Leto LXXI. St. 19. LJubljana, torek IS« ]an«ar]a Cena Lena.}* vsa* Jai popoldne, izvzema oedeije x praznixe — Laser s U Jo 5t peui »rst s tno a» do lOC vrst a lud oa luč* ac 3ix> vrst a utc a, večji inserau peut vrata DtD 4.--v Popust po dogovoru, uoserauu daven pose Dej — »Slovenaiu Narod« ■■••i mesečno s Jugoaiavtjj Ols 12._, sa trjozemstvc Din 25.—. Rokopis) as os vračajo. lKfcI)M>r\l- l> L VRA V M 1S1 V O LJUBLJANA fcnafljeva allca fttev. 6 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 81-25 Is 81-26 Podružnico: alARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska o* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66"; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Postna nranllnlca v Ljubljani 5L 10.351 1 Preosnova bolgarske vlade: Bolgarija na poti v avtoritativen režim? Delna kriza vlade zaradi nesoglasij med bližnjih volitvah izločiti vse bivše stra stavlja le začasno rešitev nastale krize vojnim in notranjim ministrom, ki hoče pri nke in politike — Delna preosnova vlade pred- Sofijat 25 jan br. Včeraj je bila docela nepričakovano izvršena preosno va viade. Le malo je manjkalo, da ni pnšJo do ostavke celotne vlade in do izbruha težke notranje politične krize 2e dalje časa se je govorilo, da so na Mala v vladi sami velika nesoglasja br pa so se doslej vse take vest" uradno demantirale. Včeraj pa so na potrditev v ostavki vojnega ministra generala Lukova in notranjega irrrnsrra Krasnovskega. Kakor se sedaj doznava, je obstojalo med obema že dalje časa ncso^l^sje v zarezi s pripravami za volitve v Sobranje General Lukov se je zavzemal za obnovo resnične parlamentarne demo kricije. dočim je bil notranji minister Kra^novski mnenja, da čas za to še ni prišel temveč da je potrebna še primerna prehodna doba Zato je zahteva', da se pri bližnjih volitvah vpliv političnih strank še primerno omeji, zlasti pa je bil mnenja, da se mora vsem bivšim političnim strankam in njihovim voditeljem onemogočiti vsak vpliv na volilce. V tem pogledu je bil general Lukov popolnoma nasprotnega mnenja in je smatral, da je za obnovo parlamentarne demokracije nujno potrebno, da se napram bivšim političnim strankam postopa skrajno tole- rantno, da pride tako čimprej do notranjega pomirienja in plodonosneca sodelovanja vseh strank za koristi naroda in države. V vladi sta tako nasta la dva tabora. Del ministrov se je so-lidariziral z vojnim ministrom, drugi del pa z notranjim ministrom, dočim je predsednik vlade skušal posredovati med obema skupinama, da bi tako nreprečil izbruh krize. Njegova prizadevanja pa so ostala brezuspešna Včeraj je prišlo do preloma, ko je notranji minister zagrozil, da bo vse bivše politične voditelje za dobo volilne agitacije interniral Temu se je vojni minister general Lukov uprl in podal osta\ ko Zaprosi! je za avdijenco pri kralju, kateremu je obrazložil svoje stališče, ki ga tudi na željo kralja ni hotel spremeniti. Iz istega razloga je nato podal ostavko tudi notranji minister Krasnovski. Z gene; ralom Lukovim sta se solidarizirala tudi pravosodni in trgovinski minister, ki sta zahtevala odstop notranjega ministra. Na predlog ministrskega predsednika je krali obe ostavki sprejel. 2e se je napovedovalo, da bo cela vlada podala ostavko, vendar pa je bila zaradi "otraniega in zunaniegi političnega ČSR ne bo priznala generala Franca Izpopolnila bo samo svoje konzulate v Španiji Praga. 25 ;an. AA. Več listov- je 06 javi /o vestu da misli vlad8 imenovati diplomatskega zastopnika pri vladi generala Franca. Uradno pa izjavljajo, da ne gre za d.plo TD2t«Jeega zastopnika in tudi general Fran-n ne bo poslal v Prago svojega diplomatskega zastopnika. Gre samo za 1 z po poln i-:e-- Je-k osi o vaški h konzulatov, ki so na cr . racionalistične Španije. Pomorska bitka Perpignan, 25 jan. AA. Nacionalistični I - siki ■CsSHfiss)* in »Almirante Cervera« sta včeraj popoldne v spremstvu dveh ru-aikrev križanli ob obali Zelo visoko pa jih je spremi ialo osem nacionalističnih letal. S fnncoska torpedovka »132« plula vzd« coske obale in tedaj so se zo- pe* poja? c omenjene Španske vojne ladje in n!ule proti španski obali. Nato je prile->*o letalo srebrne barve in vrglo bombe, od katerih sta dve padli 201) m proč od francoske torpedovke, Nsto so se na- cionalistične vojne ladje zavile v e<>st dim in * polno pa-o odplule* medtem ko so tri letala me'ala na njih bombe To nejasno bitko, ki je trajala nad 30 minut, so lahko z obale opazovali prebivalci Cerbcre. f Bombardiranje mest ^alamanca. 24 januarja A A. V poučenih krogih trde, da so neresnična poročila, da bi bij zadnji napad rdečih letal na Sala-manco terja! 225 smrtnih žrtev. Rdeča letala so očitno merila na letališče in na železniško postajo Pet bomb je pr letelo blizu trpj Major Neka h sa se je podrla, druge so pa hudo poškodovane. Osem hudi je bilo ubitih, 34 jih je p£ ranjenih Drage bombe so priletele zurro- mesta; postaje, letališča in Grand-hotela bombe niso zadele. P'^^o, 24 jan. AA. Včeraj so rdeča španska letala napadla odprto mesto A vilo. Bombe so terjale več človeških žrtev. Koliko, še ni ugotovljeno. Sestanek Eden—Belbos v Parizu Skupen nastop Francije in Anglije v ženevi L . 25. Na včerajšnji seji an- gleške vlade, ki je trajala 5** minut, se je govorilo največ o zunanji politiki, posebno pa o navodilih, ki jih je dobi Eden za svoja posvetovanj* na zasedanju sveta DN ▼ Ženevi. Govorilo se je tudi o vsebini razgovorov, ki jih bo imel danes Eden v Parizu s francoskim zunanjim m in* trom Del-bosom Kakor izve Reuterjev dopisnik, ni ver-o. da bi Anglija in Francija podali sedaj kako skupno izjavo o reformah v DN. 5 tem vprašanjem se peca poseben odbor 7- DN in zato je treba počakati na to. Jcaj bo sklenil ta odbor. Na seji so govorili tudi o razvoju španske državljanske vojne, o vprašanju Sand/aka in Alcksan-drette. o Abesiniji in priznanju italijanskega kralja za etiopskega cesarja. Nazadnje so še govorili o razvoju spora na Daljnem vzhodu Vsa ta vprašanja so bila ra/ši^čenn v /ve 1 b' 7,niim sestankom sveta DN. Eden bo prše! v Pariz danes popoldne Sestal se bo s Chautemps<»m in Dclbosom na večerji v zunanjem ministrstvu. Eden m De'bos odporu : o t j zvečei skssBisJ Ženevo. Zoret močan potres na T'Aro. 25 jan Sooč: so občutili zopet m r> -'res * pokrajinah Skob :n >Uka-jasaa na zahodnem Japonskem. Podrobnosti Vlom pri Baldwinu t>«i 'matične zbirke več redkih »n dra^v Stv^i Italijanščina na b*2*arskih srednjih šolah Proučevanje nemških kolonijskih zahtev L«»mioa. Wk jan. o. ■sisnovljeno p«»ebno s*ro4 ki so za pridelili mi •oni> in ki +~ i , i ;<"-u'e '■ta Jo vin VIs v, 'ii!a 'irp • «irčtne na v^cn balgsrskb srednjih šolah Italijanščina jc na ta naCin ucnačeria s fmncoi^ino in nem- loiiu bilo I 10 pov^r:pn:-rstvu ra ko-■'-anF. karo .. 1 -e izvpj'a i*o_ra>inia z Nemčijo glede vrrwt\e aekdan; h . iHnlii k<>l->n:j. Poverjeni-^r \f «i.kiiiaii> M^r:i7u:nc'i tuli 7. zz-:i_>-k:,i domiii:j'»r.ov 111 k-^onij, kolik - -> ti bile v srnici : v :r-.'-?»ke po^j "1-/i-.škp kolon'je priključene. Lon lon>ki fni kroci zatr^ijtrjo, da je to poverje-- bij zelo pop; c~-<~< sv«1 d^lo. '*er *e j^o oh :-rT'Iki ž? n.?rv>v f><*imo načelo tnii to vpraš;inj^. ŠIRITE naročajte »Slovenski Narod«! položaja izvedena samo preosnova Za vojnega ministra je kralj imenoval dosedanjega poveljnika Carni/ije v Plev-nu generala Teodosija Dasknlova. za notranjega ministra dosedanjega prosvetnega ministra Nikolaja Nikolajeva, za prosvetnega ministra pa univ. prof Maneva. V političnih krogih te spremembe zelo komentirajo in smatrajo, da so izraz zakulisne borbe med strujo, ki se ogreva za obnovo resnične demokracije in stnijo. ki se ogreva za uvedbo maskiranega avtoritarnega režima Iz-cleda, da je zaenkrat zmagala ta struja. V osta'em pa sodijo, da pomeni izvedena preosnova vlade le začasno rešitev latentne krize. Tudi trgovinski minister odstopil Sofija. 