Na gradnjo lučke ceste smo pozabili In vendar bo treba čimprej obnoviti delo Črna nad Kamnikom, 1. julija. V naši dolini se je življenje temeljito spremenilo, odkar je podjetna avtopro- metna družba v Ljubljani uvedla dnevno redno vožnjo svojega avtobusa iz Ljublja- ne preko Kamnika čez Černivec v Gor- nji grad in v Savinjsko dolino, ki potnika v kratkih treh turah in pol prestavi iz slo- venske prestolice v Solčavo ob koroški meji, v neposredno bližino bisera Štajer- ske; iz Solčave morete namreč že v eni uri pešpoti dospeti do hotelov v Logarski dolini, medtem ko vozi v poletnih mesecih avtobus do Plesnika. Ljubljanski avtobus je bil prva leta dnevno temeljito izrab- ljen, saj so se nanj v najkrajšem času pri- vadili tudi kmetje-domačinL Prihajal je. vračajoč se v Ljubljano, raz Cernivec po- gostokrat tako prenapolnjen, da je naš člo- vek le težko našel še kak prostor in često- krat so padale na račun vožnježelnih Sta- je:-cev prav robate opazka Mnogokrat je prišlo na našem postajališču pri Logarju do burnih tragikomičnih nastopov, ko tu- di Štajerci sami — Lučani in Solčavčani, prišedši čez Volovljek - Raka niso dobili y »busu« primernega prostora. Zadnja leta pa se je naval na avtobus E ri Logarju in v Ljubljani vidno zmanjšal i tudi splošno je opažati, da se Štajerci manj vozijo na kranjsko stran. Čudno se je nam to zdelo in iskali smo kje tiči vzrok za to. Naša poizvedovanja pri sosedih na oni strani so ugotovila naslednje: Od kar je ljubljanska avtoprometna družba zvi- šala vozno ceno — ki se po zimskem voz- nem redu pri zvezi na celjski avtobus na Ljubnem zviša še za 2 din — so si Solča- va ni in Lučani, ki so se že temeljito na- vadili na kupovanje ter obiskovanje zdravnikov v Ljubljani, premislili. Ker je vožnja v Celje cenejša za nekaj dinarjev, rajši hodijo v Celje. V Ljubljano potujejo le oni, M morajo. Ni dvoma, da je povišek cen v relaciji Luče in Solčava z Logarsko dolino — po- vdarjamo samo ta dva kraja — slabo vplival na frekvenco v avtobusu. Kaže tu- di prav v vseh voznih redih objaviti pri- hod in odhod avtobusa s postajališča pri Logarju v Črni. Ravno to postajališče je zelo važno; tu prihajajo na avtobus pla- ninci z Velike Planine in Raka ter naši sosedi iz Luč in Solčave, odnosno Podvo- lovljeka. Avtoprometna družba naj ne za- meri, da smo iznesli v javnost gotove ne- dostatke; storili smo to v njenem intere- su, in v interesu tujskega prometa, zato jo prosimo, da položaj prouči in da skuša ugoditi želji naših sosedov tam preko, kar nikakor ne bo njej v škodo. Tudi v splošnem so se prilike v naši dolini zelo spremenile v čast kraju in v ponos domačinov. Imamo lično šolsko po- slopje, v katerem naša mladež veselo do- jema učenost. Po cesti in potih srečuje potnik trope živahne mladine zdravih lic, ki hiti v šolo, ali pa se vrača veselih obra- zov na svoje domove. Ob šoli sta oba go- stilničarja Logar in Jurček prav lepo pre- novila svoji hiši in skušata zadovoljiti po- potnika. Vsa čast gre mlademu Logarju, kj. v vsakem oziru koraka z duhom časa; ne le da je svojo hišo preuredil tako, da je tudi razvajen turist vesel, ko pride pod njegovo streho, temveč je za hišo zgra- dil nov enonadstropen prizidek, v katerem bo uredil nekaj lepo opremljenih sob, ki bodo na razpolago potnikom, ali pa za daljše bivanje gostom-letoviščarjem. _Le- tcrvanje v tem tihem gorskem