membe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja. 200. člen S stališči skupščina oziroma njeni zbori opredeljuje-jo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobudo za izvajanje politike in izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine. 201.člen Skupščina sklepa družbene dogovore ali samouprav-ne sporazume, če je to z zakonom ali odlokom določe-no ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enako-pravno ali samostojno pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovarjanja. Družbeni dogovor ali samoupravni sporazum podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcio-nar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine. 202. člen Odloke, sklepe in druge akte, ki jih sprejema skup-ščina, podpisuje predsednik skupščine. Odloke oziroma akte, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora. Sklepe delovnih teles skupčine in zborov, ki jih spre-jemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh te-les. 203. člen Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov in drugih aktov se da pečat skupščine. Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter ob-veznih razlag hrani sekretariat skupščine. Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo ni za evidenco skrbi sekretar skupščine. Za izdajo prečiščenega besedila odlokov in drugih aktov skupščine lahko skupščina pooblasti statutarno-pravno komisijo. 204. člen Odloki in drugi akti skupščine ter obvezne razlage odlokov kot tudi popravki morebitnih napak v objav-ljenih besedilih le-teh se objavljajo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Za objavo je dolžan skrbeti sekretar skupščine. Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega bese-dila, sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, drugega akta oziroma obvezne razlage odloka. Akti skupščine, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih. 2. SPLOSNE DOLOCBE V POSTOPKU ZA IZDAJO ODLOKA 205. člen Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka. 206. člen Sprejem odloka ali drugega splošnega akta lahko predlaga: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, upravni organi, funkcionarji, ki vodijo upravne organe s svojega delovnega področja, skup-ščina samoupravne interesne skupnosti in delovna te-lesa skupščine oziroma zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Vsak zbor lahko predlaga izdajo odloka, tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora. Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samouprav-ne organizacije in skupnosti, družbene organizacije in društva. 207. člen Osnutke oziroma predloge odlokov se pošlje predsed-niku skupščine in predsednikom pristojnih zborov. Osnutek oziroma predlog odloka prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog predsednika skupščine, iz-vršnega sveta ali četrtine delegatov v zboru, da se os-nutek oziroma predlog odloka uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se osnutek oziroma predlog odloka na-naša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov. Osnutek oziroma predlog odloka se pošlje delegaci-jam, delegatom v zboru in drugim prejemnikom, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine najmanj 20 dni pred dnem, določenim za sejo zbora. Če osnutka odloka oziroma predloga odloka ni pred-lagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine osnutek oziroma predlog odloka tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje pred obravnavo v zboru. 208. člen Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo komi-sije in delovna telesa skupščine in zborov, ki so pri-stojna za področje, v katero sodi osnutek oziroma pred-log odloka. Ko delovna telesa skupščine ugotovijo na podlagi vseh pripomb, kako se usklajena različna stališča gle-de osnutka oziroma predloga odloka, ki je na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pri-pombe oziroma amandmaje. Osnutek oziroma predlog odloka obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno-pravna komisija. Pismena poročila delovnih teles skupščine oziroma zborov se pošiljajo predsednikom zborov in predlaga-telju osnutka oziroma predloga odloka pred dnem, do-ločenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan osnu-tek oziroma predlog odloka. 209. člen Predlagatelj osnutka oziroma predloga odloka mora biti povabljen na sejo zbora. Za to skrbi sekretar skup-ščine. Predstavnik predlagatelja lahko da na začetku ob-ravnave dopolnilno obrazložitev osnutka oziroma pred-loga odloka. Poleg tega ima pravico in dolžnost sode-lovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, mnenja in predloge. Predstavnik izvršega sveta sodeluje med vso obrav-navo osnutka oziroma predloga odloka, če izvršni svet ni predlagatelj odloka. 3. ZAHTEVA ZA IZDAJO ODLOKA 210. člen Samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopo-litične organizacije, delegacije, sodišča združenega de-la, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja. 211. člen Zahteva za izdajo odloka se pošlje neposredno pred-sednikom pristojnih zborov. Določila tega poslovnika o postopku, potem ko sprej-me predsednik zbora pobudo za sprejem odloka, se primerno uporabljajo tudi za postopek pri zahtevi za izdajo odloka. 