25 |an. Trgovinski minister Dimitrij Barov, ki je v vladi Kjoseivanova zastopa! iste nazore glede notranje politike, kakor bivši minister general Lukov, je danes odstopil. Po sprejemu njegove pismene ostavke, se je predsednik vlade Kjosei-vanov odpeljal na dvor, kjer ga jc sprejel kralj Boris v avdijenci. Baje misli tudi pravosodni minister Og-njenov odstopiti. Izpraznjeno mesfto trgo- vinskega ministra bodo skušali zasesti brez širše rekonstrukcije vlade. Zdi se. da pride na mesto odstopivšega ministra Barova inž. Todor Gubidelnikov. Cc bi odstopil tudi pravosodni minister, ni izključeno, da bo predsednik Kjoseivanov podal ostavko vse vLade. Priprave za volitve Sofija, 25. jan. t. Priprave za parlamentarne volitve se nadaljujejo z veliko vnemo. V Sofiji so že nekaj dni zbrani vsi oblastni iiTektorji, ki ee pod vodstvom notranjega ministra posvetujejo o uriranizaeiji reda po državi in volitev na terenu. Pro- ■eovafi so tudi vprašanje kaodidator, ki so osebne ter v nobeni zvezi s kakšnim političnim pokretom. Število kandidatov je že zelo veliko in nara>č.i lovd;vski oblaeti, kjeT bo izvoljenih 22na-rodnih poslancev, je doafoj prijavljenih že 80 kan,:Matov. V sofijski oblasti je njihovo število naraslo že na 160. Pravijo, da ee bo do zakl.meka prijavnega roka priglasilo namo v ploviivpki oblasti okroi 500 kaJD-«1;1atov. Splošno računajo. ; 31r> k. z. Po pobegu iz niške kaznih:ioe, kjer bi moral presedet.i 25 let :K>bije. Urbane takoj ko ee je priklatil v svoj domači kraj. lan; '22. oktobru vlomil pri posestniku Antonu Zal'karju v Križišču in mu ukradi 3 suknjiče, žame/taste hla-ee- in klobuk v vrei »rvosti IV20 din. V hišo je --i tako, da je razbil okno in zlerel v solvn. V noči od 23. na 24. oktobre pa je posestniku Janezu Kosovanu v Jelšah •ikralel 27.000 din gotovine, njegovi hčerki 50 din. sinu ^'inku pa uro z verižico v vrednosti 300 din. 5. novembra je na svojem domu napadel z zaprtim nožem brata Franceta in ženo Ano. ki jima je prizadejal več hudih poškodb. Obenem j*1 razbil ogledalo, vi>ečo svetilko in 15 -ip ter je tako povzroči i :ViO0 r^**opka zoper življenje n *p)o do § 181/TT. k. z. in presto- ek zo-t>er :mo\ ino po § 3rt."» T. in se naj kaznuje po zakonskih določilih S 6t. in k. z. ter z SjsjsjBjsJssj ^ sW2 in na> se po prestnni kazni v ?m:slu 5 51. pridrži. IZ BURNEGA ŽIVLJENJA J02ETA URBANCA Prosiuli hajduk JožV Urban"- laai v r»i.ski kaznilnici prese<1eval 10 let robije zanat « tatvine in vlomov in 15 let robije zaradi pos\ušene'_r a umora novome^ega paznika Ludvika Tesar:a. ki [ra je napadel v cfJ>i z bajonetom in mu prizadejal več hudih poškodb, nato pa zbežal iz r.ovome-4cih zr.porov. Ker je snežilo, so se njegov^ stopinje twna4e v sup^ii in -o mu orožniki naglo *i*»di;; t<*r 2a na - : >kr:teza v Sevd-lovi šut«. Ko so 2a pripeljali v ni^ke zapore, r Urbanr *wo prež«] na pribko. da bi lahko nobeimil. I-ani ft, oktobra, ko je "a i nem sprelio-lu 6 kaznenci, se jc s*rH v pekarno in se akora na podstre>šje, kjer je v mraku odkril del strehe in s poslopja skočil na vrt. preskočil ograjo in pobeenil. Iz Niša je prišel «.omov v Mrtvice deloma z vlakom, deloma peš v 16 dneh. Najprej je vlomil pri Antonu fabkarju, nato pa p'i posestniku Kosovanau kjer mu je padci v roke bogat p!en. Orožniki so sicer zločinca vedno zasledovali, a 6e jim je znal spretnu umikati. 13. novembra so za rsflicdfli n-i doma po-^estinika Kvartuh i v Pošteni vasr. Ker je beržal. so streljali za njim in ga zadeli v desno nogo. Ril je hu-'o ranjen :n močno krvavel, veodar se je spet izmuznil orož-;iikom. Skril sc ie v m-rtvašni.-i v Rišfči vasi, kjer je več dni ležal med krs-tnini. 1 Ki tam pa se je splazil po vseh štirih do posestva Antona Kosca na Pristavi, kjer so ga orožniki 18. novembra izšle li! i na ko-zolcu in £m prepeljali v zajv>re novomeškega sodišča. Pri razpravi je Urbane priznal t:«t vino pri Zabkarju in da je poškodoval bratovo hišo in njeiovo imetje, o»lločno pa je zanikal, da bi bil vlomil ori K 0*0 v a mi, češ. da mu to ni bilo potrebno, ker je imel v Krakovskem irozdu skrivil *>00n din od vloma pri Kosovanu 'e'a 19:>4.. ko mu ie ukradel 14.000 dim. Denar :e skril v sfek!enieo m era zakona! pod snst. Toda orožniki >o ugotovili, da je Urbane visjsjjjjl tudi pri Kosovanu. kajfi na ilovnatih tleh okroT h ~e so se pozno'i oit-isi eru-mr"3astih čevljev, kakršne Y" n-^sM T'rbinč. in s^ed ie vodila proti Kaleem in Naklo, kjer je 1'il Urbanč :sfe noči okrog pol treh zjutraj pri Jožefi Likarje vi. Tudi tam so sc poznale stopjin-ie njegovih čevljev. Pri bratu >e razbijal zaradi tesra. ker so si prisvoji svetilko in ocrledalo, kar je bilo Inst sestre Alojzije. Franeet.-i ia ženo je pa p^tenel zato. ker sta grdo ravnala 7. materjo, k? :e umrla lan*i v jnUju. Razprava se na/'alnije. Curih. 25. jan. Beograd 10, Pariz 14.375. London 21.62875. Newyork 452.75. Bruselj 73.15. M lan 22.76. Amsterdam 241 175, Berlin 174.30, Dunaj 81.20, Praga 15.19, Varšava 82, Bukarešta 325. poCltlcnl c6$oxnl& Zanimive ugotovitve dehana Šherbeca Dekan kranjski Matija Škerbec je v svojem glasilu »Gorenjcu« obširno pisal v niru podlistkov o znanih šenčurskih dogodkih. Te podlistke Je sedaj zbral v posebno krt figo, ki ji je dal naslov »Senčurski dogodki«. Je to prav zanimiva knjiga, ne toliko zaradi opisovanja dogodkov, ki so manj aH več znani, kakor zaradi mestoma kaj značilnih sodb, ki jih izreka v njej dekmi Škerbec o posnnieznih osebah in dogodkih. Xa\~edli bomo samo dve taki sodbi, ki sta vsebinsko najbolj zanimtvt \Ta strani 14. piše škerbec: ^Proslavi šest desetletnice dr. Korošca sem se upiral tudi zaradi tega. ker sem se bal. da nam ne bi kdo kdaj očital, da smo slavili dr. Korošca, ki je bil v vladi šestojttnuaro?io na la ukrep. Vso stvar je uprizoril generalštcbni Sef Conrod pi. Hdtzendorf. Domobranski minister baron Cieorgi. ki Je cesarja obvestil o smrtni obsodbi, mi je pripovedo\'al, da ga je cesar vprašal, kako star je dr. Kramaf. Ko }e slišal, da je Kramaf že prekoračil 50. leto, je pripomnil: »No. potem je že pra\' ra prav* star mož, ta nam ne bo mogel več dolgo škodovaii. Spremeniti mu bomo smrtno kazen v dosmrtno ječo.* — Za časa cesarja Karla Je bil dotični nemSki politik minister. Na dvoru cesarja Karla so bili običaji veliko bolj demokratski, kakor pod Francem Jožefom. Ko je le-ta sprejemal ministre, so morali ti stati pred njim. Kare: je bil v tem oziru čisto drugačen: Da! je vsakemu minisrru roko in ga povabil, naj se vsede. Cesar Karel ni bil sovražnik Čehov. Pisal je poslancu Tusarju tn dr. Kramaru enako se glaseče pismo, v katerem je obljublja/, da se bo dal kronati za kralja Češkega in d a b o nato imenoval za p od k r a 1 j a in svojega namestnika dr. Krama-f a. To mu je pripovedoval sam Tusar. Za ta načrt sta vedela tudi kasnejSi nadškof dr. Kordač in pokojni kancelar dr. šamal.* — Nemški politik, čigar ime se ne navaja, je prej kot ne dr. Urban, ki Je bit za časa cesarja Karla trgovinski minister. Pokvarenjak stari na poslu Nedavno tega je »Obzor« napisal članek, v katerem je na dolgo in Široko govoričit o pregrupacijah, ki da se baje pripravljajo v Jugoslovenski nacionalni stranki, in na-miga\*alt da se »ploh namerava JNS likvidirati. »Jugoslovanske novine« so »Obzoru« dale pošten odgovor in ugotovile, da JNS ni treba misliti na nobeno pregrupa-ci}o, še manj pa na kako likvidacijo, ker je stranka ne samo trdna in močna, marveč zavzema v našem javnem življenju organizacijo, okrog katere se zbirajo vsi patriotski elementi, ki so za narodno in državno edinstvo. »Obzor« je ponatisnil ta odgovor, dodal pa mu je to-le pripombo: »Beležimo kot informacijo to pisanje »Jugoslovanskih novin«. Sicer pa je znano, da vlada popolno idejno razsulo v JNS, da se v njenem vodstvu bori za premoč več stru j in da vedno bolj prevladuje mišljenje, da je prišel čas. ko je treba likvidirati JNS kot takšno, ker ni nade, da bi prišla na krmilo.« — Isto pesem godi zagrebški spletkar že dve leti in pol in deva v grob JNS. Kolikokrat Jo je že zadavil in pokopal v tem času. pa še vedno krepko živi in napreduje kljub »Obzorovima mrtvaškim naznanilom. Javnost to vidi in zbija šale in dovtipe na račun starega intriganta, ki so mu že tako opešali možgani, da ne opaža, kako neznansko je smešen, ko dan za dnevom pona^^Ja trditev, ki Jo vsak dan de-mmtut* fpiUićno JMJjlIsJi Stran ? »SLOVENSKI rt ARO D«, torek. 