kraju, ki ga le včasih prekinja ropot avtomobilov, hi- tečih v kranjsko ali štajersko stran. Je prav prijetno in zdrava Vsa okolica je na gosto poraščena; prevladuje smreka. Ni daleč do sedla černivca in vzpon do vasi Gozda ter do cerkvice »Na Kališu« Je prav lahek, na sedlu Volovljek-Rak pa si že v slabi uri, dasi znaša višinska razlika preko 400 m Od tu je prekrasen razgled v dolino, kjer sameva lepo naselje Pod- volovljek s staro cerkvico sv. Antona. V ozadju kipd v nebo masiv 2065 m visoke Raduhe, v neposredni bližini pa more potnik občudovati vzhodni del Savinjskih Alp z 2113 m visokim Velikim vrhom. S sedla Raka se je mogoče na levo stran že v eni uri vzpeti na Malo in Veliko Plani- no, v desno smer pa na Lepenatko in na Velikega Rogača, ali pa na Černivec, od koder je mogoč sestop v pol ure k Lo- garju v Črni. Naš kraj je tesno povezan z zgornjim ko- tom Savinjske doline in domačini so se silno veselili, ki so pred leti slišali, da je gradnja ceste čez Volovljek - Raka. tako- zvana »Lučka cesta«, že sklenjena stvar. Upali so, da bodo s tem uresničene skoraj stoletne želje prebivalstva tu in onstran Raka, kajti to so zahtevale gospodarske in sploh življenjske prilike. Veliko pa je bilo presenečenje, ko se je v letu 1934. res začelo z gradnjo, toda ne tam, kjer si je ljudstvo želelo, temveč tam gori na zad- nji černivški ridl Zelja domačinov je namreč bila, da se zgradi nova cesta iz doline, to je od Jurčka, ali pa že pri vasi 2agl, kjer je edino pravi teren za gradnjo res lepe in trdne gorske ceste. Ne bi se smelo gledati, ako stane gradnja km ceste več ali manj. Naše svarilo, da teren s Čer- nivca čez Kališki masiv na Volovljek ni primeren za gradnjo, je bilo umestno. Znesek svojih 100.000 din je bil izdan po ni skoraj več videti dedi onih nepotrebnih deL Težkega srca gledamo sdaj, kako popravljajo z veli- kimi izdatki našo rido v Črni, namesto da bi začeli graditi »Lučko cesto«. Skoraj ne moreno verjeti, da je načrt gradnje luč- ke ceste padel v vodo. Ali naj bo izjava »Hvala Rogu nič več ne sitnarijo z lučko cesto in kredit zanjo lahko porabimo dru- gje« resnična? Nemogoče! Ali so Kamni- čani in naši sosedje Lučani in Solčavani dejansko načrt opustili? Ali odločujočim niso pri srcu lepote naše domovine, da zbližajo Logarsko dolino s prestolico Slo- venije in da se enkrat načne temeljito de- lo za ustvaritev visokoalpskega letovišča na Veliki Planini, kamor se bi moglo priti po lepi izpeljani cesti čez Raka z največ- modernim avtobusom iz Ljubljane in to v najkrajšem času? Smo res tako kratko- vidni in ne vidimo < «><«• «>a - » , . k - Vse prizadete rotimo, da vprašanja gradnje lučke ceste ne opuste. V prvi vrsti pa apeliramo na Kamničane in njihovega župana. Kamniški župani so bili do sedaj vedno duša delovanja za uresničenje te gradnje, zato smo prepri- čani, da bo tudi sedanji gospod župan na naš apel stopil v zvezo z odločujočimi či- nitelji. Upoštevati Je, da so bili ravno Kamni ča ni oni, ki so skupno z Lučani že pred davnimi leti odločno pobijali mnenje gotovih krogov, da ne kaže postaviti cest- no zvezo med Kranjsko in Štajersko čez Raka. Kamničani so pač prav dobro ve- deli, da so se oni krogi bali, da bi dobilo Slovenstvo preveč vpliva na prilike v Sa- vinjski, dolini, ki je bila takrat domena delovanja celjskega nemštva. Danes so prilike seveda docela spremenjene