4. OSNUTEK ODLOKA 212. člen Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z os-nutkom odloka. Osnutek odloka se predlaga v obliki pravnih določb. Osnutek mora biti obrazložen. Obrazložitev praviloma vsebuje oceno stanja na pod-ročju, ki ga je treba urediti z odlokom; razlage, ki ute-meljujejo potrebo po novem odloku oziroma po njego-vi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; na-čela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustrez-nem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne re-šitve, z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delavce in delovne Ijudi na posameznih pod-ročjih združenega dela in za občane na podlagi predla-ganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za iz-vedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sred-stev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za občino, organizacijo združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli občinski upravni organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti v občini; druge po-membne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja od-lok. Osnutku odloka mora biti priložen tudi povzetek ob-razložitve. 213. člen Na podlagi stališč, ki so se oblikovala v delegacijah in konferencah delegacij ter družbenopolitičnih orga-nizacijah in družbenopolitičnem zboru k osnutku od-loka, določijo pristojni zbori skupščine, da je odlok po-treben, ali pa osnutek odloka s sklepom zavrnejo in obvestijo predlagatelja o tem sklepu. Če pristojni zbori spoznajo, da je predlagani odlok potreben, preidejo praviloma na splošno obravnavo od-loka, nato pa na obravnavo posameznih členov. 214. člen Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkra-ti lahko zbor v sklepu določi, ali je treba za obravna-vanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti po-sebno delovno telo zbora in rok, v katerem mora pred-lagatelj osnutka odloka poslati zboru predlog odloka. Zbor lahko tudi odloči, da se osnutek odloka da v javno razpravo in določi rok za javno razpravo. 5. PREDLOG ODLOKA 215. člen Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev. 6. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA V DELOVNIH TELESIH IN ZBORU 216. člen Po obravnavi predloga odloka dajo delovna telesa in statutarno-pravna komisija zboru svoja poročila z mne-nji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegacijah in s svojimi predlogi k temu predlogu odloka. Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, dajo delovna telesa ni statutarno-prav-na komisija v obliki amandmajev. Delovna telesa i statutarno-pravna komisija med se-boj sodelujejo in se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi staliča, mnenja, pripombe, predloge in amandma-je drugih delovnih teles. 217. člen Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zbo-rov obsega obravnavo predloga in obravnavo njegove-ga besedila. Preden zbor preide na obravnavo, predstavnik pred-lagatelja odloka in poročevalci iz delovnih teles skup-ščine in zborov obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje. Med obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tu-di mnenja, zahtevajo pojasnila in načenja vsa vpraša-nja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog. Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka o delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih. 218. člen Po končani obravnavi zbor odloča praviloma o vsa-kem amandmaju posebej. Med odločanjem o amand-majih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih. Po končanem glasovanu o amandmaih odloča zbor o predlogu odloka o celoti. 219. člen Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oziro-ma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglas-ja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravna-va odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglas-je, oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posa-mezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi pred-loga odloka; zbor pa lahko tudi odloči, da se predlog odloka ponovno obravnava kot osnutek odloka. Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o pred-logu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potreb-no v zvezi s predlogom odloka opraviti in kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo. Če zbor sklene, da se predlog odloka ponovno obrav-nava kot osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pri-pravi osnutek odloka ter določi rok za njegovo obrav-navo. 220. člen Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ozi-roma stališče ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svo-je stališče. 221. člen Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka, o čemer odloči zbor s sklepom. Ce zbor sprejme pred-log za umik, se postopek končno ustavi. 7. AMANDMAJI 222. člen Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga od-loka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po določbah statuta pravico predlagati odlok. 223. člen Ce vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko skle-ne, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amand-maja se mora opredeliti tudi izvršni svet. 224. člen Amandma k predlogu odloka je treba praviloma po-slati predsedniku zbora najmanj 3 dni pred dnem, do-ločenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval pred-log odloka. Amandmaje k predlogu odloka pošljejo predsedni-kom pristojnih zborov, predsednikom pristojnih delov-nih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, izvršnemu svetu in statutarno-pravni komisiji, ki amandmaje čimprej proučijo in predložijo zborom svoje mnenje. Predlagatelj amandmaja je lahko vabljen na sejo or-ganov iz prejšnjega odstavka, mora pa biti povabljen na sejo zbora. Delegat, ki njegov predlog podpre še najmanj 9 de-legatov v zboru, sme izjemoma predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo. Tudi tak amandma mora biti pismen in obrazložen. Predla-gatelj predloga odloka lahko daje amandmaje, dokler ni končana obravnava predloga. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oziroma umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja skle-ne, da bo obravnaval amandma kot sestavni del pred-loga odloka. Predlagatelj lahko daje amandmaje k predlogu od-loka, vse dokler ni končana obravnava predloga. Če amandma ni vložen v 3 dneh pred dnem, dolo-čenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka, se šteje, da je bil dan na seji zbora in se pri tem upoštevajo določbe četrtega odstavka tega člena. 225. člen Predlagatelj odloka pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka. Izvršni svet lahko pove svoje mne-nje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka. 226. člen Če pride v zvezi z amandmajem na seji zbori do raz-ličnih stališč, lahko zbor imenuje posebno skupino za proučitev amandmaja. Skupino sestavlja določeno šte-vilo delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zve-zi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amand-maja in predstavnik predlagatelja odloka. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta tudi, če izvršni svet ni predlagatelj odloka. Če skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena sodi v pristojnost družbenopolitičnega zbo-ra glede sprejemanja stališč, predlaga zboru, da se od-loži obravnava v zboru, dokler ne da k amandmaju sta-lišča družbenopolitični zbor. 227. člen O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov predloga odloka, na katere se nanašajo in pravilo na ločeno. Ce je h kakšnemu členu predloga odloka danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki naj-bolj odstopa od predlagane rešitve. Ce je ta amandma sprejet, se o ostalih amandmajih ne glasuje, če pa amandma, ki je bil dan prvi na glasovanje, ni sprejet, se glasuje o ostalih amandmajih po vrstnem redu, do-ločenem po istem kriteriju. Če je dan amandma k amandmaju, se najprej gla-suje o poznejšem amandmaju. 8. ODLOCANJE PRI SPREJEMANJU ODLOKOV 228. člen Vsak zbor lahko odloča o osnutku ali predlogu od-loka in amandmaju le, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali sta-tutom ne zahteva posebna večina. O tem, kdaj se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, odloči predsednik zbora. Da se da osnutek oziroma predlog odloka na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa skup-ščine in zborov, izvršni svet ali tretjina navzočih dele-gatov v zboru, če se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave. 229. člen Da bi za odločitev o osnutku oziroma predlogu odlo-ka dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji. Delegati lahko preverijo stopnjo soglasja s predhodni-mi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k pred-logu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, lah-ko pa to predlagajo vsi tisti, ki imajo pravico predla-gati, da se preide na končno glasovanje. Takšen pred-log je predsednik zbora dolžan upoštevati. 230. člen Sklep o sprejemu osnutka odloka in vse druge vmes-ne odločitve pri sprejemanju odloka sprejme zbor z ve-čino glasov navzočih delegatov. 9. SPREJEMANJE ODLOKA 231. člen Odlok, pri katerega sprejemanju enakopravno sode-lujejo zbori oziroma pristojna zbora ali zbora in skup-ščina samoupravne interesne skupnosti oziroma v ka-teremu po statutu družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori oziroma zbora ali zbora in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbeno-političnega zbora. 232. člen Potem ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enako-pravno sodeluje pri sprejemanju odloka. Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil od-lok izglasovan v zborih v enakem besedilu. 233. člen Ce predsednika pristojnih zborov ugotovita, da je bil predlog odloka izglasovan v pristojnih zborih v ena-kem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitične-ga zbora, če je družbenopolitični zbor takšna stališča po statutu dolžan dati. obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji. 234. člen Ce predsednika zborov ugotovita, da besedilo, v ka-terem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če bese-dilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor sta-lišča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obve-stijo o tem svoj zbor. Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbo-ri oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščino samoupravne interesne skupnosti, zbori nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasu-jejo o spornih vprašanjih. 235.člen Ponovna obravnava se prične že na isti, ali na pri-hodnji seji zborov po obvestilu predsednika zbora, ki je sprejel predlog odloka v drugačnem besedilu kot je predlog predlagatelja. Obvestilo mora vsebovati točno formulacijo tistega dela besedila, ki je sprejeto druga- če od predloga ter navedbe razlogov, zaradi katerih se je zbor odločil drugače. 