25. januarja 193«. St-v. 19 Danes premiera Kino Sloga «~ - * * ^ Tel**.** Bal v Metropol Glavno Tloar« ▼ fUnm tmajo pruinJnoatnl fllmaki umetniki: Viktorija ▼. Balaako, Heina Oen, Heinrleh George. Hilde Weianer. — Ljubezen, bolečina, žalost m sreča so mojstrsko podani v tem filmu! — Predstave ob in., 19.15 In 21.15 url! Razstava idejnih osnutkov Vojaško pokopališče in otroško zavetišče L*ub?jaaa. 15. jatroarjji. ij h bfls končan* razstava idejam os'.utkov za spomenik vojn: m žrtvam in za otroško za vet i Ve ▼ LjjNjani NaWa] Jb rszr>*a!a mestna oheaoa v drura rok za vi«sanje osnutkov ns ffies" r" -»c"avaravu _c pa bil *eo do ]Ql decembra. Rok je bil najbrž rrekra-lek, da bi se tečaja lahko udeežili *e nekateri arh tekti. ki ne morejo v*>e^a poevečsti samo risani« »tejftih oenotkov. Ko je žirija končala svoje delo (m'lav*jali so jo med druirimi: žnnsn. načelnik i alao Odi it cevem paviljonu. Razstava je bila BsnssssHsj sea r ker so os nji obis^ovai-* lahko presojali osnu'ke in re zsltate presojanja ocenjevalnega odbora Ne uK^retno pa reči. da je raz**avv> pokara la viiino uvvar-Vne s»sor»-»«*M »vitih ar hvteVov m it»*eniprjev. k*: itevfhsnstl fsojHc^v. Razstavljen 1 bn" M idejnik oe- tr ot foiasne irrobniee in H osnutkov ©*nv-ke te pisa'o pred leti. Znan je prof Plečnikov načrt Pravi!n<» je, da *e M razp>an rx!r*»čs; a bi*lno tekmovali« na^h arhitektov in m*enw»r>f»v t-ei da bo svobodno tekmovanje sn o* >• ...oVt, -d^ se veC preprečeno s mono o'otn Po srisieke .niamo mbio orotj prekratkem-! ro ku za vladanje osnutkov. Natečaja za idejni osnutek voaške grobnice se j*» udeležilo *- 15 arbitrtktov odnosio kiparjev, a 5 osnutkov je ocen evaln« komisija takoj iz-:oeia. «e* da n^o ustrezali DfedroVanim poc^jem NTa razs-evj je bilo 10 osnu*ko\ k! pa niso r>-s°bno navou*u1 sMskovalro« tfpo4tevaH je treba. 1« so razstavo ob »kovali nred\-«em Irudje ki i>m ni n->v**«-ir ruti N)d:si arh/Mk'u-ri *t.-i\-tar**vo a'i k>^ s*vo tn je tore i nvh »va presoja tudi odlo oika Za kvslnv« ^tiu'ko; Razstav \f oh;eka?o nk-oc "70 lpid'> <"V b- n^ „ o*t*» vaH- -ta je bil pok za ?t*ro»ovitev načrtov ■b» abko r»»k'f. 1a ne$i arhitekti ni so nokaTali tm^er.ne^a zanimana za n:t *ecaj. Osnu'^t vojaške arob-voe g c«*'otno ure ■iirv-j., voie4fe*ra p^»kof»a!!*»>n niso v »n'oi nem poka7a!i. kar bi od njih pri^akoval : Tnonuni^n-ainf sti nismo mt ono odkril: s njih. Nekatere r.H*k.»vak5e je ra*. sHusj tu di osnu'ek. ki mu «e r»la notic; teca r rva SSUfKSsla« B *»>m cev^a ni r*'>no. a »*» oanntek siab: morde je naraka ;r \ tuša. da projektant ni pokaza' d'»vr>lj dobro ri sarsko fcrroJ>nrre. V r>» > ^ crob- n;e.a v resn>.i nekoliko podobna a n**nici a5" s*ra*nemu s^o'pu. ? rno po seM ie mz trm«. 1a - r>-cr^re OOvkSfeJ v vei- ki meri ol ovenjevaln« .a on«<-a — ? tem ne nameravamo reči. da žirija ni bile ob- r-k\vaa — ter da b: niti dve žiriji nc Presojali enako. Zato so se pač mnenja obisk ova cev ta trrije v me mičem razhajala Tako so se n. pr. mnoei ogrevali za osnutek »Paz«. pa tuoi projekt »3579« je bil ■UU precej pohvale, čeprav nista bila nagrajena nit; s tretjo oegnlo. >Pax« u6in-kuje s svojo emvavnos* jo: ot*enjcvalni odbor ie zavrnil osnutek, fte* da projekti runu grosjuiea ni podobna CTObnioi. Vpre--»anje le seveda ali so r»redp1«i ki bi določali dovolj točno kak^oo p»%lop» ie zunaj pooVobno ffrobnioi in kakšno ne Zani-m:vo >e. 'la ie m-h snomen:kov v Ljubljani. Ne mo, če so s tem spomenikom računali tudi ▼ razpau. usjofovin>o pa 'ahko r 7ane<*'ji rustio da ne n^nem ime*' nagrajeni "»snutkoT n? 7ar^me*ra. odnoeno oz-nače s*fl t^-o-r.e* 'ka Prvo nagrado za o*»n itek erobni^e je ;»reiei &lv Ravnkar 4(VK) din«, druiro \nz ■vrh M Tenina 30/10» in rretio J Tenz in Vr. Koiiač Pro'ektant k; »e prejel drmro naiira <>. ie hoteJ v 2Tobniei Dokazati že na zunaj, da je »poslednj 'om skh vo- akov« in to ;e r»to ohlikova1 kot dvofenp-ni «o se vivt^^n cribfll ori vse^ •ki, od ^'0 000 in 400 000 dm \ eč zanimanta *o projekfanti pokazali za •nroAiio zaverisče ki ga mes'na obč^a ne mera v a zidari v Trnovem ob ^e^ti \ m^tn-!oe kjer ie nreee močviren pvet Za lave-: nameravajo Žrtvovati okroir p Mm: tr din. Nekfleri osnutki, ki Da k sreči s ) bili nagrajeni, so bili boli po obni ka-^anam kakor otroVKemu zavetišču. Ek«pe r;menroT ie bilo m.noeo Značilno je. da so si ne-'-aferi nvek'anti peli bvakrle« v teh-'•1 opsu to smo opazili pri csrm+kih ■•'« e\ Vek«i osnutkov je bilo po fasaii Kno mf>l°T";m ««'ovenpt«v ne je b»'o tef^o ^loč:*! mei tem in n^oiektom ki te d 1-ulto nairrado Prvn n-igrada ie ' ila n-s i "^ena m'2. arh O Gaq*>r::t| jn T ^rv^ju c°oo Ha), o'-u^a \ncr arh V Olnn7u 6oony ■'p,i" na*rra \o eo "a rr^7rfe'*b* nn tri enake z« oiknpe treh proiektov Me*1 n: »• i e o-nutek fprvi odkupi imr. erh H. Husa ZrJni |e *e vpraAimje. no katerem pr-~»jek*n ►oio ziia,: sszouku "av^ti^e. Ap*o eimn-•ivni proračun 7a zavPtiVe po nagrajenem *nutku nreseTa Ufu^plusuo vpr>to p IdniT miliVrn lin. in sieer zna^n n.f;P0 oon o;n. \'a76\*jva ie pokazala, da je bi'a nal«scra zn večino :-ro:ektantov precei težka. Razumljivo ie pač. ia ?e v na^ih te«nih razmerah ne morejo razviti tud; sposobnosti arhi- ektov. Slavni korziški pevec TINO ROSSI ta njegovtU 40 kitaristov ^ P J} WJWW W JK v velikem CBnu pesmi in ljubezni f^&X%JI%^^^ "'*^Mm6fT MP Premiera jutri v KINU MATICA. Pomen in namen psizknsne šole v Beogradu Predavanje pedagoškega vodje ljubljanske ogledne iole Rudolfa Kobilice v Pedagoškem društvu Ljubljana. 25. januarja Ena izmed prfmn< gh krilatic. :. ?.;u-Sajo označiti razgibano dobo, v kateri živimo je tudi trditev, da je nase stojetje — stoletje roka- Čeprav bije r^alnos. tej trditvi vea~sili naravnost v obrat vendar lalftko Ug no. da v zadnjfh dea^tletJUS zanimanje za vzgojna vprašanja in za otroka vsesplošno z* o naraSCa. Predvsem pa je vprašanje Šolske reforme našlo odziva tudi v najsirtUi omoticah in danes lahko rečemo da ne gre već zato ali smo za ali proti, temveč da rmo te tako daleč ko prihaja v pootev samo s° vprašanje kake jc bozr t izvedli. O nujnosti reforme je prepričan vsak. kder in-a !e ijmanjli vpogled v sodobna vzgojna v;r • Pri nas smo tudi v tem. kar se tiče sut-ske reforme Ae daleč sa drugimi narodi. Čeprav imamo že do:g;o mnogo idealnih pionirjev, ki so uvedli v svoje razreoe -.ove metode, smo dobili s stran: prosvetne oblasti se!e septembra 1.1935 pno poizkusn aH ogledno šolo v Beopr"*du k W naj bi se pre:zkj*a!e m od err^ UMSlUUU nuka in k^er U imeli ućfte1:*! priliko, da vidijo v praksi pouk po nov:h naćellh poucevinja O or-gamizaclfl in o delu v tel srli nam je na snočn^em preda vanju Pedaen«ke?a drj^a poročal pedsfroiki vodja ljubljanske cdedne SoTe g Rndolf RoMUra, v >Težba obfcn-stva je bila izredno velika, kar pri ca o velikem aanlmafu. s kater*m zas'edule pred--vsem n*«e udteljstvo razvoj reformnega Šolstva prt nas. Predavatel* nam je nudil lep vpogled v delovanje poskusne SoTe v P>osradTj. ki naj b* bila vzele^ tudi za *?s**» oele-'-'^ Sole. ki se ust*navita ^ us ujunjFsjIul ssOUMl banovin Pravfrnik pr*»i* ; 3»vq 7«» to solo isti učni nacrt V a kor za redne nuuum iu4e tn tw*' ^"rai'zarlja le noro'non redns Irr° -*- - ~ okou^ ;n Unra\"teHe za udsnlnl^t n» t * vn e oosle Poiee *eea os ie ima ur>rnv*tAHn za oed^c-o^ke - didaktične zadeve in podrejena ^e direktno nastalemu odseku v ministrstvu. Delo v tej Soli je mnogo?transko. Sem spada vzgajanje in poučevanje v sami so- .:. propag-andistJčno vzgojno delo med sta.r-ši proučevanje vzgojnih potreb naroda .Vejo naj se podatki za popravo učnepa ta. Sola ima dalje namen, da pokaže * jst\-u nove metode in končno vrš. tudi _ r.eke r-prezentančne Sole. ki jo razkpzu;e;o tujim stroko\T.ajkom, ki pri-l v Beograd. Ož i fosko delo se ražnja predvsem v smer. teoretičnega in prakt čnr*ga Studija metodičnih in didaktičnih vprajanj. TJsme-šno se uvaja življenjski princip v pouku, t>c?pvtio v prvem in dmeem razredu. Pri