Narod- nostne In gospodarske prilike ter tujsko- prometni, ,» odločno zahtevajo, da se fu5ka cesta čez Volovljek - Raka iz črne k Sv. Antonu zgradi čimprej. Vsako zavlačevanje in najsi bo od katerekoli strani, je greh nad ljudstvom . Tekme jadralnih modelov na Blokah Ljubljana, 1. julija Na praznik v četrtek sta čakala pred TTT- državno gimnazijo dva avtobusa, da popeljeta modelarje, člane podmladka Aerokluba na Bloke, kjer so se vršile tek- me jadralnih modelov. K odhodu se je zbralo 67 modelarjev, ki so se vse leto udeleževali tečajev za gradnjo ta izdelo- vali modele. Nekateri udeleženci so pri- nesli s seboj celo po dva, po tri modele. Lepo vreme je že takoj v začetku ustvarilo prijetno razpoloženje. Pa tudi vožnja čez Turjak in Velike Lašče v pro- stornih avtobusih je bila zelo udobna. V Novi vasi na Blokah so se udeleženci zbra- li ob hangarju bloške jadralne šole, ki je bil lansko leto zgrajen in v katerem so sedaj spravljena šolska jadralna letala. Tekmovalcem so razglasih še zadnja navodila, nato pa so se vsi skupaj podali na hrib Pečnik, ki leži nasproti domu in hangarju bloške jadralne šole. Ugoden ve- ter nad Pečnikom je omogočil modelom lepe polete. Mnogo modelov je pristalo da- leč v dolini, ali pa so poleteli celo čez hrib in šli lastnikom in komisiji izpred oči. Dosti pozornosti so vzbudili rdeče pobar- vani modeli modelarjev z Ježice. Poleg srečno uspelih poletov je bilo seveda do- Ivan žarn f Leskovec pri Krškem, 1. julija V torek je umri v krški bolnišnici ugled- ni posestnik g. Ivan žarn iz Nemške vasi. Zadela ga je kap. Na praznik je bil v Le- skovcu pogreb, katerega se je udeležilo častno število gasilcev iz domače in krške občine. Poleg teh pa je še prišlo k pogre- bu veliko prijateljev in znancev od blizu in daleč. V slovo je igrala žalostinke ga- silska godba iz Krškega. Ob grobu se je poslovil v imenu gasilcev predsednik čete pri Sv. Duhu. Ivan je sodeloval posebno marfjivo v gasilski četi. S svojimi nasveti in deli je pripomogel do ustanovitve in razmaha če- te pri Sv. Duhu. Bil je resnicoljuben in odločen mož, dober gospodar, obenem so- čuten dO revežev. Pomagal je s svojimi deli številnim revežem in sosedom. Bil je res dobrih rok, kakršnih je le malo. Vsa vas in okolica znata ceniti njegova dobra dela. Vzorno urejeni so njegovi vinogradi. Pridelal je vsako leto izvrstno vino. Znal je z nJim pravilno ravnati, klet je bila ob vsakem času prav čedno urejena. Pred- vsem je bila njegova skrb privabiti v na- še kraje prijatelje z Gorenjskega, da bi jih seznanil z izvrstno kakovostjo vin v • krški okolici. Zanimal se je tudi za napre- I dek občine ter je bil napreden občinski volj tudi takih, katerih pristanek se je končal z lomom. Kljub vsemu pa so bili tekmovalci zelo zadovoljni. Tekmovanje samo je trajalo do ene ure. Po kosilu so se udeleženci zbrali na hribu pri domu bloškega jadralnega centra in občudovali jadranje upravnika centra g. Raznožnika, ki se je bil med tem dvignil in plaval v letalu tipa »Salamander« nad Pečnikom. Nekako ob treh je komisija razglasila rezultate. Prvih šest tekmovalcev je do- bilo lepe diplome, za prve tri pa je Aero- klub določil še nagrade v obliki poletov. Po rezultatih so bili: 1. Skriep Dušan, 2. Skrlep Fedor, 3. Kobal Boris, 4. Snoj Stanko, 5. Noveli Branislav, 6. Snoj Stan- ko. Popoldne so se vsi udeleženci odpeljali v