82. številka Ljubljana,- v ponedeljek 12. aprila. XIX. leto, 1886 Izhaja vsak dan xve(er9 izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetoan za a v stri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez poSiljanja na dom za ^se leto 13 gld., za 6etrt leta 3 gld. 80 kr.. za jeden tnesoc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za incsec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor po&tnina znaša. Za o z'n anila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi si ne vračajo. Uredniltvo in n pr a vn išt vo je v Rudolfa EirbiSa bisi, „ Gledališka stolbi". Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 10. aprila. Če bi bolniku že s tem bilo pomagano, da modri možje poiščejo vire bolezni, dijagnozo koo-statujejo in reveža pomilujejo, — z včerajšnjim in denašnjim dnem bile bi zaceljene vse rane kmet-skega stanu v Avstriji! Malone štiri seje govorili so letos državni očetje k budgetu poljedelskega ministerstva, toliko govorjenje je tedaj bilo o kmet-skem prebivalstvu ter o njegovej rastočej revi. Bile bo to bistroumne besede, in kar je še lepše, bilo je tudi nekaj srca v njih za kmeta, rednika vseh stanov. Modro se je določevalo, zakaj propada avstrijski kmet; razlogi so nekateri nevidni, v nedo-sežnih višinah in zvunaj državne meje in moči; drugi pa so v državnej upravi, v zakonodavstvu in — to so pozabili povedati modri možje — v kmetu samem Stvari več ali manj vsakemu znane! Da so se pa tudi letos od prve, do zadnje vse ponavljale in poudarjale v državnem zboru, znamenje je to, ds volilci-kmetje čedalje bolj pritiskajo na svoje poslance, da se njihova beda ne zmanjšuje, maii-več da raste od leta do leta, od dne do dne. Z vseh stranij, s slovanske in neslovanske, liberalne in konservativne strani vrele so včeraj in danes tožbe, da se naš kmet pogreza v nič, da kmeta kmalu več ne bo, če se sedanjemu ne pomaga k višku. Tudi so bili gorki, od srca izvirajoči zlasti nekateri kliei po kmetovej pomoći, bolj prepričevalno bi govoriti in priporočati ne mogli zbori samih kmetov. Ali kaj pomaga znanje bolezni in nedostatka, Če pa niso znani leki, ali če ne doseza vsega znano sredstvo? Tu je modrost pošla marsikateremu govorniku. Minister poljedelstva grof Fal-kenhavn, katerega so nekateri levičarji napadali, kakor bi on imel točo in dež v svojih rokah, bil bi vesel, če mu bi kdo nasvetoval korenito zdravilo zoper jetiko kmetskega stanu. A ni ga čul on, niti so ga čuli drugi poslušalci. Recepti so bili le bolj na homeopatično stran in jeden utis bil je po vseh teh nasvetih, ta namreč, da se stvari ne dajo zbolj-šati od danes na jutri, da pa so sredstva, katera dobro in vztrajno uporabljana morejo zavirati padanje, dokler se rod sam prerodi in si sam ustvarja dobro bilanci j o. Jeden duh je šel skoro po vseh govorih, ta namreč, da je kmeta treba povzdigniti v omiki, da mu je razširiti duševno obzorje, pripraviti ga do tega, da bode znal računati, primerjati razhodkc svoje z dohodki svojega zemljišča. Stroški, ki jih ima sedanji kmet, so toliki in tako konstatni, da jih ni mogoče dobiti iz prebitka na podlagi starih dohodkov. Ni pravi tisti glas, ki vso nesrečo podtika le davkom, ki so konečno tudi potreba opravičena v napredku človeške družbe, glas, ki vsega dobrega pričakuje od znižanja dolžnostij do države, nego pravi je tisti svet, ki hoče, da sadu-nosni in potrebni razhodki ostanejo, po tem pa, ker mora bilancija biti positivna, da se povišajo dohodki. Nad vsemi drugimi pripomočki je umno gospodarstvo, katero zna iz tal priboriti kar največ dobrega pridelka, a zna tudi, kako in kam je najbolje obrniti pridelek in skupljeno vsoto. Pro-speh zemljiške rente je prezavisen tudi od razuma in spretnosti tistega, kateri zemljišče obdeluje. Misel, da mora vlada v prospeh kmetijstva skrbeti za kmetijske šole, poudarjala se je v tej debati skoro v vseh boljših govorih, izjavljalo se je tudi, da bi bilo najbolje, ako bi se tudi kmetijski pouk posta-vil pod nadzor naučnega ministerstva. Več, kakor druga vnanja zdravila, pomagala bode kmetu samopomoč, in da ta. pride na zdravo, strokov-njaško podlago, zato naj živ ostane klic: dajte kmetu več izobraženja, dobrega kmetijskega pouka I Kakor sploh politična uprava tlači uas Slovence tudi organizacija, kolikor se je tiče kmetijstva. Kjer smo v manjšini, ne brigajo se za nas „kmetijske družbe;u kranjska „ kmetijska družba" pa neče in deloma tudi ne more naprej. Da nemarno zadostnega kmetijskega pouka, da naše krono vine država tudi v tem zanemarja, to je istina, katero pred vlado zastopati bila bi naših poslancev sveta dolžnost! A tudi v tem, kakor kaže, vsakemu poslancu ni vse tako jasno, kakor bi moralo biti, predno je prišel v oklic „centralnoga volilnega od bora." Vsaj nekoliko je nam tedaj zadostil danes poslanec gospod Pfeifer, ki sicer ni poudarjal, da smo glede kmetijskih podpor zmirom najzadnji tudi pod to vlado, je pa vsaj indirektno nekoliko očitanja čutiti dal, ko je izpovedal, koliko je že de- žela kranjska Žrtvovala za bodočo dolenjsko vinarsko šolo, državne podpore pa zanjo še ni, da-si je bila obljubljena še od prejšnje vlade. Govoril je gospod Pfeifer tudi o nesreči, ki je dolenjsko vino zadela po trsnej uši, ter priporočal je v od-vrnitev nadaljnje te nezgode, naj vlada osnuje za Kranjsko, morebiti v Kostanjevici, šolo u ameriške trse, naj take zdrave trse izroča posestnikom okuženih vinogradov. Poljedelski minister odgovoril je na to le glede ameriških trsov, češ, nda se je z njimi Že vlani storila poskušnja, da se jih je veliko naročilo in oddalo v razne trsne šole. Tudi letos dobila je vlada precej ameriških trsov, takih, ki se ne bodo dali okužiti. Vlada v tem oziru misli tako, da tistim, ki od teh trsov kaj pričakujejo, trse pripravi po najnižjej ceni; a da bi sama pričela in silila, tega ne more, ker on (grof Falkenhayn) meni, vlada bi se odgovorno storila za to, da se trsi tudi obneso, ako bi sama kaj tacega positivno priporočala. Osobito še omenjam, da so taki trsi odmenjeni tudi za šolo na Kranjskem." Glede podpore za dolenjsko vinarsko šolo minister ni ničesar dejal. Danes v večernej seji pride za poljedelskim ministerstvom na vrsto razgovor v budgetu pravosodnega ministerstva. Najbrže bode buren, ker pritoževali se bodo tisti, katerim treba ni, a molčali bodo oni, ki bi ne smeli. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. aprila. l?e*arjeviču Rudolfa je Mostarsko prebivalstvo jako navdušeno vsprejelo, zlasti rnohame-danci. Beg Mostarski pozdravil je z navdušenim govorom cesarjeviča. Hercegovski vojaki in sicer ba-talijnn Mostarski napravili so špalir. Vsprejela sta cesarjeviča FML. baron AViuterhalter in načelnik civilne uprave major Sauerwald. Cesarjevič je ogledal veliko mošejo, trg in Rimski most, ki drži čez ( Narento. Čez šest ur se je pa odpeljal nazaj v Metković. Nuncij hrvatske regnikolarne deputacije je obširen, obsega kakih pet tiskanih pol. V njem sQ zahteva, da mora biti hrvaščina tudi uradni jezik y skupnih zadevah na hrvatskej zemlji. PremoženjQ LISTEK. V 1'Hi Postna pisma. n. Milostiva gospa! Od zadnjega postnega pisma postal sem zelo milosrčen. Uboge žabe! Pod Turnom sem se šetal in premišljeval sera, katero obečanih žab bi Vam poprej izročil na milost in nemilost, kar zapazim, da mestni hlapci in prisiljeni žganjarji stržejo iz romantičnega basSna v znanem Vam senčnem logu zastarelo blato, ž njim pa tudi — vso žabjo zalego. Oblateni delavci so se večjidel rotili, jeden pa, ki je bil menda bolj usmiljenega srca vzdihnil je: žab ne bo več! In verjemite mi, milostiva, tudi jaz nemam kamena mesto srca, hotel sem Vam jih nekaj naloviti, da jih pripravite po svojej volji, a take uime jim nesem želel, še manj kot našim „Nemcem", ki vzlic dobrohotnim svetom nekaterih dostojanstvenikov zopet nemajo nobenega svojih odločnih zastopnikov v mestnem zboru. Veselim se, da imam jaz čisto roke pri tej nesreči, a takoj takrat sem ves skesan vskliknil: žabe pustim v miru! Toda gospa, kaj bode pač sedaj z najinimi pismi, kaj z mojim žabarstvom?! Na te melodijozne božje stvarice hotel sem osnovati večino svojih jedkih mislij, njih delovanja in njih svojstva hotel sem Vam pokazati v vsi nagoti, tako, da je gospod urednik ,*) že naprej sluteč sveto mojo jezo, moje pismo jeden teden zadržaval in mi s tem jezik zavezal za jedno pismo, kajti postna pisma smejo se pisariti pač le v postu. Prvo moje pismo je bilo baje že na poti v brez-podni uredniški koš, ker se je gospod urednik bal, da iz mnogovrstnih naštetih kvakarjev nastanejo v poznejših pismih morda kake baze neljubi mu advokati ali kaki državni pravdniki itd. Nepotrebna skrb, jaz nemam tacega prepričanja, temveč nasprotno! Toda bodisi kakorkoli, glavna podpora najinega odgovora je odvzeta vsled usmiljenosti moje, to trpko resnico pa pozabim toliko lažje, — da rečem prav po zgledu Knotzovem — ker upam, da ste me, milostiva, vendar razumeli. Razumeli ste, kaj je bistri tolmun, kaj starezen, kaj mladezen, videli ste, kako je starezen iz tolmuna napravila kalužo in kako jej je mladezen čisto jednaka ter se veseli žab in kalužnega blata. Razumeli ste me, kaj mi torej še mari žabe! *) Zadržavali smo pismo, ker smo je prekasno dobili in ker je bilo sploh le za nedeljo namenjeno. Urcd. Milostiva, stopite rajše s svojo drobno nožico nad bajer, saj je še toliko božjih stvorov in opazovati na njih Vam je mnogo! „0j to ae v travi jasno bliska, Po jarkih vse svitlo, zlato." Tu so Vam trobentice in zvončki, ponižne vijolice in puhli podlesk; nad njimi pa se mogočno vzdigujejo košate lipe in vitke smreke. Na vejah zagričeva zbor glasnih ščinkovcev, v samoti žgoli drobna taščica, kos rumenokljuni pa opeva dobroto prerojenega solnca: „zelena gora, Živ je log!" Milostiva, pogledite pa vrhove istih veličastnih sme-rek in lip! — ni jih, polomila sta jih vihar in sneg. Napravila bi se lahko žalobna pesem, elegija na te veličastne, polomljene velikane, vsaj taka kakor jih je čital naročeni Rosegger našim turner-jem in našemu Anastaziju Zelencu na Čast, a vem da neste prijateljica takih bolestnih in žalnih spevov, jaz sem že uganil Vaše misli milostiva; Vi si mislite: kaj pa so toli okorne in trde te smereke, upognile naj bi se bile in imele bi še cele vrhove! Gospa, Vi imate svoj pravi razum. Slovencem nalagalo se je že mnogo na glavo in vrat, a nikdo si ni še šineka zlomil zaradi tega. — Vendar, gospa, jaz vidim, da se dolgočasite, kajti ste bolj sokrat- Hrvatske ostane vzlic skupni upravi hrvatska svojina. §. 45, ki govori d sporazumljeneui postopanji centralne in deželne vlade, se je ru&l iu to je prouzročilo znane dogodke v avgustu 1883. leta. Nadalje se zahteva reorganizacija hrvatskih sekcij in trdi se, da se je prezirala deželna avtonomija pri raznih skupnih zakonih, oblastvih in niejnarodnih pogodbah. Nadalje se pritožuje, da se ne rabi nr-vaščina pri železnicah iu pri napisih na grbin. Zahteva se sprememba §. 