stvarnem pouku spozna o otroci nek Ziv-IJsn^ki izsek, ki pa potem pri pouku vsestransko izkoristijo V prvih dveh razredih * p^r^jnnma izvedeno načelo kompletnega pouka vendar obravnavajo le krajSe delovne erjote od eneea r»o dveh tednov. De-'ovmi princin v Beogradu ne pomen! igrač-kania. s katerim se ponekod zamenia. Clm bufj skuhajo razv*iti učenčevo samodeiav-"•"=t. v čim natvečU meri nai bi se razvile vse otrokove ooz-'t'vr.e ?prs--bnosti. Tudi razume-arne etičnih vrednost na1 bi dobili otroci iz žlviien^a. iz obravnavanega živ- •Tv^a k^r^r-Vksa. Otrok mora r?r£d-veti vrednote sam. kar oa seveda zahteva nrav'lno na varane k učenčevi samodejav-rn«*« T'pnc^-ova^o ?p tudi r^^Miske ^*red-note kar pa je silno ofžkoč^m zaradi rV:^:h veroirnovedi ki tih nahajamo v enem in istem razredu. Kar se tiče prob- --3 •-"i:vi',ualra ali kolektivna vzerjla? -"fJ^n v P^orra^u n« to. da se čim bolj m^'vMuame sposobnosti učencev, da na ne pre n-H t-mi posameznik preko rrele -v-'^rih mtf-resov. Uč4teMstvo sku*a vsakega otroka posebej ^obro orestud;rati. Vsak otrok ima ponisn'eo ki jo tekom leta Izpolnhiie uči-teli po lastnih onazovan-Hh in po opa sova-nvh •tfl»^ev. Vzporedno s tem gre studij otrokovee-a oKolla. ki 1e lahko pri posameznih otrokih si'no različno, ftola si je zastavila ta nalogo, da nudi temejttnt I učencem socialno pomoč. Bolje situirani starši kažejo pri tem hvalevredno razumevanje in mnogo naberejo zrn revnejšo deco. Poizknana šola v Beogradu vrši tudi propagando na pametno domačo vzgojo. Dandanes, ko rodbina propada, ko se starši vedno bolj odtegujejo svojemu vzgojnemu poklicu, je sporazumno delo med solo in domom se posebno važno. Stiki med uči-teljstvom In domom se ustvarjajo na roditeljskih sestankih, na poučnih predavanjih za starte itd. Važna naloga vsake ogledne sole naj bi tudi bila proučevanje potreb posameznih krajev, saj je razumljivo da ne more isti učni načrt veljati istočasno za neko vas v Bosni, za vasi v Vojvodini in za neko poljubno sblo v Ljubljani. Posebno važnost bo imelo tako raziskovan 1e posebnih potreb okolja za kraje brez srednje 5ole, kjer mora dati osnovna sol a temelje za vse življenje. Poizkusna šola je namenjena učiteljstvu. ki naj bi dobilo na njel vpogled v praktično izvedivost modernih didaktičnih načel, saj vlada v tem oziru Se velika nejasnost, in srečamo tudi Se nasprotovanja proti reformam. Končno je važnost ogledne Sole v Beogradu tudi v tem, da vrSi svojo reprezentativno funkcijo. Kakor že rečeno je služila beosTai^kn ogledna sola za vzeVd ^lednim šolam, ki se ustanavljajo po g^avn'h mestih banovin. Te 5ole bodo tore-* mora V vršiti nodobne funkrHe kakor 1ih Že vrsi poizkusna sola v Beogradu. Izvedeli svno ob tei prilk* tudi to. da bo nasa Hubli^n^ka oeTer»n^ šola za B^z'eradom do meseca maii že toliko oreardr^ana. da bodo možne hospl-**rdie uCIlntJutun. Po končanem pred»vaniu. ko ^e otvori i ->rp^iB«»rfri'k Ped dru*tvq unlv. docent dr Oog-ala debato se 1e ogdasfl Se nrof č-on'č ki ie r nekat«r,T^* v*Žn;mi llllsffllll izpo-noln^l slfko o n^oemh tn o praktičnem po-"^>nu šolske reforme. Zmagovit? not naše fito«!T^fi|e LTubl'ana 2^ ;anuaria Naša umetnostna foto^ra^^a k: ie lani do«eg'a krasne u^nerie na mnoobu-do. da so se tudi letos s še več;o vnemo udeležili tekmovania tet?a mesecrrka Tudi le'ovn'e tekmovanie bo traialo vse leto in že prvi mesec je orinesel na-^m ne-nri'akovan us^oeh. sa i vodi v višjem razredu FotoJclub LjuhMana s n točkami nrerl svojtm lans,kim tekmecem Fort Dearbom Camera Clubom. ki ma 3 točke, a Krnil *ure Pamera Ciub of \"e\work eno Za Fotoklub s>ta to pot bila nagrajena dr. Ivo Frelih za motiv »Perica« s 4 točk*mi. France Bazel pa za čudovit poouetek cvetočega ajdovega polja z 2 to^kama. Ce pojde vse po sreči in če bodo naši fotoamateri tud'- v bodoće s tako vnemo in voljo pri delu. nam letos poka'a ne bo treba delti V Gentu v Be.!-2:ii ie bila od 19 do 31 decembra velika mednarodna razstava umetnostne fotografi e, ki jo je priredil Na*ionaal Fotochib »Vooruit«. Tekmovanja se je udeležilo 23 držav, ki so j:h zastopali večinoma najizrazitejši predstavniki modeme fot'»grafsfce umetnosti. Na rarsta- vi je bila odlikovana vsaka z eno od treh razpisanih kolajn (zlata, srebrna si bronasta). Jugoslavija je med redk:mi državami, ki si je priborila vse tri kolajne, in sicer ie bil nagrajen Oskar Kocjanč'č z zlato. Peter Kocjančič s srebrno. Ante Kornič pa z bronasto. Od naših so razstavil; še Lojze Eravec. Marjan Pfe;fer. Srečko Grom in Viljem Herrstein. Zanimivo je, da so bile neka*ere večie države nagraiene samo B bronasto kolajno, tako Kitajska. Dansk-a. Nzozemska, Indija, Frarcija s srebrno in bronasto. To je nov pomemben uspeh na-vh fotoamaterjev. sad sistematičnega kolektivnega dela Fotokluba Ljubljana, kakor tudi bogate idejnosti in izvirnosti nje-go vi h članov. Dražba »Divje kože« Ljubljnna, 25. jaauar:'a Včeraj se je začela na vele*e;mL«ču tra-điclona'r.a dražba >Divic kože* Ude^iii so se ;"e kupci iz Xem^'ie, Av?tri;e. F'ran-cije, Ang-lije m Ceskcslovc^ke, pač pa ni bilo leto« ItaJi^ancv. ki so bili prejšnja leta dobri kun^d. Včeraj so nekateri predaja V k' ni-o dostavili blaga na VUSSUejasn, zelo škodovali z ne'o^'pJno konkurenco drugim prodajalcem ter SrO zaradi tei izuzeli iz dražbe zato, ker i^pajo dosoM s^r^joaladi vi5»jo ceno. Domači kupci so kupovali ?«>mo k^e zai^v, ki po bile po 6.50 din. K^4e sme so bile do 10 do 12 din. kože kuncev po 2 din, keže jelenov po 15 din k? m parrer>v no 11 din. Danes se je draftba nadal^en'ala ob 9. P roda-'ali so oredrvsem kure zlatice in belice Kune z'atice so prodajali po 850 din navzgor, belice pa Dd 450 do 550 din. Na prodaj so bile *e kože veveric, polhov, krtov, dihurjev, divjih mačk ki vider. ?7 ^'rh-^ _ ITHničarskl tečaj Roeč>ra K^ta. Tuka jin ti Rdeči krž priredi n. bomič^rskl tečaj bolničarje in boba!čarke Tečaj bo februarja in marca in bo breznlačen. V tečaj bo sprejeta vsaka oseba tu^osl. narodnosti, ki je duševno zdrava in za bolničarsko službo ?«posobna, od 18. do 50. leta starosti, ki je dovršila najmanj 4 razrede osnovne sole, ni kaznovana radi nečastnih dejanj tn je nje vedenje neoporečno Pri a ve sprejema pred ped nl je bil hud. Osebni avto je bil močno ivo^kodovan. Potnik vožnje ni mogel nadaljevati. Resrsfii bi bila lahko še huj&a, kajti cesta na tem me^tu ni niti opra je ia niti zavarovana z navadnimi kantoni. Prav t4 tudi bilo, da bi cestarji na takih nevarnih krajih od časa do časa cestišče po«ipall vsaj s prstjo, ako m s peskom! Iz Celja —c V celjskem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama drevi ob 8. znano Kadel-bureovo komedijo >Sjinkovi<. Predstava je za aboama. —c Razmere na delovnem trgu. Pri ce!i-ski borza dela s* je od 11. do 20. t m. na novo prijavilo 196 brezposelnih (154 moških in 39 žensk), delo je bilo ponujeno za 19 oseb. posredovani ie bilo 9. odpotovalo je 16. odpadlo pa 18 oseb. Ene 20. t. m. je ostalo v evidenci 1121 brezooselnih (979 moških in 142 ženek) nasproti 971 (853 moškim in 118 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi-k>: 3 hlapci. 