avtobusih preko Cerknice na drifcavno mejo v Planino, odtod pa čez Logatec in Vrhniko v Ljubljano. K lepemu uspehu tekem je poleg navdu- šenega dela mladih modelarjev pripomogla tudi vzorna organizacija. Tekme same ka- žejo, da se posebno v zadnjih letih mla- dina vedno, bolj,zanima ža letalstvo in da se je v tem lepem športu, začela z uspe- hom tudi praktično udejetvovati. odbornik. Z umestnimi predlogi je vedno •pripomogel k uspešnim izvedbam raznih del v občini Kot zvest pristaš nacionalne misli se je vsikdar, kadar mu je dopuščal čas, z veseljem odzval vabilu in prišel na zborovanja. Kako priljubljen je bil, je najlepše pokazala udeležba pri pogrebu. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, družini pa naše iskreno sožalje! Trideset let litijskega Sokola y Litija, 1. julija Po usodnih dogodkih v- letu 1908 se je narodnostna in sokolska misel razplamte- la na vseh koncih našega ozemlja. Tedaj je zakrilil tudi nad Zasavjem ponosni So- kol in naslednje leto — to je bilo pred 30 leti — se je ustanovilo v središču Zasav- ja prvo Sokolsko društvo »Litija — Šmart- no«. Na čelo mlade sokolske edinice je sto- pil starosta br. dr. Ivan Premrov, ki je do* kazal svoje jugoslovansko čustvovanje v težkih dneh balkanskih bojev tako, da je odšel še z nekaterimi slovenskimi zdravniki pomagat pomoči potrebnim srbskim ranjen- cem. Za svoje samaritansko in bratsko de- lo je bil deležen mnogih trpkih udarcev. Odtlej se je sokolska misel širila v vse Ignac Koprivec: Kose se bliskajo, travica pada Vode po slovenje-goriških travnikih so usahnile. Plohe v zadnjih dneh so vsaj ne- koliko oprale od povodnji oblateno travo in gospodarji niso več tako čemerni kakor so bili pred štirinajstimi dnevi, ko je izgle-. dalo, da ne bo niti voza krme za na svisli. Finejša trava je sicer zginila, ker jo je vo- da pomandrala in nalepila na zemljo, ona močna, odpornejša pa je še ostala, redka seveda in pri dnu blatna, ali kak peljaj je bo še vendar, da živina ne bo pocrkala od gladu. Košnja je bila nekoč opravilo, ki je na- polnilo Slovenske gorice s smehom in do- bro voljo. Najprijetnejše delo je bilo to. Kmetje so se ga veselili vse leto, danes pa se je veselost nekoliko unesla, zakaj ljud- je klonijo pod silo teže, ki jim leži na ple- čih ter tonejo v strahu in skrbeh. Po vaseh, ki so oglušele za tradicijo in narodne običaje, poteka čas košnje tiho. Morda tu pa tam zavriska vinjen kosec, ali zakriči trudna spravljačica, če jo kdo uda- ri z grabljami po gležnju, onega razposaje- nega ukanja in smeha pa ni več čuti. Ni belih rokavcev kakor nekoč, ni rdečih lic in iskrečih se oči. Izgarani težaki so oblečeni v strgano obleko in še na misel jim ne pri- de, da bi segli v skrinjo po edino celo sraj- co, ki jo hranijo v nji za praznike ali za smrtno uro. Nekoč je bilo na travnikih vse belo in snažno, vse živahno in dobre volje, zdaj pa ... Oh, nekoč! — Ta trda beseda. Kakor bi sedanjost bila samo za to, da člo- veka tepe. Ali res ne bomo mogli nikoli več reči, danes je tako? Ča človek gleda skozi povečalno steklo, še tudi danes odkrije kje takšno življenje; v miniatum seveda, ali vesel ga je, zakaj dandanes mora biti človek zadovoljen z malim. Še deset let borb in trpljenja in tu- di tega ne bo več. Kmečkq delo bo zgubilo pestrost in slikovitost, s katerim je bilo ne- koč prepleteno, da je bil težakom trud