17, ki se tiče zbornice ma-gnatov, ter poudarja, da se državni obračuni s Hrvatsko pomanjkljivi in se v več ozirih skuša škodovati hrvatskim financijam. Viianje države. Vsa poročila, da se je nova «rl»*ka vlada sporazumela s Piročancem in Novakovićeni so bila izmišljena. Privrženci Piročanca in Novakoviča se ne bodo udeležili volitve. Ristiea nečejo podpirati, ker se na nje ni oziral, ko mu je bil kralj naroČil sestaviti rainisterstvo, ampak je hotel v ministerstvo poklicati samo svoje pristaše. Nedavno je ItolgarMki vladni list objavil knezov dekret o osnovi in organizaciji generalnega štaba za bolgarsko vojsko. Dosedaj Bolgari neso imeli posebnega generalnega štaba. — Bolgarskim zakonom o občinskih in privatnih učilnicah in šolskem nadzorstvu razširila se je veljava tudi na Vzhodno Rumelijo. Dopisnik ,,Zastave" imel je dolg pogovor z grofom Ignatijevom o balkanskih zadevah. Ko bi bila Bosna tako ostala, kakor je on želel, trdil je Ignatjev, bi Srbi gospodovali ne le v Bosni, ampak tudi v Starej Srbiji. Da se stvari za Srbijo neso tako ugodno razvile, ima se zahvaliti njenim novim prijateljem. Rusi dobro vedo, da bode Srbom avstrijsko prijateljstvo in kljubovanje Rusiji le škodovalo. O Bolgariji rekel je Ignatjev, da se mu kar smešno zdi, da hoče kak Bolgar brez sporazum-Ijenja Rusije uresničiti one ideje, katere je sprožila Rusija in za kar je krvavelo 100.000 Rusov. Velika napaka je, da ima Bolgarija kneza, ki ni udan bolgarskej, slovanskej in ruskej stvari in da deluje proti tem interesom. Nadeja se pa, da bodo Bolgari spoznali svojo zmoto, vrnili se na pravi pot in znebili se tacega kneza. Razmere mej Rusijo in Avstrijo, po mnenji Ignatjeva, neso najboljše, prej ali slej prišlo bode do odkritega sovraštva. Avstro-ogerski listi in diplomati demonstrativno žalijo Rusijo v vseh balkanskih zadevah. Vse kaže, da pride do boja mej Avstrijo in Rusijo, če tudi Rusi sedaj tega ne žele. Ignatjev je nadalje rekel, da se ne boji Avstrije v orijentu, kajti on jo dobro pozna. Čim dalje bode prodirala v slovanske dežele, tembolj bode oslabela. V Bosni in Hercegovini postopa Avstrija, kakor bi ti deželi bili že njeni, toda se jako moti. Brez dovoljenja Evrope in velevlastij Avstrija ne more prisvojiti teh dežel; Rusija pa gotovo ne bode tega privolila. „Svjet", organ Komarova pripisuje veliko po-litiško važnost bivanju ruskega carja v Livadiji. Zmotnjave v Bolgariji, pravi ta list, opominjajo Ruse na važnost Črnega morja za Rusijo. Izhod iz Bospora v Črno morje mora priti v ruske roke Car bode že znal ceniti Črno morje kot rusko morje. Povedali smo že, da socijalistični agitatorji močno širijo svoje ideje mej kmetskim prebivalstvom v Italiji. Vlada vedno bolj spoznava nevarnost, ki utegne na vstati vsled teh agitacij. Prefekti in župani v Lombardiji so dobili že ukaze, da naj z vsemi postavnimi sredstvi zabranjuje j o socijalistiške shode, ki se sklicujejo ob nedeljah in praznikih po kmetih. Položaj v ltelgiji se zopet hujša. Okrog Charleroi so vsi delavci ustavili delo. V premogovnikih v Martinetu, Chateliueau-u in Gilly-ji ne dela noben delavec več. Grad direktorja premogovnika v Gilly-ji, Clerxa, je v veliki nevarnosti pred delavci. I Vojaščina se je tja odposlala. Delavci v predilnicah I v Ninove-u zahtevajo vsaj dva franka plačila na t dan in da se odpravi kupovanje živeža z „bons"-i. j Delavci pri železnici v Geutu tudi nečejo delati; j ker se njim je ponižalo plačilo. Pruska vlada misli, da z znanimi p roti poljskimi predlogi še ni dovolj storila za ohranehje ! ; nemštva v vzhodnih provincijali. Sedaj zahteva od ; j deželnega zbora še 3,600.000 mark za podjplOfro nemških dijakov, kateri bodo potem zavzemali v I i vzhodnih provincijali državne službe, pospeševanje j nemških višjih dekliških šol in grajenje poslopij za j \ nove' nemške ljudske šole v teh krajih. — Kulturni j i boj v Prusiji bliža se koncu. Papež je privolil v I zahtevo Bismarckovo, da bode vsak škof moral po- : j prej objaviti vladi, koga misli imenovati župnikom. Vlada bode imela pravico, potrditi predlaganega ali ga pa odkloniti. V Rimu so se temu dolgo ustavljali in so se šele udali, ko se je Bismarck izjavil, da drugače ni misliti, da bi gosposka zbornica privolila v kake premembe obstoječih zakonov. Sedaj misli vlada deželnemu zboru predlagati obširno revizijo majskih zakonov, ker papež to želi. Teško je odločiti, kak upliv so napravili Glad-stonovi irski predlogi na angleško prebivalstvo. Večina Londonskih listov je odločno proti predlogom. V provincijah so pa le konservativci proti predlogom, liberalci so pa celo zanje vneti, samo proti temu imajo nekatere pomisleke, da se hočejo irski poslanci popolnem izključiti iz državnega zastopstva. Škoti so večinoma proti Gladstonovim predlogom. Liberalni poslanci v zbornici pa omajujejo. Gladsto-i nov izvrsten govor jih je mnogo pridobil, kateri so bili poprej nasprotni. — Hartigton se je odločno izjavil proti Gladstonovim predlogom. Poudarjal je, da ob volitvah narod ni nič vedel o tem On se nadeja, da bodo ti predlogi zavrženi in da bodo vse stranke kakor jeden mož branile skupnost države. Ravne tako odločno ae je Chamberlain izjavil proti irskemu parlamentu, ako se ne dajo jamstva za jedinost države in prednost angleškega parlamenta. Obema je odgovarjal jako dobro John Morlev, ki je velik prijatelj Ircev. Rekel je jima, da ne spo-I znata težavnega položaja. Ko bi se zavrgli ti predlogi, bi se morala s prisilnimi naredbami zatreti narodna liga. To bi pa bilo jako nevarno. Kdor pozna to nevarnost, bode gotovo za politiko spo-razumljenja. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 8. aprila. Predseduje župan g. Grasselli. Navzočnih je 22 mestnih odbornikov. O vero vatel j ema zapisnika denašnje seje imenuje gospod župan odbornika Nič-mana in Vel k o vrh a. Odbornik Potočnik poroča v imenu združenih odsekov finančnega in stavbenega o gradnji bolnice za silo. Poročevalec pravi, da je došlo devet posamičnih ponudeb, za vse delo pa tri. Na te se je ozirati. Ponudniki so: Fran Peterca, Tonnies in kranjska stavbena družba. Ponudba g. Fr. Peterce je predraga, ker je le 39 gld. pod razpisano ceno (28.477 gld.). Tonnies prevzame zgradbo, ako sme uporabljati svojo opeko iz Kozes z odpustom 6lU°U in ako se krije bolnica s skrilji za 26.735 gold. Ponudba kranjske stavbene družbe je za 235 gld. od dveh druzih ponudeb ceneja. Združena odseka razpravljajoč vprašanje, ali bi se krilo s skrilji ali z opeko, odločila sta se za prvo, kajti s skrilji krita streha je gorkeja, bode tedaj gotovo bolje rabila za bolnico, kakor tudi za nastanjenje vojakov, v kateri namen ima bolnica tudi služiti. Sploh pa je pomisliti, bi li vojni erar, ako se krije z ske čudi. Sokrat ni hotel namreč nikedar izven Aten opazovati naravne lepote Grške in sosednjih dežel. Čudečim se prijateljem je odgovarjal, da trave in kamenja vidi dovolj v Atenah, a s travo in kamenjem da se pogovarjati ne da, nego le z njegovimi someščani. „Švicarija" se nama smeji nasproti, vem, da je marsikateri popoludan tudi Vaše zatočišče, kjer v družbi premilih družic srebate kavo in s pravično strogostjo razsojate o onej ali onem, o onem ali onej. „Eine strenge Sittencomission!" Gospa, tudi jaz sem nekedaj hodil tja — ker neseni ravno sovražnik kavi — toda hodil sem v jutro ne popoludne. Razen mene hodili so še trije jednakomiBleČi gospodje in ker Vas morda ta hoja na kavo zanimive, povem naj jeden akt iz nje. Mi štirje usilili smo se nekako mej stare goste in zagvojzdili smo se mej nje, kakor se zagvojzdi jeklena zagvojzda v hrastov pauj. Na našej desni sedela je večja haut-volee, tu je bila domena par narodnjakom „prijaznih" advokatov, sovetnikov kranjske hranilnice in „Schulvereina*, ter ženska in moška moda je imela po jednega zastopnika. Na levo je imel prvo besedo nek gospod, ki ven in ven ure navija, pa ne v uradu, kakor nek drugi, nego v svojej urami; le ta je obdelaval par tur- nerjev krog sebe, jezil se je nad pošto in nje uradniki ter je strašno vzrastel, ko bi mu kdo ugovarjal. Pogovor obeh miz je bil navadno kaj glasen in šumen, dokler ni naša čvetorica stopila v sobo; potem se je polegel, potihnil in slednjič si mislil, da se le še usta drže ušesa. Bilo je ko da jastreb pade mej jato kričečih vran in kavk. Toda to še ni največe hudo; najhuje je pač bilo, da smo sedaj govorili, kako je „Schulverein" razpisal nagrade profesorjem slovenščine zaradi njih zaslug za ger-manizovanje, sedaj, da se skoro počne zidati „Narodni dom" itd. itd. upliv teh pogovorov pa se je lahko bral na licih naših sosedov. Oni čas nesem nikdar čital političnih listov, kar na lica teh gostov sem pogledaval, kedar so bili zdolženih lic, znal sem, da nam je vlada vrgla zopet kako mrvico, kedar pa so jim lica žarela, kazalo je: „e pur si muove „fur den Liberalismus". Necega jutra pa pride do naše mize kasirka Ana in pozdravi nas: „Tabro jutro!" Milostiva, da ste ga Vi videli našega urarja na ta pozdrav! Za-rudel je kot rak in strupeno jo je pogledal ubogo Tirolko. Tisto jutro pri vrgel jej je vsakdo od naše mize štiri krajcarje mesto dveh, drugo jutro pa smo zvedeli, kako je „die deutsche Sittenkommission" opeko, poslopje v podstrešnjih prostorih sploh odobril za nastanjenje vojakov. Zatorej nasvetujeta združena odseka, da se bolnica za silo krije s skrilji in da se izroči ta s tiskalnimi cenami na 28.517 gld. 7 0 kr. proračujena stavba kranjski stavbeni družbi na podlagi ponudbe izročene 20. marca za 26.500 gld., tedaj z odpustom 7*7 °/0, mestnemu magistratu pa se naroči, da potrebno ukrene, da se sklene s stavbeno družbo pogodbo, da ista kavcijo popolni in stavbo takoj prične. Pri glavnem razgovoru poprime besedo podžupan g. Petričić. On pravi, da ga jako veseli, da je kranjska stavbena družba stavila za vojašnico tako ugodno ponudbo, da je sploh mogoče zidati vojašnico. Pri vsem tem pa bi govornik le priporočal in nasvetoval, da se gradnja bolnice za silo izroči tvrdki Tonnies, kajti ako se sedaj slednje ponudba ne vsprejme, morda nikdar več ne bode stavila ponudbe za kako zgradbo. Saj ima kranjska stavbena družba, ako hoče mestno vojašnico dobro in solidno zidati, posla dovolj, in ni se jej treba ozirati na to stavbo. Premisliti pa je, da ima mestna občina izvršiti še dokaj stavb, tako prav kmalu mestno ljudsko šolo. Sploh pa se zd' govorniku ponudba popolnem pravilna, zatorej nasvetuje, ne s političnega stališča, ne iz antipatije proti kranjski stavbeni družbi, da se izroči stavba bolnice za silo tvrdki Tonnies. Župan Grasselli omenja, daje pravilno ponudba za stavbo bolnice predložila prej tvrdka Tonnies, nego stavbena družba. Poročevalec Potočnik pa trdi, da je stavbena družba prej stavila ponudbo. Ako je zadnja pozneje izročila ponudbo, za koliko bi napravila opečno strt-ho, je to le dopolnilo, ne pa dodatna ponudba, (Nachtragsoflfert.) Župan g. Grasselli naglasa, da se je to zgodilo šele po magistratnej seji, ko se je začelo razpravljati vprašanje, ali bi se krilo s skrilji aH z opeko. Odbornik No 11 i misli, da je najprej bistveno rešiti vprašanje, bode se li krilo s skrilji ali z opeko, potem se bode še le določilo, komu naj se zgradba izroči. Odbornik Klein pravi, da mora z obrtni j-ske g a stališča vendar v prvi vrsti priporočati, da se odda gradnja