1 kro;ač, 6 kuharic, 3 kmečke dekle, 2 služkinji ter po 1 natakarica, sobarica in postrežnica. —c Usoden padec. V Sit raži pri Rogatcu je padel dveletni rudarjev einčok Alojz Pre-vol^ek v nedeljo doma z okna tri metre globoko in se hudo poškodoval po glavi. Otroka so r>re peljal i v celjsko rolnico. —c Pododbor UR01R t Celju sporoča, da bo v p*»tek 28. t. m. ob 18. v dvorani Ofi-rimk^ea doma predavanje za vse rezervne oficirje. Predavanja se morajo obvezno udeležiti vsi rezprvni oficirji' ki nieo morda službeno zadržani. —c Poskus samomora. V nedeljo okrog 17 je izpila 211erna služkinia Elizabeta L. iz Zavodn? pri Celju tik poleg brvi čez Vo-glajno ob Cesti na grad večjo količino li-zola in se zgrudila nezavestna. Prepeljali •=0 jo z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Vzrok ob-jfpnega leianja sj znan. Iz Maribora — Gledališče. Dreni ponove v našem gledališču Zupančičevo »Veroniko Deseniško<. Predstava ie za red B. — Grafoloe Karmah v Parila. SaŽ domači urafolog g. Karmah, avtor knjige >0ku!tne tajne živlienjai, je te dni odpotoval na Studijsko potovanje v Pariz, kj^r bo imel več predavani o srrafcloeiji. Zanimivo je, da bo njegova knjiga izšla v zelo veliki nakladi tudi v česeini in knjigo v Pragi že tiskajo. — Vlom t nrar ko izložbo. V noči na ponedeljek je neznani storilec stri izložbeno šipo uraria Maksa Psundra v Dvofakovi ulici ter ukradel za okoli 5000 din ur in zlatnine. Vlomilca so najbrž prepodili, ker je na tejru več ur izgubil. Policija vodi prb-iskavo. — Motoriiiranje mariborske policije. Skraj ni čas je bil. da je tudi mariborska policija dobila motocikle. Doslej so nabavili enega, dva dr rGo5podo Glemba-jeve«. Zdaj bo ta komad v Gavellovi režiji obnovil ter cro^toval v glavni vlogi Leona g. Vladimir Skrbinšak, biv&i član mariborskega in sedanji glavni režiser skopskega gledališča. — Poškodbam podlegel. Pred dnevi smo poročali o nočnem požaru pri Sv. Jakobu v Slovenskih eorieah. ob kateri priliki ae ie orača streha zrušila na 441etnega rtnifiarja Valentina dobra, ki je dobil zelo hude opekline. Siromak je včeraj v mariborski bolnici v silnih mukah izdihnil. Pokojnika objokujejo mlada žena in trije nepreskrbljeni otroci. — Statistika mariborskega driavnega tožilstva. Pmeklo leto je bilo državnemu tožilstvu v Mariboru prijavi jenih 5043 oseb, od katerih ie bilo 1379 obtožemilh. Sodnik poedinec okrožnega sodišča je obsodil 408 ot4oŽ3ncev, oprostil pa 99. Senat je zaradi zločinstva obsodil 638 obtožencev. zaradi prestopka pa 48. oproščenih je bilo pred senatom 108 os^b. Pogojno sodbo je prejelo 4C0 oseh. V zavod za pobo!;>anje je bilo lani oddanih 5. v zavod za vzgojo pa 8 oe?»b. Državni tož/.lec je prijavil 6 revizij in 39 prizivov, obsojenci pa $1 revizij in 92 pri-zivov. V preiskovalnem zaporu je bilo lani 43o osumljencev. (25 & fsMKffflfgO KOLEDAR Danes: Tcrek. 25 januarja katoličani: Spreobrnjenje Pavla DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Velika iluzija Kino Ideal: Otok smeha Kino Sloga; Bal v Metropolu Kino Union: K:rchfeldski župnik Klub ljubiteljev športnih psov: občni zbor ob 20. v verandni dvorani hotela Union Prirodoslovno društvo: predavanje prof. Petkovška ^Triglavski narodni park in njegova flora« ob 20. v mali fimarmonic.nl dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik. Marijin trg- 5. Ku-ralt. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Saše zavarovanje bo treba še raztegniti. Ni đovoiji da m zavarovani zoper popla\*e vsi državni nameščenci, privatni pa zoper starost, onemoglost in smrt. Zavarovati bo treba tudi druge tttmove in poklice, vse spole, starosti in branže :opet vse nadloge, križe in težave. Šele ko bo zm\:rovanje splošno, ko bomo zavarovani v?i TOpet vse9 se nam bo godilo dobro. Zavarovanje je namreč zelo rentabilen posel, posebno če je človek zavarovan aktivno. Pasivni zavarovanci se rede bolj s tolažbo in zato so večinoma mršavi, akt:\-ni so pa lepo re jeni, če ne drugod, pa vsaj tam. kjer tišče pod pazduho banko\>x:e. Če si dober zavarovalni agent, imaš zagotovljene lepe dohodke, velik ugled in visoko Starost. Brihtnosti ti sicer nobena za-vartrvalnica ne more zagotoviti, toda ta čednost zdaj itak ni dosti vredna in z njo se ne da obogaieti. Če si pa celo direktor zavarovalnice, katerekoli žc. ti sploh ni treba skrbeti, kako se ti bo godilo na zemljiy si z vsem preskrbljen in v na j obilnejši meri založen. Zavarovalnice grade in kupujejo palače, in že to je zanesljiv dokaz njihove solidnosti. Trdna finsn rta podlaga zavarovalnic priča najbolj zgovorno o vroči želji ljudi, da bi bili zavarovani zoper vse nezgode in nesreče. Raz sir mo torej zavarovanje in če se nam posreči rar.širiti ga tako, da bodo zavarovani tudi reveži zoper revščino, si bomo lahko čestitali. Vlomilci v mrtvašnico izsledeni Ljubljana, 25. januarja Poročali smo o vlomu v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer eo vlomilci odtrgali lesene oknice, razbili pri okiu £ipe in zlezli v mrtvašnico. Tam so Spravili na kup razne železne predirste, me/l drugim tu ii železno peč, tri cinaste krste ia ne&aj svečnikov ter vse skupaj odnesli. Vlomili so seveda poioci. zato ja bila policija sprva prepričana, da so bili na delu odrasli ljudje, ki >e upajo na pokopališča tudi r>oaiori. Izkazalo ee je pa, da so vlofniLi v mrtvašnico sami mladoletniki' &koraj Se otroci. Vlomilci so se kmalu po vlomu pojavili pri raznih trgovcih s starim železjem. Bili so trije bratca v starosti od 11 do 18 let in pa brat ter ekstra, prvi ftrar 16, dru-ja pa 19 let, ki stanujejo pri starših pod Rožnikom. Prvi dan 30 prodali neki tvrdki v kolodvorskem okraju krste, ki eo ph seveda razbili ii razkosali, že naslednji dan pa eo prinesli oziroma pripeljali večjo količino drugega Zelenja. Za blago so dobili tudi plačilo, a za kupčijo }č zvedel podjeten detektiv, ki je vlomilce izsledil. Mladri pokvarjenci 90 vlom v mrtvašnico doUro tajili in izgovarjali na vse pretege. Končno eo se le udali in izpovedali, da so ee na vlom že dolgo pripravljali. Odkritosrčno so pripovedovali, kako sijajno so bili organizirani. Čd*to s<> čez dan razšli po vseh mestnih okrajih, zvečer, ko so se zopet sešli, so si pa pripovedovali, kje in kako bi se dalo vlomiti in kakšen plej jih čaika. Pred vlomom v mrtvašnico obiskali v mraku tudi evancr^lj^ko pokopalLšces kjer so podrli okrog Reichlove grobnice 8 m dolgo in 2.50 m široko ograjo iz litega železa- vre»ino 3000 din. 2elez;e «=o odpeljali na sankah v skrivališče in tra kmalu tudi spravili v dmar. Tatinski mladiči imajo na vesti najbrž tudi vlome v javne telefonske kabine. Iz kalerih je bilo pobranih več steklenih senčnikov ter žarnic Mlada pokvarjence, ki delalo policiji hude preglavice Že nekai let, bodo Izrodili eodi-£ču, da jih spravi v poboij sevala i co, kajti starši jih ne morejo ukrotiti, ker jim sproti uhajajo. IZ KITAJSKO-JAPONSKE VOJNE — Križ božji, zdaj gre pa zares! Kitajska granata je ranila japonskega vojaka. Navse zadnje bo Japonska res napovedala Kitajski vojno. TAKO BOLAN NI — Rada bi lep grozd za bolnega moža. Prodajalec: — Tale je zelo lep, gospa. Deset dinarjev stane. — Ne, tako bolan pa moj mož ni. Stev. 1Q v »SLOVENSKI NAROD«, torek, 26. J nuarja 190*. Stran & DNEVNE VESTI - NmeTaeca atiaistrstva. — Vprasaaje rssdsliiiw t/zs-ee*. V zvezi a likvidacijo kmečkih dolgo* je bila po-k resi jen« rudi akcija, da bi ^e ur**dik> vprs--inje zadolžitve trgovcev. Sirile s<> »- ** re~ atL da bo tudi to vprašanje kmalu rečeno ia «o na me roda nem m«etu ie pnpravi-.e predloge. Te vesti p« niao r**~ 3 rine Vprašan je zadolžitve trgovcev se #ploh Is ni obravnavalo Pred trcttiinskimi aseajanji ■ Avstrija. lO-ta]! teden nai bi se sestali na I>u,ia--nvstri jaka in jugo=>iovjBaka trgovska de-!. Jugoslavija zali te va od Avstrije korekturo carine aa naj-5e uk««? o vensko izvozno blago u» pori je koi . cr. da bi ^e *ako narali-padec dinar ia napram šilingu. Banke ia *am«aprarae hraadnire » »- driavi Po uradnih podatkih trgoviu-i ministrs.tva je bilo ob koncu lansk. :a 620 bank in C\ samoupravnih hranilnic. Oi maja k- rx> i zaščito 322 bank _ 23 milnic Odgoditev izplačil je dovoljena 275 !