olaj- šan. Pravilna je trditev, da s prodorom pro- svete na podeželje zamirajo stari običaji, vraže, čarovnije. Ampak kdo si pa pri nas ni na jasnem, kako je v našem podeželju zastran prosvete? — Tu vraže in čarovnije ostajajo, zginjajo pa običaji, ki so nava- dno produkt gospodarske aktivnosti kme- tij in znosnega življenja težakov. Pri nas zamirajo običaji uipetno. zaradi siromašči- ne, ne pa na podlagi napredka. Kruh bi jih ohranil še tako dolgo, dokler bi jih prosvet- ljenost res ne shranila v arhive. Mnenje, da so narodni običaji kmečkemu delavcu moralna opora pri izvrševanju nje- govega težkega dela, je pravilno. Prosveta nudi kmečkemu delavcu v zameno za obi- čaje svojih sil, ki ga krepe. če pa so mu običaji vzeti umetno, preden ga je oblila blagodat prosvete, ga lahko to udari huje od vsega, kar ga že itak tlači. Ker je danes iz večih razlogov težavno govoriti o pravi sliki podeželja in pisati o življenju večine, bom prikazal potek ko- šnje iz vasi, ki si je še obdržala zvezo 8 starejšim časom, na katerega se očanci po kmetijah tako radi ozirajo. Takole rahlo je nekega dne potrkala na razgrete glave kmečkih gospodarjev misel, da bo treba sklepati kose in iti na košnjo. Skrivnostno so se ozirali proti sosednim kmetijam ter vlekli na ušesa, če bi začuli kje kakšno znamenje, ki bi izdajalo nemen soseda. In če ni bilo nič, je ta, ki je že de- set let otvarjal čas košnje, pogledal veselo v nebo ter ukazal svoji hčeri, naj gre na- prosit za prihodnji dan kosce. Sedemnajst jih mora biti, sicer ne pade Velika seč, Klene, Muže, Telečjak in za Drvanjo. In ko vidijo sosedje, da je prvi plast trave poko- šen, pridejo na travruke tudi oni. Od dveh zjutraj se zbero kosci, večino- ma težaki na odslužek in viničarji, na dvo- rišču pred kmetijo, kamor hodijo na delo, in ko so približno vsi, zbudijo gospodarja. Ta jim postreže z žegnano slanino, s kvase- nicami, žganjico, z vinom, in ko so pojuži- nali, zadene koso na ramo tudi on ter jih pelje na travnik. Ne dani se še, le zvezde zgubljajo na iz- razitosti. Tam pa tam laja lisica, vriska so- va, in osamel ščebet zgodnjega ptiča se me- ša s pokojnim šelestenjem listja, ki se po- zibavlje samo od sebe. Na travnike lega megla. Rosa, ki je prekrila trate, moči kos- cem strgane obuši in otresena trava riše za njimi pot. Zdaj pa zdaj kateri zavriska ter splaši s svojim glasom vrano, da zakriči, zaplahuta s perutmi ter odleti na drugo drevo. Ko pridejo kosci na široko cesto, stopi- jo v vrsto ter zapojo, in petje iz sedemnaj- stih grl, izmed katerih jih poje prvi in dru- gi glas le pet, vsi ostali pa vlečejo bas, drami iz sna ljudi po kočah, da zehaje vsta- jajo, godrnjajo potem pa se spravijo na delo. Na travniku odlože kose, si zajamejo vo- de v voderje, pijejo, nabrusijo kose in go- spodar z glavnim viničarjem ter hlapcem pregazi mejo, da bi ne delali soseda ško- de. Potem se gospodar postavi k meji. S koso napravi pred seboj križ, »Bog poma- gaj 1« pravi in ostrina tankega rezila švi- sosednje vasi in danes štejemo že več edl- nic: Sokolsko društvo Šmartno in Sokola Ponoviče-Sava, ki sta se odločili od matič- nega litijskega Sokola, ter agilno sokolsko četo na Polšniku, ki je med najvišjimi v vsem Zasavju. Za uvod v sokolske svečanosti bo sveča- na akademija v litijskem Sokolskem domu. Nedelja 2. julija pa je vsa posvečena so- kolski misli. Dopoldne