236. člen Če se zbori ali zbori in skupščina samoupravrie in-teresne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu pred-loga odloka, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skup-nosti enako število članov. 237. člen Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen pred-log, ki ga je predložil v sprejem zborom. če se v skupni komLsiji ne doseže večine predstav-nikov vsakega zbora oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti ali če zbori in skupščina samo-upravne interesne skupnosti ne sprejmejo njetiega spo-razumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega re-da. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora, skupščine samoupravne interes-ne skupnosti ali izvršnega sveta. 10. HITRI POSTOPEK ZA IZDAJO ODLOKA IN DRUGEGA AKTA 238. člen Odlok in drug akt občinske skupščine se lahko izje-moma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda odlok in drug akt, če je treba posamezne zadeve nemudoma urediti za-radi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v go-spodarstvu, kadar gre za intervencijske odloke oz. od-loke o začasnih ukrepih ali kadar to zahtevajo interesi Ijudske obrambe in državne varnosti, naravne nesreče in druge posebne potrebe občine. 239. člen Predlog, naj se odlok in drug akt izda po hitrem po-stopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi ka-terih predlaga izdaio odloka in drugega akta po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nasta-le, če odlok in drug akt ne bi bll izdan po tem po-stopku. Skupaj s predlogom naj se odlok in drug akt izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka ali drugega akta z obrazložitvijo. 240. člen Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu, naj bo odlok in drug akt izdan po hitrem postopku; zbor pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zah-teva od statutarno-pravne komisije, naj mu da svoje mnenje. Če predloga odloka in drugega akta ni predlagal iz-vršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršne-ga sveta mnenje o tem predlogu. 241. člen K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem po-stopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca ob-ravnave. Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok in drug akt izda po hitrem postopku, se uporabljajo dolocbe tega poslovnika o postopku, o obravnavi osnutka. 11. SKRAJSANI POSTOPEK ZA IZDAJO ODLOKA IN DRUGEGA AKTA 242. člen Po skrajšanem postopku se lahko izda odlok in drug akt občinske skupščine, kadar gre za nujne in manjše uskladitve odlokov z zakoni in drugimi predpisi, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, za odloke na podlagi izida glaso-vanja delovnih ljudi in občanov na referendumu ter za spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi od-ločb Ustavnega sodišča Socialistične republike Slove-nije. _ _ V teh primerih lahko pristojni zbor na predlog pred-lagatelja odloka in drugega akta ob mnenju statutar-no-pravne komisije odloči, da bo hkrati obravnaval in sprejel osnutek in predlog odloka ali drugega akta. 12. POSTOPEK ZA OBVEZNO RAZLAGO ODLOKA 243. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo pred-lagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom. Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skup-ščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani. 244. člen Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skup-ščine in predlagatelja. Ce statutarno-pravna komisija ugotovi, da je pred-log oziroma zahteva za obvezno razlago odloka uteme-ljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pred-laga pristojnim zborom v sprejem. Ce statutarno-pravna komisija ugotovi, da zahteva oziroma predlog za obvezno razlago odloka ni uteme-Ijen, predlaga zboru, da ga ne sprejme ter obvesti ti-stega, ki ga je dal. 245. člen Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo in sprejmejo zbori po postopku, ki je določen v tem po-slovniku za obravnavanje predloga odloka. 13. POTRJEVANJE IN DAJANJE SOGLASIJ K SAMOUPRAVNIM IN DRUGIM AKTOM 246. člen Samoupravne in druge akte samoupravnih organiza-cij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglas-je, obravnavajo pristojni zbori. 247. člen Samoupravni in drug akt ter obrazloženo mnenje iz-vršnega sveta k tem aktom obravnavajo delovna tele-sa in statutarno-pravna komisija, ki dajo pristojnim zborom svoje predloge ter mnenja oziroma predlog sklepa o soglasju. 248. člen Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije in skupnosti in na-to sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta, tako da sprejmejo sklep o soglasju oziroma potrditvi. O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost Ce pristojni zbori niso dali soglasja oziroma niso potrdili samoupravnega ali drugega akta samoupravne organizacije oziroma skup-nosti, v obrazložitvi navedejo razloge in predlagajo, da ga predlagatelj uskladi in ponovno predloži skupščini. Zbori lahko določijo rok, v katerem je potrebno predložiti usklajen samoupravni ali drug akt samo-upravne organizacije oziroma skupnosti v soglasje ozi-roma potrditev skupščini. Ce dajo zbori soglasje k samoupravnemu ali druge-mu aktu oziroma ga potrdijo, lahko dajo k posamez-nim določbam pripombe, ki se nanašajo na izpolnitev ali izboljšavo teh določb. Predlagatelj je dolžan v smi-slu teh pripomb spremeniti besedilo samoupravnega ali drugega akta in. poslati spremembe na vpogled zbo-rom. .'¦¦¦¦