<*narn m zavodom. rroden p< >e industrije. Od leta 1928 4. p bil položaj na*e industrije tako IS< i - kakor lan:. ko Jia pod-n vest i rala nad 1.200.000.01» din. Naj-bolj ja je ind rtrija razmahnila v ssvaki, dravski in dunavski bniovini. Število indu-podjetij ±e> je povečalo lani za 307 ali \0M)cfc v primeri s predlanskim letom. ► s? je revija tekstilna industrija. ■ 'ap Rsdosartjević pride ponovno pred 73 obravnavo proti biveemj pred-iruien:a rez**rvnih oficirjev in ►v Milanu Radosavlieviču je vladalo tod nagimi reiervjimi oficirji veliko anje. Radosavljevič in njegovi tovariši li oproščeni, ker ae je postavilo beograjsko okrožno sodriMe na etaliVe. da je i oroti njim zastari. Državni tožilec a prijavil revizijo in ka*acijsko eodi-ggm ^o-ibo okrožnesa sodila razveljavilo. EGR0 bonbon -Ižačar grla. Proizvodi tvornica RUFF tica RUFF čokolada )e svugdje omiljena. ■'^'^"'■''■■■■■■■^assssssssss^ Pojasnilo. V rubrik »Iz pod sita« smo v petek poročali, la je naSa radijska po- ~ - v sredo zvečer, ko so bi> na sporedu /on.ske plošče, odda a!a po vrsti zaa-ivstrijako himno »O. du mein Oester-takoj za njo pa nafto himno »Bože e*. Resnici na ljubo moramo po jas-la je slo za venček veselih in da je . nček. delo češkega skladatelja vpletamo začetek melodije jO, du mein -erreicfa«. Jan Bafa ▼ Borova. Včeraj zjutraj je prispel v Novi Sad znani češki Ind us tri-}ec Jan Bafa, la=tnik velikih tvornic v Zlinu. Spremlja ga tajnik Pokorny in več ravnateljev njegovin podjetij. Iz Novega Sada je odpotoval v Borovo. — 15.000.000 din vredna preproga. Pro-r r 1 '•- v Oxfor u Ar ur Pop >e zaprosil upravo sarajevskega deželnega muzeja, da bi mu poslala fotografije sloveče perzijske preproge, shranjene v etnografski zbirki sarajevskega muzeja. Po mnenju prof. Popa je ta preproga edinstveni na vsem svetu in je posebno važna za proučavanje perzijskega preprogarstva. -na je okrog 15.000.000 din. V Sarajevo je prišla preko Dunaja, kamor jo je stori ob koncu preteklega stoletja neki avstrijski diplomat iz Teherana. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da o nobenih bistvenih sprememb doseda- ~i vrerrena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 12, na Rabu 10. v Mariboru 9, v Ljubljani in Zagrebu I •• Beograid 5, v Sarajevu 4. Davi je ' barometer v Ljubljani 773.7, tempere znašala —SO. na aerodromu ^5.6* C. Dve tatvini na GlIncL V nedeljo po- r;~.x: se je vtihotapil v klet posestnika 3a Kunstlja na Glinei pri Podutiku drzen tat. Zlikovec je pobral iz čebra 35 kg nasoljenega svinjskega mesa in odnesel še okrog 60 kg jabolk, v skupni vrednosti din. Iste noči je nekdo odpeljal z dvorišča posestnika Valentina Dobni kar ja na O: r.štirikolesni ročni voziček, vreden 300 cin. Ukradeni voziček je zeleno pleakan in -o ohranjen. — Vlom v Moravčah, Oni dan je bilo vlomlieno v hišo posestnika Jakoba Lesta-na v Moravčah pri Sv. Krizu na Dolenjskem. Vlomilec je odnesel 5 rjuh več prevlek za blazine, nekaj posteljne odeje več prtov in brisač. 20 m svilenega bHga v raznih barvah, veliko košaro, ter steklenico trop:rovca. Tat je oškodoval Lestana za nad 2000 din. — Z nožem ga je zabodel. Davi so prepeljali v bolnico 39-letn-ga posestnika Miho Korisnika s Sen turške gore nad Cerkvami. Koritnik se je spri s posestnik ovi m . . Janežem Rebernikonv ki je med prerekanjem potegnil not ter zabodel Ko-ritnlka v trebuh. Prizadejal mu je težko poškodbo. V bolnico so spravili včeraj tudi 5S-letnega kočarja Ivana Kestler a lz One-ka na Kočevskem, ki ga je v gozdu nekdo po nesreči ustrelil v prsi. — Morilec Ivke Milosevie obsojen na donmrtno robijo. Včeraj zjutraj se je pričela pred okrožnim sodiščem na Sušaku obravnava proti Dragotinu Haramiji, ki je lani 9 novembra umoril in oropal 72-letno babico Ivko Milosević. Za obrr vnavo je vladalo na Susaku in v okolici veliko zanimanje, sai je morilec rojen na Susaku in ga ljudje dobro poznajo pa tudi njegova žrtev je bila sploSno zn^na. Haramija je bil obsojen na dosmrtno rabijo, ker je iz ko-risto'jubja umoril Ivkn Milosevič. — živ pokopan ? Uradniki finančne kontrole v Rogoznici v Dalmaciji so prijavili orožniški stanici v Omišu, da se pc vasi Gorica govori, da je bil kmet Ivan Kova-čič iz sosedne vasi celina živ pokopan. Orožniki so prijavili to sodišču. Kovačič je umrl 26. decembra in doma na mrtvaškem odru je ležal samo 14 ur, potem so ga pa pokopali. Cez 10 dni so pa začeli ljudje po vasi govoriti, da so čuli ponoči po pogTebu iz groba klice na pomoč. Sodna komisija bo dala truplo odkopati, da se koliko ;"e resnice na teh govoricah. — In kam uio potem? — vprašanje* ki ga tudi na naših zabavah sl£imo kaj pogosto. 2t- v 'rt ilku. ko odlagajo dame svoja dragocena krzna v gardesasjsj ter s šminko iii pudrom (^opravljajo t-vojo lepoto, iih zan.nia tisto ?mentano :potem«. Žalova ista gotovo prijetna, nenšstf pa ie prijetio {ir^r-t'di ma >poienu* tudi v kakšen V^n, intimen bar. knNrŠnh ie na Dunaju neJt»'o. Hiinai ie me*? to ve*elja in po bučiiih zabavah poskrbi Indi za var» ix>čitek. Maihni bari s i»rijetno. di^kret.io cjo*ilx) vaui BBŠ9 odgovorili na vprašanje, kam potem. Potem pojdite v dunajske bare. v skrile njihova tiči t . :rt tam bo^te doživi naj-'epši zaključeik lepega večera. Dunaj lan vabi na e*voje niie^no veselja. Dunaj, lepa 1 skleda. pe*sem in vino. Ali w jim morate a pirati? Iz Ljubljane —Ij Prometni stražniki v belih plaščih. Snoči so imeli Ljubljančani pred glavno pošto majhno senzacijo. Tamošnji prometni stražnik se Je namreč pojavil v belem gumijastem plašču in z belo čepico na glavi. Ljubljanska policija je za poskušnjo uvedla to opremo, kakršno imajo prometni stražniki v večjih mestih, da so bolj vidni avto-mobilistom in voznikom, zlasti ponoči in v megli. Zaenkrat je dobil tako uniformo le stražnik pred pošto, če se bo pa stvar obnesla, bodo tako uniformirani tudi drugi prometni stražniki. Pcleti bodo namestu plašča dobili bele suknjiče. Seveda je til stražnik deležen precejšnje pozornosti in kritike Ljubljančanov. —lj Nov škropilni tramvaj. V proračun M2D je letos vnesena tudi postavka 80.000 din za nabavo škropilnega tramvaja, kakor ga imajo v Zagrebu in v drugih mestih. Tramvaj bo zgrajen iz stareg-a voza v tukajšnji remizi in bodo stroški zanj znašali 50.000 do 100.000 din. Na vozu starejšega tipe bodo odstranili karoserijo in jo nadomestili z obsežnim kotlom za vodo in ga obenem opremili s potrebnimi črpalkami ter drugimi napravami. O tem bo še razpravljal občinski svet oziroma MZD. Kakor Čujemo, imajo nekateri odločujoči činitelji pomisleke proti temu. češ. da je to nepotrebno, vendar se nam zdi prav umestno, da dobi mesto tako napravo, saj ljubljanske ulice in ceste včasih kar tonejo v prahu in blatu. —lj Ljubljanski sokoj vabi svoje članstvo tn naraSćaj na predvajanje filma o vsesofcolskem zletu v Pragi iz leta 1932, ki bo v četrtek 27. januarja ob 20. uri v društveni mali crvorani v Narodnem domu Po zletnem filmu se bo predvajal tudi kraaen film >Pra.ga v cvetju«. —lj Pri »Slonu« golaž (posebnost). —lj Predavanje »Po koroški«, ki ga prirede ljubljanske CM podružnice je zaradi nepredvidenih zaprek ponovno preloženo na petek. 2S. t. m. Predavanje bo ob 20. uri v mali dvorani Filharmonije. Besedilo bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. Semjakobč-in; pripravljalo uprizoritev sejt*i,p\ e:r» «."uhovit« Moinarjeve vet^oitrre »Njena veiik« :j*bezen«. Pri premije-'i v du- .>ktui »J. >jfc edt* gledališču je d.teecia igra. orronven uspeh. Takoj v 1. siiki je navdušeno občinstvo pri odprti s '-eni r^eiiinilo igro z navdfu^enhn aplavzom, r.avdu^enje o)>'ins*va pa ee je vedno stopnjevalo. Moi-nar je dober znanec nekemu ir'cd. oHčin-stvu. £ent jakoOv«iiii do«*-'2: i i pro4. let' z njecovo komedijo =dera v jr., iu- velik uspeh, saj eo jo ponovili preko 20 krat. Pri predstavi sodelujejo prvj močn odra: Biičarjeva, PcrrovčiČ-Wri3cher>eva, Šubiče-ve. HanžiČ, Kle^enčv^ Mo^cr in drugi. Opozarjamo rTvv.\4ra«tvo Že sedaj na to izvrstno veseloigro. —lj Tabor veselih planincev priredi Osrednje društvo SPD v Ljubljani v So-kolskem oomu na Taboru v torek, dne 1. ffbruarja ob 20. uri s svojim tradnijonal-nim planinskim plesom. Vsa dvorana bo razkošno dekorirana s planinskimi prizori. Preskrbljeno bo za neprisiljeno planinsko zabavo. Planinci, pridite v torek dne 1. februarja na Tabor. —lj Pravice ataršev in otrok. V četrtek, 27. t. m. bo predavala o tem perečem vprašanju ga. profesorica Anica Cemejeva na šentjakobski soli točno ob 20. uri. —lj Predavanje Prirodo^lovnnea društva. Drevi ob 20. bo predaval v mali filharmo-nični dvorani g. prof. V*ktor Petkovsefe o temi: -Triglavski narodni park in njegova flora«. —lj Ljudska ismtvena v LJaalJaal Prihodnjo aredo. 