bodo vaje na telova- dišču, popoldne pa bo nastop s sodelova- njem vseh oddelkov. Zatem se bo vršila so- kolska zabava Litijskemu Sokolu kot matičnemu dru- štvu sokolskega napredka v Zasavju želi- mo k tridesetletnici, da bi v slogi in brat- skem soglasju korakal še v nadaljnje jubi- leje. Zdravo! Pes čuval Prijatelj lista nam je opisal svoj nasled- nji resnični doživljaj: Bilo je dne 25. junija ob 3. zjutraj. Spal sem zelo trdno, iz spanja pa me je prebu- dil moj pes-ptičar, ki je na vso moč cvi- lil. Prižgem luč in vidim, da je pes zelo ne- miren. Meneč, da hoče ven, mu odprem vra- ta in ko vidim, da potrebe ni opravil, ga spravim spet nazaj. Ko se spet vležem, pri- teče pes k postelji, se vzpne na njo, začne lajati, tuliti, prime za blazino in jo vleče s postelje. Na ukaz »lezi«• ni ubogal, nego je začel begati s kota v kot, pritekel spet k postelji, prijel blazino in jo vlekel k vra- tom ter skušal vrata odpreti. Vrata so bi- la zaprta s ključem in, ko jih ni mogel od- preti, je začel tako pretresljivo tuliti, da me je spreletela groza. Početje psa se mi je zdelo zelo čudno. V glavo so mi šinile razne misli: morda ogenj ali tat. Vstal sem in poslulal ter naenkrat začutil prvi sunek potresa. Pes se je prepla- šeno stisnil v kot. Nato je zabučal drugi sunek, najmočnejši pa je bil tretji. Koča se je zazibala, posoda preobračala in zdelo se mi je, kakor da bi bil v kakem čolnu. Pri tretjem sunku se je razločno slišalo zateglo bučanje od vzhoda proti zahodu. Po potresu se je pes umiril in zaspal. Po vsem tem se vidi, kako žival občuti že v naprej kako nevarnost Se bolj čudno pa je to, kako je hotel pes svojega gospodarja na pretečo nevarnost opozoriti in ga reši- ti. Zgodilo se je to v gorski koči na Ilo- vici (1256 m nadmorske višine). SOKOL Taborjenje Sokola Maribora matice. Sokol Maribor matica priredi samostojno taborjenje v Martuljku na Gorenjskem za članstvo In naraščaj nad 16 let. Prijave je oddati v društveni pisarni vsak dan od 11. do 12. in od 16. do 19. do vštetega 10. Julija. Tabor bo trajal štiri tedne in znaša tabornina 10 din dnevno.. Plača se lahko v dveh obrokih, in sicer 1. obrok do 10. julija, drugi obrok pa po 1. avgustu. Ta tabor ne bo v zvezi z župnim taborom, ampak bo izključno za pripadnike Sokola Maribora matice. Sokol v Cerkljah ob Krki priredi danes 2. julija javni telovadni nastop, združen z zletom Mežiškega sokolskega okrožja in tekmami moške in ženske dece. Začetek tekem ob 8. in skušenj za popoldanski na- stop ob 14. Popoldanski nastop se začne ob pol 16. Vabimo vse bratske sokolske edinice in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži prireditve ter s tem pripo- more k še večji okrepitvi sokolske misli na širnem cerkljanskem polju. Uprava Sokolskega društva Blejska Do- brava občinstvo obvešča, da se je morala za 2. julija določena velika javna tombola iz tehničnih razlogov preložiti. Tombola bo 16. julija ob 15. uri, ako pa bi bilo na ta dan slabo vreme, pa 6. avgusta ob isti uri. Društvo ima namen v okvirni sokol- ske Petrove petletke zgraditi lasten dom ter zaradi tega priredi veliko tombolo s krasnimi dobitki kakor: motorno kolo, ženska in moška kolesa, divan, zaboj slad- korja in vrečo moke ter mnogimi drugimi krasnimi dobitki. Tombola bo na društve- nem letnem telovadišču na Blejski Dobra- vi poleg postaje Dobrava Vintgar. Tablice so po din 3 ter se dobijo pri društveni uprsvi, v kolodvorski trafiki na Jesenicah, v trafiki sestre Mice Mesarjeve na Jese- nicah, v trafiki g. Ran ta poleg dvorane Kino-Radio, Jesenice—Fužine in pri po- družnici NSZ na Jesenicah, Sokolski dom. Prosimo, kupujte naše tablice! Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti III. zleta sokolstva na Jadranu na Sušaku dne 15. in 16 julija 1939, da se prijavi v petek 30. jnnija v društveni pisarni (od 9. do 12. in od 16. do pol 17.); za članstvo in nara- ščaj odobren popust 75% na železnicah, na parobrodih pa 60% za članstvo in 75% za naraščaj. Vplačati je torej treba 1 din stne po travi, jo podre ter jo potegne v plast. Za prvim koscem, ki mu pravijo prednjak, se razvrate ostali po socialnem stanju in po funkciji. Največji siromak kosi zadnji, če ni morda najboljši kosec, da bi se ga zaradi tega bali, zakaj če je zadnji boljši od prednjega, mu lahko nagaja. Lah- ko mu »reže gorMicka zajtrk nese, mimo mene nese, jaz pa le od zaja imickam no kosim. Virt naprej kosijo, nam zadnjim te smejijo, jaz pa le od zaja imickam no kosim. Kosa je rjava, žganica ni ta prava, jaz pa le od zaja imickam no kotim* za zletno legitimacijo ta II fin a iletul znak odnosno 10 dni za zletni znak telova- dečih. Skupna prehrana stane 15 din za dva Sni, ki pa ni obvezna, skupno preno- čišče je brezplačno. Iz Hrastnika h Zvočni kino S°koi predvaja danes ob 16. in 20. film iz afriške džungle »Go- spodarica prašume«. h Na naslov okrajnega cevnega odbo. ra. Pri nas je zelo razvit avtomobilski promet. Avtomobilisti prihajajo po dveh banovinskih cestah — preko Zidanega mo- sta in preko Dola — v Hrastnik ter skozi Hrastnik v Trbovlje. Na križiščih cest pa tuj avtomobilist ne ve, kam naj krene — na desno ali levo, da bo zadel pravo pot. Zato obstoji na križišču in čaka, da pride kak človek, da ga lahko vpraša: »Kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot«. Pri vsem tem čakanju pa nastanejo dosti- krat prometne ovire, če že ne nesreče. In tako nastane tudi dostikrat nejevolja vozni kov, kakor pešcev. Vsem tem neprilikam bi pa lahko prišel okom za to poklicani čini tel j, to je okrajni cestni odbor. Če bi postavil na cestnih križiščih proti Dolu in pri zalogi piva zadosti velike napisne tabla (kažipota). Iz Trbovelj t— Frizerska obrt v Trbovljah vidno napreduje. Zlasti se naši frizerski mojstri trudijo, da čimbolj ustrežejo že zelo raz- vajenim zahtevam našega nežnega spola, ki ni zadovoljen s povprečno pričesko, temveč želi prvovrstne mestne postrežbe! Treba je priznati, da so se naši damski saloni, če jih tako že lahko imenujemo, tehnično in higiensko že zelo izpopolnili. Bilo bi le potrebno več smotrne izurjeno- sti frizerskega naraščaja, ki bi ga mora- li pošiljati tudi na prakso k mestnim fri- zerskim podjetjem, zlasti pa tudi pomoč- niško osobje vežbati v sodobni frizerski stroka, morda potom strokovnih tečajev, ki bi se jih dalo pač ustanoviti v Trbovljah samih. O tem je bilo govora že lansko le- to, pa je zopet vse zaspalo. Naša frizer- ska obrt je zdaj izpopolnjena z otvoritvi- jo novega damskega in frizerskega salo- na, ki ga je uredil priznani mojster g. Maks Petretič na Vodah pri Pravdiču. • Nov grob. V Studenicah pri Poljčanah je preminil v starosti 72 let upokojeni šol- ski upravitelj g. Jože Kold. Zapustil je dve hčeri in sina. Pogreb