stavbeni družbi kranjski. Ista je za 235 gld. ceneja, nego Tonnies, ima pa še to prednost, da podpira domače obrtnike. Govornik se spominja, kako je bilo, ko je Tonnies zidal tovarno za lim. Takrat so se obrtniška dela, kolikor jih Tonnies sam ni mogel dogotoviti, oddala obrtnikom v Gradci, Ljubljanski obrtniki pa so imeli lepo priliko, hoditi gledat, kako delajo Graški obrtniki in odneso zaslužek iz dežele. Saj ima mesto še velikansko stavbo, to je vodovod, ki gotovo ne odide Tonniesu. Odbornik Gogo 1 a opomni, da ima pri Tonniesu nad sto domačih delavcev zaslužka, stavbena družba kranjska pa ima mnogo inozemcev. Konkurence ne gre nikakor odbijati, kakor se to godi pri razpisih za cesarski rudnik v Idriji, kjer se mnogokrat vsprejme tudi višja ponudba. Ako se danes vse izroči kranjski stavbeni družbi, mislila bode, da ima vse mestne stavbe popolnem v vreči. nad njo skazovala svojo avtoriteto: odslej nas je pozdravljala le: »Gut Morgen!" — Zakaj Vam to pravim, milostiva? Čez par dnij bil sem v družbi narodnjakov in kakor navadno — prepirali smo se. Nekaj jih je trdilo, da bi bilo dobro, da hodimo v kazino, nekaj da ne, a trdilo se je oboje — —. Vidite taki so nemškutarji, taki narodnjaki! Zadnji pa so jabolka od stare jablane in po jabolkih sod» se jabljana, milostiva! To neso kaj vesele misli, a pustiti Vam jih moram pri čaši kave, mene pa zove neusmiljen poklic in leteti mi je skozi drevored. Vrabci me še pozdravijo pred gradom s stare altane in menijo se, da se presele na mestne troške sedaj v mestno hišo, kjer pomečejo iz omare nekaj starih sklepov. Poletim mimo oficirjev, na uho m* bije „die Armeesprache", mimo uradnikov drvi me „die Amtsprache", mimo lepih Ljubljančank, poje se mi „die Staatsprache", to je sprehajajoči se Schulverein — čemu nam še nemške šole! To pa so sama jabolka naše jablane! Milostila, rudečica mi udarja v obraz, ušesa si tišim, zato oprostite do Cvetne nedelje sedaj, ker je žabe pustil, samo še prepokornega Vam radi k a lca. Odbornik dr. vitez Bleivteis-Trsteniški naglasa, da ne gre ozirati se samo na stavbeno družbo in opomni, kako izvrstno in v občno zado-voljnost je zidal Tonnies blaznico na Studenci- Pri tem ie Se naglašati, koliko kranjskih delavcev služi svoj kruh pri Tonniesu. Tonnies bode tudi jedini, ki bode stopil v konkurenco za zgradbo nove mestne ljudske šole, zato naj se stavba bolnice izroči Tonniesu. Župan Grasselli osvetljuje pravilnosti ponudeb in naglasa, da je jedina ponudba Tonniesova bila pravilna, ker se je podvrgel vsem stavbenim pogojem. Poročevalec Potočnik opomni, da je bila v prejšnji seji mnogo govora o Vrhniški opeki, danes pa se o tem molči, dasi Tonnies v svoji ponudbi pravi, da bode zidal samo z opeko iz Kosez Ponudba kranjske stavbene družbe je ugodneja. Odbornik dr. vitez B1 e i w e i s iz zdravstvenih ozirov nasvetuje, da se poslopje krije s skrilji, odbornik Valentinčič predlaga tajno glasovanje (po listkih), odbornik Vel k o vrh je za to, da se poslopje krije z opeko, kar bi bilo ceneje in za vojake ugodneje. Njegovemu mnenju pridružita se tudi župan Grasselli in odbornik P a kič. Pii glasovanji, se li krije poslopje z opeko ali pa s skrilji, obvelja poslednje. Za opeko bilo je samo S glasov. Pri glasovanji po listkih bilo je 13 glasov za Tonniesa, 9 za kranjsko stavbeno družbo. Tonnies bode torej za 26.735 gld. zidal bolnico za silo, katera bode krita s krilji. Potem se vsprejme predlog odbornika G o go 1 e, da ako se ne uporablja Vrhniška opeka, kakor je zahtevano v §. 20 stavbenih pogojev, naj se dotična vsota odtegne, kakor tudi predlog odbornika Žagarja, da se Tonniesu izrazi mestnega odbora gotova nada, da bode pri tej stavbi uporabljal same domače obrtnike. Odobre se potem še profesorja T. Zupana predlogi o nekaterih računih za šolske potrebe na realki in prvi mestni ljudski šoli, ter seja zaključi. Domače stvari. — (Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti) imela je v soboto javno sejo, pri kateri je naš rojak in akademije redni član, g. Matija Valj avec predaval o rabi besede „črez", v slovenščini in kajkavščini pred 50 leti. — (G.Viljem Lukež,) železniški uradnik ;n reservni častnik, ki se je pred tedni na Pragar-skem ponesrečil, umrl je preteklo soboto v bolnišnici v Mariboru. Ker nikakor ni pustil, da bi mu nogo odrezali, se mu je prisadilo in prisad končal je 23 letno nadobudno življenje. Pokojnega prepeljali bodo v Ljubljano. Pogreb danes popoludne ob 5. uri. — (Dr. Fran Stawa,) štabni nadzdravnik prve vrste in vodja garuizijske bolnice št. 8 v Ljubljani, premeščen je k 9. vojnemu poveljstvu. — (Zaroka.) Gospod Fran Čuček, c. kr. sodnijski pristav v Ljubljani, zaročil se je z gospodično Franjo Žužkov o. — (Čitalnica Ljubljanska) priredila nam je včeraj zvečer zopet društveno besedo. Vspored imel je samo 5 točk, a te bile so izdatne. Nova je bila samo Soedermannova „Kmetska svatba", katero je mešani zbor tako vrlo pel, da bi jo bili prav radi čuli še jedenkrat. Gospića Kobilčeva in g. Josip Maier svirala sta Brahmsove „Oger-ske plese" št. 7 in „ Slovanske plese" št. 8 četve-roročno na glasovirji, ter izvabila muogo pohvale. 