26. t. m. bo predaval prof. dr. Franc Zwitter o jugoslovanskem vprašanju med svetovno vojno. Zanimivo pradavan je se bo vršilo v mali dvorani Filhar-moničnega društva (Kino MaUoa). Pri-četek ob 20. uri. Vstop prost. —lj Darajie stare obleke rsveieail Vsako sredo dopoldne bo zbirala mestna obama na Vodnikovem trgu pred spomenikom »tare obleke, perila ia ebatev sa uloge. Postavila bo stojnico in rada sprejela vsak dar. Občani, preglede svoje omara, gotovo najdete tam kos obleke, ki gs ne rabite. Naj sluzi siromakom v tem mrazu. Jutri je sreda — gospodinje, mislite ns uboge! —lj Pri podrsiniri SV I) t 14« bi jam bo v aredo 26. t. m. ob 19- v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi govoril ini. g. Vilko Masten o Kapar jih. Vstop prost. —lj pota veosn se pričnejo v društveni foto temnici SPD na Aleksandrovi cesti v petek dne 28- t. m. ob 20. uri. Znani planinski fotograf g. prof. Ravnik Janko bo vodil praktične vaje za povećavanje slik. Interesen tje naj se pravočasno prijavijo v pisarni SPD na Alekannđrovl cesti 4 x da se določi razpored udeJeaen-eev. —lj Predavanje SPD. Skvvenako planinsko društvo nam pripravlja zelo zanimivo predavanje o poljski znans^veno-alpintski odpravi v Ande Argentine in Čile. Predaval bo v slovenščini član odprave g. Stolarski iz Krakova, ki bo pokazal lepo število diapozitivov. Predavanje se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice v ponedeljek 7. februarja t. 1. ob 20 un. Poljski planinci so se povzpeli na več vrhov v Andih, tako Mencetiario 6770 m, Alma Negra 6120 m, Aconcagua 7015 m itd. Obeta se nam ziniraiv večer, na katerega že danes opozarjamo planince. —lj Planinci! Orevi ob 20. uri priredi Prirodoslovno društvo predavanje g. prof. Petkovsska v mali filharmonlčni chnorani kina Matice na Kongresnem trgu. Predavatelj 00 govoril o Triglavskem narodnem parku in njegovi flori. Predavanje bo zanimalo zlasti planince, ki često hodijo skozi dolino Triglavskih jezer. Predavanje bodo spremljale skioptičrie slike. —lj Za Din 10.— se zahavato in plesete vso noč 1. februarja v *METROPOL-u<-, na :>NPLESU ZVEZDIC«. —lj Sleparije potom telefona. Neka večja trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom je prejela prejšnji teden več telefonskih naročil za dobavo večjih količin blaga na naslov znanega trgovca. Kakor sc je pa sedaj izkazalo, so trgovčevo ime zlorabili drzni sleparji, ki so prejemali blago potom posredovalcev, ki pa o slepariji niso imeli pojma. Policij? je izsledila pravega sleparja v osebi nekega T., ki Je šele pred kratkim odsedel zaradi sličnih si epa-rij večjo kazen. T. je imel Se nekega pomagača, ki je tudi že pod ključem. —lj Tihotapci saharina in kokaina. Varnostni organi so prišli na sled družbi tihotapcev saharina in raznih mamil, ki so jih dobavljali lz inozemstva. Kakor je že navada so se pa tihotapci in preprodajalci goljufali tudi med seboj. Posebno prizadet je neki trgovec z Dolenjskega, ki ga, je osleparila neka B. za 10.000 din in sicer tako, da mu le natvezila pustolovsko zgodbo o zaplembi blaga po policijskem organu na glavnem kolodvoru. Policija je nekaj članov tihotapske družbe že izsledila ter aretirala. Iz Ptuja — Zboi-manje mesarjev in pfoKajevai- cev v Ptuju. V" nedeljo dopoldne se je vršil v Ptuju v gostilni vVeisssnstedn občni zbor mariborskega združenja mesarjev in prekajevalcev, kj ga je vodil podjpredaed-rdk Fid2er. Občnega ztnra 9e je udeležil tudi občinski svetnik in zbornični svetnik g. Berlič Jožko iz Ptuja. Tajnik Novak j« obširno poročal o delovanju organizacije ter je zJasti naglasil, da so se morali po neki odločoi basiske uprave izločiti člana sreza Dravograd, Murska Sobota in Dolnja Lendava, tako da Šteje orgairžzaoi- ja sedaj 214 članov, ki zaposluje 227 pomočnikov in 97 vajencev. Položaj mesarjev in prekajevalcev v sedanjem stanju nikakor ni rožnat, akoravno je v javnosti mnenje ravno nasprotno. Mesarji se bore proti visokim dajatvam: posebno veliko breme je prometni davek. Veliko Škodo Psa delajo tudi s&ajiinarji z Dravskega polja, ki po večini za prodajo namenjene svinje sami kupujejo, akoravno trdijo, da se sami pečajo s prašičerejo. Istočasno je bilo sklenjeno, da se naj število novih vajencev omeji. Pri voli t a'ah je bil izvoljen za predsedniika dosedanji podr^redsedinik Fidler, za podpredsednika Josip Draž. Topla zahvala pa je bila izrečena dosedanjemu predsedniku g. Antooru Tavčarju, ki je org-anizadjp vzorno vodil štiri leta. Postani in ostani član Vcdnifeove dražbe! BBJSJSJSSJSSJSffJSSfSSJSSSSJjSS PRVONAORA^EM FILM NA LETOŠNJEM MEDNAilu^: JiLNALL DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT Dokument v usodi akt vest v a In ujegovm kast v svetovni VELIKA ILUZIJA Bogat ln aktualen predprognun: Iz »godov:ne kitajsko Japonske vojne — avtentični prikaz potopa ameriškega vojnega broda >Panay>. žurnal, Vesela me nasanja Ud. Tel. 21-24 Predstave danes ob 16., 10.15 in 31.15 url ELITNI KINO MATICA Deklica z ukradenimi 100 din S kopanjem pri Slonn }c začela svojo pustolovščino te raji! bi šla v zapor kakor domov Ljubljena, '25. januarja Saj se ne zgodi »ako poredko, da sinček sli hčerka ukrade materi, očetu ali stricu nekaj kovač>v, s katerimi zleti v najbližjo elaScifarno. Takim lat i čem pridejo kmalu na sled, doma jih poSteno naJefikajo, pa je zadeva urejena- v$e ostane v hiši, kakor se tudi prodro< v Javnost Pri-mer lll^tne Miake je pa prodrl v javnost, in sicer po krivdi Minke same. Ako bi ukrad I Ia denar in ga prav po otročje in otroško ! zapravila, bi bilo drugače. Minka je pa hotela igrati v«aj eno popoldne nobel gospodično z ukradenimi 100 dia. Kako se >a pričela in kako ae je nj^na pustolovščina končala? Te resnične zgodbe nismo objavili zaradi tega, da bi vsenu. svetu povedali, da je Minka ukradla učit^lijci v šoli 100 din, temveč k> objavljamo zaradi tega. da prispevamo z Minkino zgodbo k premišljevanju naših številnih pedagogov, skrbnikov za javno moralo in red v državi ter budnih stražarjev nad usodo nase mladine, hočemo reči sodobn? mladine. Minka je torej pred dnevi ukradla v iieki ljubljanski ljudski šoli 100 din. Splazila ee je med odmorom v razred v nadstropju nad njenim razredom in ie iz torbice, katero \s učiteljica pustila v razredu, vzela samo 100 din. Vzela bi jih lahko 200, pa jih ni. 100 dinarjev se jd je zd«do dovolj za pustolovščino, po kateri je kdo ve kako dolgo že hrepenela. Z ukradenim denarjam se je Minka takoj odpeljala s tramvajem v mesto* v središče, v ljubljanski city, kjer polje življenje z ojai>no silo v primeri z življenjem na periferiji. In kakšno a; ljenje I Lepe ?o-epodi&ne, elegantni gospodje promenirajo okoli glavne po%te. izložbe se 'deste m vubi-io. dekleta mečejo poglede in vzdihujejo, srospe oprezu jejo okoli vogala na prijatelja, mladi gospodje se z donhuaodkimd kretnjami vsiljujejo ooejpem in zrelejži gospo-i jo drhtijo, ko korakajo za rosnookimi gospodičnami. Prijateljico je Minka hitro naJLa. Srečala jo je in jo povabila, da bi ji delala druščino na pohodu v zapeljivo življenje. Ta prijateljica ie bila tudi okrog 10 let stara, pa je bila še otrok, a Minka ni več otrok. da6i je samo 11 let stara. Kako je odigrala vlago gospodične, ki se ji pri 11 letah hoče življenja in uživanja« je prišlo na dan po njeni >are»tacijic. Učiteljica je takoj opazila, da ji je izginil iz torbice denar. Tat je moral biti že v *oli. Poizvedovali so, iskali so. toda naSli ga niso. Pač pa so ugotovili, da je Minka pobegnila iz šole. Nihče drugi kot Minka torej! 