blagega pokoj- nika bo danes v nedeljo ob pol 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno so- žalje! Termiti uničujejo telefonske vode Pred nekoliko meseci je neki pivovar- nair v Portu Danviinu v Avstraliji povedal, da so termiti vdrli v njegovo klet in po- srkali 80 sodov najboljšega piva do zad- nje kaplje. Ta krok je veljal pivovarnar- ja 250 funtov šterlingov. Toda ti žejni termiti so prave sirote proti tistim svojim tovarišem, ki delajo sedaj sive lase avstrijski brzojavni upra- vi, Poskusdlli so namreč zaščititi telefon- ske vode v zemlji z lončenimi cevmi, air- zenikom im različnimi plastmi tolšče, a ka- ko so se kontrolni uradniki pred nedavnim začudili, ko so na nekem kraju, kjer je bil v vodu nastal kratek stik, ugotovili, da so bili termiti prezrli itn požrli ne samo ce- vi, temveč oalo arzen ik, vozel ino in konč- no še debeli svinčeni plašč, da so konč- no dospeli do telefonskih žic. Sedaj pre- mišljujejo, kaj bi bilo še storiti, da termi- tom pokvarijo veselje do takšnih dragih požrtij. Žalni gost kradel srebrne žlice Ze pred časom je zasebnim osebam in pokopališkemu osebju v Rigi padlo v oči, da se mlad moški udeležuje večine žalnih svečanosti v iimovitih družinah. Ugotovili so tudi to, da v mnogih paimerfh na skriv- nosten način izginjajo razne dragocenosti. Po sistematičnem opazovanju so ugoto- vili, da neki žalni gost, ki je svojo boCe- čino kazal še posebno očitno, po navada ni- komur ni bil znam. Po nekem pogrebu so te dtnš tega gosta«, mladega moža, preiskali in 90 potegnili iz njegovih žepov od tacat »rebrnih žlic. Bolečina in strah na njego- vem licu sta bila tedaj nepooatrejena. Ob osmih pridejo na travnike spravljači. Večinoma dekleta in mlajši fantje, ki še ni- so za košnjo. Takrat postane na travnikih živahno. Kosci love spravljačice, jih meče- jo v travo ter jih nadevljejo z njo, potem pa zopet pojo in kosijo, dekleta pa raztre- sajo nakošene plasti trave. Okrog devetih prinese domače dekle kos- cem južino. Na vrhu jerbasa ima sedem- najst šopkov napravljenih iz fajglja, pela- gonije in povezanih z rdečo nitjo. Ko od- loži jerbas, pridejo kosci k nji in vsakemu izmed njih pripne za klobuk šopek. Naj- večjega dobi prednjak, če ni med kosci nje- nega fanta. To je vesela ura, ki požene kos- cem v grla vso moč, da pojo kakor pri te- lovski procesiji. Če je sonce premočno, ne- hajo takrat kositi in gredo med spravlja- če, zvečer pa nadaljujejo košnjo. Spanja je v tem času na kmetih malo. Ob enajstih zvečer pridejo delavci domov s košnje, ali s hlevov, kjer so tlačili seno, zjutraj ob dveh pa je treba vstati in iti na košnjo znova, in to tri tedne dan za dnem. Čez dan je na travnikih prijetno. Tudi spravljači pojo. Objeti med seboj hodijo s travnika na travnik, obračajo dišečo seno, raztresajo senene navlje, ki jih delajo prvi dan, ko je trava pokošena, najlepše je pa seveda, ko je seno na vozeh. Visoko nalo- ženi vozovi škriplje jo po cestah, okovana kolesa cvilije po bregeh, ko so zavrta in konji stopajo po travnikih ponosno, kakor bi vedeli, da ta dan delajo zase. Le takrat, ko pride na travnik voznik, ki pobira suho seno za duhovnega gospoda in za organista, delavcf umolknejo. Kmet od- rine jezno navelj sena in zagodrnja: »To imašlc Zvečer se čuje tu pa tam pijano vri- skanje in petje, potem pa vse utihne. Zju- traj se ponovi življenje prvega dne.