6. Razinger pel je Rubinsteinovo „Asro" in Iv. pl. Zajca „Lastavicam". G. Razinger je kot izboren pevec itak poznat, včerajšnja samospeva sta pa posebno ugajala in odobravanje bilo je posebno intenzivno. Najlepša točka bila je zadnja: Trospev in zbori iz Kreutzerjeve opere „Prenočišče v Granadi", to pa največ zategadelj, ker je zopet jedenkrat nastopila gospa Svetkova. Njeno petje bilo jo krasno. Glas jej je vedno jednako zvonk in čil, in najtežje stavke pela je z lahkoto in vzgledno gotovostjo. Gospoda solista Pfibii in Štamcar sta sicer tudi jako dobro pela, a gospa Svetkova ja je zatemnila. Njej donelo je v prvi vrsti poslušalcev burno odobravanje. Glede" te točke se je opazilo, da je glasovir nekoliko previsoko uglašen. Gospa Svetkova je včeraj sicer „ci s" z lahkoto pela, glede sodelujočih pa bi menda kazalo, ko bi se to preinačilo. Po pevskem oddelku predstavljala se je igra „Domači prepir1*. Igra je sicer stara, pro- igrana, a vender vedno še mikavna, treba samo, da se dobro predstavlja, kar pa včeraj v polnej meri ni bilo. Igralo se je sicer deloma dobro, a pravega uspeha smo pogrešali. — (Bistriški Razwoschegg) so je luknji vender le izmuznil. Ker je ob času volitev zaprl g. Ludovika Kresnika, da ni mogel k volitvi, bil je najprej od okrožne sodnije Celjske zarad zločina javnega nasilstva na 6 tednov ječe obsojen. Kasacijsko sodišče je iz formalnih uzrokov sodbo ovrglo, ter je bila 10. t. m. pred okrožno sodnijo Celjsko nova glavna obravnava. Kakor pa že naši nemškutaaji na Štajerskem smejo vse brez kazni počenjati, tako se tudi Razwoscheggu ne bo zarad tega nasilstva nič zgodilo. Celj3ka okrožna sodnija, ki je prvokrat našla, da je v dejanji Rasvvoscheg-govem zločin, našla je sedaj, da to — ni nič, ter je Ra8Woschegga oprostila. — (Trgovsko bolnišno in penzijsko društvo) zborovalo je včeraj dopoludne v mestni dvorani. Bil je to 50. občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik g. A. Dre o, navzočnih pa je bilo do 40 Članov. Piedsedn'k pozdravlja zborovalce in kaže na lepe uspehe pretečene 50letne društvene dobe, na katere je društvo lahko v istini ponosno. Tudi delovanje društveno v preteklem letu je bilo jako uspešno. Spominja se potem predsednik umrlih častnih članov g. Fr. Xav. So u van a in Val. Ćeško-ta, in druzih zadnje leto umrlih članov in vabi zborovalce, da v znamenje sočutja ustanejo s sedežev, kar se zgodi. Zahvaljuje se predsednik po tem vsem udom, sosebno vrlo delujočim članom vodstva in pa usmiljenim sestram, katero tako prijazno in vestno oskrbujejo društvene bolnike. Nazadnje izreka se zahvalo odboru za kupčijski ples, posebno načelniku, bankirju g. E. May er-ju, kateri je največ pripomogel, da se je kupčijski ples letos tako izvrstno obnesel, kakor še nikdar. Letnemu poročilu se povzame, da je pred 50 leti 62 trgovskih pomočnikov ustanovilo društvo, katero šteje danes blizu 500 udov. Premoženja ima društvo blizu 60.000 gld. in ravno toliko je v teku 50 let svojim bolnim in onemoglim društvenikom izplačalo. Društvo ima lepo urejene bolniške prostore, o katerih je c. kr. deželna vladi kranjska šele pred kratkim, društvenemu vodstvu izrekla priznanje. Društvo ne deluje samo. v Ljubljani, ampak raztegnilo je svojo dobrodelno delovanje, po deželi ima podružnice v Kra»>:i, in Rudolfovem, pa tudi v sosednjih deželah ima podružnice v Celji, Mariboru, Ptuji, Radgoni, Celovci, Belaku in Velikovcu. Pretočeno leto se je društveno premoženje zdatno pomnožilo. Veletržca g. Franc Xav. in Ferd. Souvan poklonila sta penzijskemu zakladu 500 gld. srebrne rente, v spomin petdesetletnice njih trgovine v Ljub ljani, katero je 1. 1835 njih 1. 1. umrli oče g. Fr. Xav. Souvan ustanovil. Koncem 1. 1885 štelo jo društvo 10 častnih, 52 podpornih, 403 pravih, tedaj 465 udov. Za obolele ude, plačalo se je vsega vkupe 25.49 gld. 68 kr. Iz penzijskega zaklada podpiralo se je lani 5 onemoglih udov, ki so skupaj dobili 890 gld. Skupno je izdalo društvo za podpore po pravilih 3373 gld. 30 kr. Skupnih društvenih dohodkov bilo je 8203 gld. 97 kr, izdatkov pa 4180 gld. 2 kr. Premoženje pomnožilo se je za 4023 gld. 95 kr. in je sedaj vsega premoženja 57.303 gld. 25 kr. Poročilo vzame se pohvalno na znanje. G. Alfred Ledenik poroča v imenu pre-gledovalnega odseka, da je isti računske sklepe in blagajnico koncem 1. 1885 natančno pregledal in vse popolnem v redu našel. Se vzame na znanje. V imenu ravnateljstva nasvetuje g. Treun, da se v priznanje velikih zaslug za društvo imenujeta gg. veletržca, Fran Xav. in Ferdinand Souvan, častnima članoma. Zbor vsprejme predlog jednoglasno. V pregledovalni odsek se izvolijo gg.: Ivan Plautz, Alfred Ledenik in Josip Benedikt, Za namestnika gg.: Fran Kolman in Matej Ranth. Na predlog člena ravnateljstva g. Dr ah sle rj a, sklene zbor, da se ravnateljstvu naroči, da se 50letnica društva slovesno praznuje na nevtralnih tleh in naj se v ta namen ravnateljstvo pomnoži z dmgim; članovi. Predlog obvelja in potem zborovanje zaključi. — (K preizkušnji učiteljske sposobnosti) meseca aprila t. 1. je prišlo 13 učiteljev in 12 učiteljic — vseh tedaj 25. Izmej učiteljev je jeden dobil spričevalo II., deset spričevalo III., dva pa spričevalo IV. vrste in sicer pet je sposobnih za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, trije za ljudske šole s slo- venskim in trije pa za ljudske šole z nemškim učnim jezikom. — Izmej učiteljic sta dve dobili spričevalo T. vrste, osem spričevalo II. vrste, dve pa spričevalo UI. vrste, in sicer devet je sposobnih za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom, tri pa so sposobne za šole samo z nemškim učnim jezikom. — (Razpisano) je mesto nadsodnije svetnika pri deželni sodniji v Celovci. Prošnje do 25. t. m. — Razpisano je tudi mesto davkarskega kontrolorja, eventuvalno davkarskega pristava pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 15. maja t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Atene 12. aprila. Zbornica odklonila je dnevni red, po katerem naj bi vojna takoj pričela. Vsprejela pa je s 129 proti 83 glasom dnevni red, s katerim se izraža ministerstvu polno zaupanje. Od strani občinstva vojeviti pojavi. Delvannis nagovoril je ljudstvo ter priporočal mirnost, zaupanje v lastno moč in spoštovanje nasprotnega mnenja, upajoč, da bodo vlasti pripoznale zakonite zahteve Grške. (Priznanje.) Plovdiv 12. aprila. Knez izdal dekret, da se bodo v 23. dan maja volili za Vzhodno Rumelijo poslanci, ki se bodo udeleževali narodnega „sobranja" v Sofiji, v katerem se bodo obravnavali sklepi konference. Atene 11. aprila. Ejub paša zahteval je od generala Sapunzakisa, naj se grške čete umaknejo iz svoje postojanke pri Zaskosu ter je turške čete proti Zaskosu naprej pomaknil. General Sapunzakis podkrepil je postojanko in dobil povelje, da jo mora držati. Boja ni bilo. Ejub paša nekda Grkov neče napasti. Pred-straže obeh vojsk so si jako blizu. Razne vesti. * („Avant la bataille") imenuje se knjižica, ki je ravnokar izšla v Parizu. Izdal jo je neimenovan pisatelj ter posvetil znanemu francoskemu rodoljubu in pesniku Pavlu Deroulede-u. Slednji spisal je predgovor, v katerem pravi, da je boj mej Francosko in Nemčijo neizogiben in da je francoska vojska „pripravljena." „Da, kliče Deroulede, zbli-Žanje Francke in Nemčije je potrebno, a le z orožjem, zbližanje bode koristno, a le po zmagi. V knjižici sami dokazuje pisatelj, da bodo Francozi, Nemce, ki so že leta 1870 delali napako za napako, premagali, kajti sedaj ni več nepremagljivih vojska. „Jeno in Rossbach sta morebiti blizu vkupe." Kdaj se bode ta boj začel, tega pisatelj točno ne določi, ampak pravi, da tedaj, kadar pomrjo vsi veliki nemški možje iz 1870 leta, potem „bode vse otlo, podkopano, da bode le hitrega sunka treba, da se vse podere." Bojimo se, da je pisatelj imel preveč francoskega šovinizma, premalo pa treznega premisleka. Z, Izkaz. „Poddrnžnice sv. Cirila in Metoda v Celji" za čas do 1. aprila 1886. Poddružnica Stojo 48 udov in sicer 2 pokrovitelji*, 5 ustanovili kov in 41 letnikov. Pokrovitelji: Posojilnica Celjska vplačala . . gld. 100.— i, G. Mihael Vošiijak vplačal . . „ 100.— Ust-tnovniki: g. dr. Josip Sernec vplačal . „ 10.— ,, g. vikar Josip Žičkar „ . „ 10 — „ g. dr. Josip Vrečko „ . „ 10.— „ g. dr. Ivan Dt:čko „ . „ 20.— „ g. Milan Derwald „ . „ 10.— 41 letnikov je vplačalo -....... „ 57*— mod temi 2 neimenovana z 20 gld. in 2 gld._ vplačali drufitveniki vkup ... „ 317.— Kazni prijemki do 1. aprila 1886: Iz nabiralne pusice v Čitalnici se vzelo 7krat......gld. 7.18 Iz nabiralne puiiee pri Slonu se vzelo 15krat.......,, 31.76 Vesela družba pri Praterji nabrala ......... 5.10 gld. 44.01 Ravnateljstvo Celjske posojilnice daruje . • „ 15.— Posojilnica v Makolah daruje (g. Maks Ver- Secu ze sklepanje računov namenjenih) , . „ 10.— Posojilnica v Pifiecah (ravno tako) 5.— Posojilnica v Št. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem daruje v namen ugodne rešitve neke pritožbe v dacnih zadevah, katero je naredil g. Maks VerSec, ki je nagrado v korist dniStva odklonil.........„ 40.— G. Simon Cernoša, župnik v Pišecah darujejo ob priliki občnega zbora posojilnice . ■ ■ „ 6-— vkup prejemkov " . gld. 436.04 Izdalo so je pa ustanovitev itd. gld. 7.68 in naloženega jo: v Mariborski posojilnici ... „ 20.— v Celjski posojilnici .... 4i>*.-vkup . . . gld. 4M.01 Celje, dne 1. aprila 1886. Dr. Josip Vrečko, načelnik. Ivan Dečko, Mak» Verieo, tajnik, blagajnik. Tržne cene v IJublJanl dne 10. aprila t. 1. rl. kr. Speh povojen, kgr. . zl. tr. ; Pšenica, h kil. . . . 6 97 —,64 Rež, , . . . "> ao Surovo maslo, „ — 84 Ječmen, , ... 4'87 Jajce, jedno .... Mlfko, liter .... 2 t Oves, . ... a r>7 _ H Ajda, . ... i 33 (Povoje meso, kgr. — 64 Proso, „ ... 4 7: Telečje „ „ -56! Koruza, . ... 5 40 Svinjsko „ „ -70 Krompir, „ ... 4 01 Koštrunovo „ „ —M Leea, k ... 8 _ _145! i Grah, „ ... 8 _ Golob...... -18 Fižol, , ... 8 60 Seno, 100 kilo . . 2 31 Maslo, kgr. . Mast. „ — M Slama, „ J . . Drva trda, 4 □ metr. 2 31 — 76 7 40 ! Speh frišen, „ 5« ■ mehka, „ „ r. - Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi i Mo-Nebo j krina v mm. 10. aprila. 7. zjutraj 3. pop. 9. zvečer 736-28 u. 72312 n. 724-83 ma. 11-6° C 18-2° C 7-3» C si. zah. si. svz. b1. jz. obl. obl. obl. 16-50ma. dežja. 11. aprila. 7. zjutraj 3. pop. 9. zvečer 726- 34 m. 727- 14 m. 72» 03 na. 7-8»0 12 0° C 6 4° C si. j z. ■L vzh. si. svz. obl. obl. jas. 2-00 mm dežja. Srednja temperatura 12-4° in 8-7°, za 3-4° nad in 08» pod normalom. ID-um.ao sls a, borza dne" 12. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. 15 kr. Srebrna renta.......... 65 , 40 Zlata renta........... 114 „ 25 5°/0 marčna renta......... 101 „55 , Akcije narodne banke....... 874 „ — „ Kreditne akcije......... 294 „ 30 „ London .... ...... 125 „ 95 „ Srebro............. — „ — n Napol. ........ 10 \ -V. t C. kr. cekmi ... ..... 5 „ 93 Nemške marke ... 61 , 70 4«/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 128 , 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 170 „ 50 Ogrska zlata renta 4°/0 . ... 103 „ 75 , papirna -enta 5°/0 ...... 95 n 20 6% štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 „ — Dunava reg. srečke 5°/,, . . 100 gld. 116 „ BO Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati last. listi . 126 , 75 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 124 „ 25 Prior. obhg. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 30 Kreditne srečke 100 gld. 179 . 75 ., sem se jaz likal." Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. Aledovec. 35 pol v osmerki. Dobiva se za z n i-žano ceno 1 gld. izvod, po poŠti 10 kr. već, sumu pri ■Antonu Obrezi, ključarske ulice št. 3, III. nadstr. „Ne v Ameriko!" Povest Slovencem v poduk, od istega pisatelja, za znižano ceno 60 kr., po pošti 5 kr. več. (231—2) Semenj na Igu, ki bi imel biti dne 3. maja, bode prej, in sicer v torek dO. aprila 1.1. (254) Županstvo na Igu. Br. 100. Natečaj. (201—5, Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gornjegradskega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. inujniku t. 1. oddala z letno nagrado 200 gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. ud mozirske občine. Računi o lečenji ubogih se bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevali. Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega Jezika ustno in pismeno. Prošnje b priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o dosedanjej praksi naj so đo SO. aprila t. 1. tukaj vložč. Od okrajnega odbora Gornji grad, dne 20. marca 1886. Namestnik okr. načelnika: Ani. Gorlčar. Hiša na prodaj v Okolji loki na Gorenjskem, s prodajalnico in ve-čimi stanovanji, s kletjo in hlevom, z dvema njivama in jednim travnikom, jako ugodna za kupčijo. — Zadnja cena 3500 gld. Prodaja se prostovoljno zaradi družinskih razmer. Natančneje se i-ve pri lastniku Fr. Bajt-n, Poljanski nasip h. št. 48 v Ljubljani. (229—3) Št. 5769. Ustanova. (228—3) Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku 100 gld., katero je mestni odbor Ljubljanski povodom srebrne poroke Njiju Veličanstev osnoval 1879. leta. Pravico do te ustanove ima pošteno, ubogo in v Ljubljansko mestno občino pristojno dekle, ki se je od 24. aprila 1885. leta sem omožilo. Prošnje podprte s potrebnimi spričevali uložiti je tukaj do konca meseca aprila lMMtt. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 31. marca 1886. Župan: Grasselli. Resna ženitvena ponudba. Trgovec, 24 let star, želi se oženiti s 16 do 20 letno deklico dobrih poštenih roditeljev, ki je dobra, varčna in skrbna gospodinja in izurjena v pisavi, v računanji in govorjenji. Pisma s fotografijo naj se pošiljajo t 14. dneh pod naBlovom „J. P. it. 145" upravništvu „Slovenskoga Naroda", katero jih potem izroči na dotično mesto. (245—2) Velika partija 1 (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, oetanek po gld. S.75 • Storch t Brnu. Ako bi ae blago ne dopadalo, ae more zamenjati. Pri rndniku „Ilirnko ilvosrebrne rudniške dražbe" pri sv. Ani pri Tr/iei odda se mesto predstojnika rAišklli delavcev (Steiger). Prosilci, kateri se morejo izkazati z dobrimi spričevali o praktičnem delovanji in /možnosti v rudarstvu, vešči nemščine in slovenščine, uložč naj svoje prošnje vsaj do 1». aprila t. 1. pri obratnem vodstvu omenjene družbe v Tržiči, Gore jsko. Plača 45 gld. na mesec, prosto stanovanje, kurjava in svečava. (253—1) Cvet zoper trganje"! po đr. TI al i«-u a 50 kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po ntlih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V tvojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznau) iz najrazličnejših krogov. Prodaja (646—24) V4F"~ zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti !♦< 1 C. *W» kr. nauj-vlžje pils;nanje Kopališče £&£XCB£KB£ftG nu j orHketu. (244—1) Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogr.-zap. žel. Začetek sesije 1. maja. Alkalično-murijntične in železne-kisline, Inhalacije smrečevja in razpršene vrelčeve slanice, (tudi kabine za posamičnike), pnevmatična izba s prostorom za devet osob, veliki respiracijski aparat, šumeča ogljeno-kisla kopnlišča, jeklene, stndenčne i kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja iu bydro-palična zdravila, kozje mleko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjenej zdravilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Vi-sočina nad morjem: 300 metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naročajo se pri vodstva Oleichenberških kopeli. H 5' o le s a a i m 2 ga« s* c s. s j? "* £5 7 J* B m* S c c: • B M B Od visoke vlade •~8 Njeg. Veličanstva fesara! J a ir. Fr. Lengiel-ov švedskega privilegirani Breit? Jbmtmmm* Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se na vrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, lo£i|o se fce drngi dan nezuatue luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In trda. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nosnažnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v LJubljani pri Jul. pl. Trnkoczy-ji, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaj i pri W. Honn-u. (29—4} JJ zavarovalno la zivljonjo v Londonn. Filijala sa Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1,1 Pešta, Franz - Josefsplatz št. 5 in 6, v hiši društva. v hiši društva. frank. 91,064.543-54 „ 17,y26.068-77 Društvena aktiva.................. Letni dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1884 . . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. V slednjej dvanajstmesečnej poslovslnej perijodi uložilo se je pri društvu za.................. ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........... Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje pri GS^uido Zeschkotu 164,776.000-— 66,393.200-— i.391,163.329-— (315—12} rebanje ze 24. tega iUieseca. Glavni dobitek v gotovini I 10.000««- 5000 ASiSf 20°|o II4788S !incseDoa.-©r©61s© dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba: Budimpešta« W»ita5«erga»»e «. (142-28) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". EK 1994 08