0bv?stili eo mater, revno proletarsko mater, ki gara ves dan in si služi trd kruh kot postrežnica. Zjutraj od 7. do 4. ure popoldne mora sara ti, da zasluži 8 din na dan. Skoraj pol meseca mora garati, da zasluži 100 din. Mati je bila vsa obupana, 100 din. ki jih je imela shranjene za najhujšo silo, je izročila učiteljici. Potem je pa stekla po očeta. Našla ga je, razkladal je premog, ves zgaran se je napotil z materjo v mesto- da bi poiskal svojo edinko Minko. Matere imajo čudovit instraikt. izvohajo svoje otroka kjerkoli, posetfio, če so na prepovedan m potih. Tako je tudi ta proletarska mati slu-tila, da bo njena Minka v kinu. Minka je bila res v kinu. Sla je gledat e svojo prijateljico pikantno francosko komedijo. V kinu 6luznujoci stražn-k je po naključju postal pozoren na otrolta, ee preden je prišla mati v kino. Neki kinoobiakovalec je stražnika opozoril na deklico. Rekel mu je, naj j naredi red, da vendar ne gre. da bi tak dvorane na hodnik izmenjala svojo čepico i prijateljičino čepico. Stražnik jI je potegnfl tujo čepico z glave. Tedaj je mati vadifanila: Ta ie. ta. Otrok je imel samo Še 20 din. Stražnik se je dobre pol ure trudil, da bi izvedel Is ust tega otroka- kje je zapravil 90 din. Minka ie gledala ves čas v tla. Stražnik )e rekel, da tako zakrknjenega otroka Se ni videl Vendar se mu :e posrečilo spraviti Minko do priznanja. Kaj mislite, kako js Minka zapravila v dobrih 6 urah 80 d4n? Lahko Ja uganiti, da jc sla v tri slaščicam? s prijate-ljieo in se najela tort in čokolade. Sla je pa tudi v bile, kjer si je naročila klobase, tla je v trgovino z delikatesa mi, kjer si je kupila pomaranče in Čokolado, toda Sta je tu* v visoko kavarno, kakor prave, resnične mes* ne gospodične, poslušala je godbo in pila kavo. S prijateljico £ta Mi tudi na promenado kjer je Minka iskala kavalirja. Kupila ja tri vstopnice za kino* tretjo je imela pripravljeno za kavalirja. Preden js začela pustolovski pohod I ukradenim denarjem, je pa Ma B svojo prijateljico — v kopališč* pri Slonu, 'cjer se ie v prvem razredu okopala. To kopanje je stražnika, mater in očeta najbolj presenetilo. Izračunan" so in ras >3 račun bil v redu. Ostalo is še 20 din. Mlaka je zapravila £0 din. — Ali bol odslej u-bogala mater in očeta? je vprašati stražnik Minko. — Ne bonn! ke odgovoril otmk. — BoS pa šla z mano v zapor! )e re-kei stražnik, — Greš rajši ▼ zapor kakor domov? — Rajši grem v zapor! Je odgovoril otrok. Odgovor, ki je zaprl sapo stražniku, mnteri in očetu. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 25. t. m. Ratrče-Planica, 8*0 m: —6, sotnčno, mirno, os r en jen sneg:, v višjih, senčnih le-g-ali pršič, 85 cm. drsališč* ia akakai-nlca uporabni, Kranjska gwra, 810 m: —i, baiotnetar poda, solnčno. mirno, oorenjen sneg, v višjih senčnih legah prsič, 50 can, aac-kališče ki drsališče uporabni. Vršič, 1601 m: pršič, 110 am. Bled, 501 m: —5, barometer padn, safcv čno, mirno, srca 24 om. jeaero na drsanje ćeJoTiia. upotrabno, PoKljuka-Sporthotel, 1300 mc — 1. čr.o. 20 ptršiča na 100 pođtage, Vogel, 1540 m: —8, srež. 300 can, fekofja Loka. 350 m: — 3, aotačno. njen sneg1, IO can, K. o ca. na Zelenici, 1534 m: —6. sosntae, 20 pršića na 230 pocfiagn, Dom na Kofcah, 1500 m: —4, aohićno, 16 prsiča na 110 podlag-©. Mariborska Koča, 1080 m: — 1 sotiktoa, mirno, aren, 50 cm, Pohorski doni, 1080 m: —1, sntačno, mirno, sren, 50 om, Ruška koča '1249 m: —1. sotoCno, mirno, ssren, 50 cm, Pesek, 1SS2 m: —4 roegta-. m prflafia ns 100 podLage, Senk>rjev dom, 1522 rm —2, aototaD, vetrovno, aren, 106 cm, Rimski vrelec, 530 m: — 8, sotateo, marno, aren, 55 cm, dodatno poročilo z dne 94. t m. Planisn> mežikoval. Pokazal je na Minko. j JCzei^°' 890„ m: ~ ^ ku pomeži Po predsiavi je stražnik prikorakal proti prvim vrstam v kinu in Minko prijel za roko. Njena prijateljica je Šla tudi z njim. Na hodniku prad dvorano se je začelo zasliševanje. — AH je ta prava? je vprašal stražnik trepetajočo mater. Mati v razburjenosti ni takoj spoznala svoje lastne hčere. Tudi zato je ni spoznala, ker je Minka m?d potjo iz aoatsOno, mirno,10 na 40 podlage, Dom na MTzlici, 111» m« —8, sotočno, mirno, onež, 40 om. _____ — Jurček, Če ne bo tvoje opravičilo v redu, boe zaprt. . . — Gospod učitelj, umrla ml je babica. — No, srečo imaa. MALI OGLASI Besede 50 par. davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priloži u znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. ftAzno BARVANJE LAS odlikovano in nagrajeno lz salona JeZe Strgar, Miklošičeva cesta, pri kolodvoru. 277 KLIŠEJE 50 PAR CN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic Velika zaloga perja po 6 75 din, »Julijanac, Gosposvetska cesta 12. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POŠTENA PRODAJALKA prikupna in delovna, 21-letna, išče službo kjerkoU pri blagajni, pisarni ali skladišču. Dopise na upravo »Slov. Narodne pod »Poštena prodajalka«. 346 Žagarja m gozdna dela v važnem gozdnem predelu v Franciji. Pisati na naslov: AL Max Devaux, 5 me Lafavette a Vessoul (Hte Saone), France. Razglas Na osnovi § 23 zak. o volitvah senatorjev dajem da znanje, da bo volišče za volitve senatorjev, 2d ae vrše dno 6. februarja 1938 v veliki dvorani mestnega pogin varstvo v Ljubljani, Mestni trg ŠL 1. PREDSEDNIK DR. J. ADLEM0 napodna Tiskarna I UUDUANA IZVRŠUJE VSS VRSTB V1SKUVIM PJ—PSOSTM IS SAJflMJUŠM ■SCOVSffSKT KltOIK ta« a. Jnv» Ml Tereziiii Jenkovi v spomin P« pogrebu naj plemenitejše Slovaške ▼ LfvbOasd L»ju hitana, 2>. januarja »Kak poti vate, Franje Franjevič?« >Spas!bo. TAJi. vi ste mi všeč. Fran Franjevič! Vselej mi odgovorite: ocen hara*6 Saj je ras: a i k-> jih j>. ki vedno le javkajo, T a se ae zavedajo, da so sr.Vru v prane-n z ^ - ni bediikl! Jaz Jih poznam, r-» - na-.-s-«*. • -a tak-, ki ne tnCJo -** Hc riva jo v svoji bedi in poganjajo, ker se sramujejo, da hi prosili pomoči« t.ko« začenjaj najin I • župan.pi-erisobi. Tam j> la> r T- r*> -a v:--. r -»a z-opI pr-- aJ fvfss9 ra ene. ki so « *-*zxgi ajassjaaasl t~*-'tj. Ti?-K po pre^i--*- .m h dnafzih uradov - - ^ jo 5 tCansaJ m aansjaal je prosila za ir**. cjkot zase. F* - -.b pr tih ia stezali je hodila, * -»---<*- - y-*nf*?h ro kakšnih hrtoenh. a tudi po sobah nekdaj imo-adaj propadlih in stradajočih dru-saml In je prinašala pomor Pomoč v denarju, v oblekah, obutvi, jestvtnah. Včasih je prala tudi z, veselo vestjo, da je nasla za bednika zaslužek, vsaj za nekaj t*»1*aj . ^ • -i za par mesec «*v. čeprav zelo skromne dohodke, včasih pa je dognala avo e.-.-ij varovan*-u ce> stalno službo. Mn-^' . premnogo solza je videla teči m jih je otlrala z zagrizeno vztrajpostjo, kakrtee je sposobno le junaško plemenito je od pisarne do pisarne, trna nešteta vrata, čakala, prenašala t ve. se delala gluho za godrnjanja n> stopo aa ncsnoljne. včasih ze in r Jih Jism* posjede t*r se — vračala vedra z novo prošnjo Pa sni je ja Hwsifnkwili vsa srečna o SjSJSJ jih lasssssss« o zmagah svojega p-rosjače-nja pn banih, podbanih. županih, direk-torjah. predsednikih in tudi pri gospea. x-t«JI brvapoaelniki < je %-zklikala. rMojI .^tarn xn starke.' Moji bclniki! Moje sirotke! Pa moji Rusi. Rusi! O bog. koliko jal imam. ki sem hxn poslednje upanje! -N« smem jih pustiti, ne morem jih razočarati ne smem odnehati!« Ne vem. če se je v nedeljo popoktar zfl-i ~dsJa Ljubljana, kako blagorodno ženo stio spremljali v grob. ZaicaJ Terezina. Jenkovi v? bila zopet taka. pleankinja po rodu in srni. kakršna je ohranjena v skv v-nski zgodovini kot neznanka tn prva --^iovinska Slovenka. Bila j> popolna se-tasti kmetiSJci ženi. ki je iz gole č3o-v^kr * '.- ?*. resila cmrti SjaajtafSBBSj sasa sVSjfnftsaajl lon^hardskegra naroda. Okoli L 610 pa je sprejeln m skrila v svoji kisi, mu dajala hrane is dala zrveža $e na. pot ter ~u polcazaJa smer. v kateri «e reši domov. Prav tako je delala Terezina Jenkova, Hranila io oblačila je vojne ujetnike, be-srarvce. tzsetjenoe. obupane bednike vseh starosti. najrazBčn«»nših slojev in narodno-stL Tiho. akri-.-aj in brez vsakršne časti-hlepnosti. Xiti hvaležnosti ni iskala, pač r« je če no žela nehvaJežnost, posmeh in celo p^-vke. Toda odnehala ni, temveč je svojo dobrotno** > *^ stopnjevala. Kakor bs*jm sv. M a.-tiri se je včasih sama Slekla tu serola, raziaia svoje lastna obleke. Ja lastne čevlje in se marsikaj . . . Spoznal sem to osebno kot vsokošolec na I>unaju 1. 1896 ko je dospela kot predsednica ženske*ra zbora z Glasbeno Matico pod vM*rtvorn Z. Ve**cajza tn Mat, Hu-hada. Ia s slovensko pevsko rrret-"oc*v> napro^ cesarsko prestolnico in državo pomoč za Ljubljano, kj jo je porušil strašni potr-s Torej zopet je prosila za nesrečneže in bedneže. saj je bila v glarv-■ean ntfnont, ki je zbiral podpore. Njena je biLi k a, njeca iniciativa za dunaiske koncerte, rt. skror-ino je iz\*r§ite\- popustila vpi:\ Dajsasj vcljekom. Sama ;e sod'"1-lovala tiho in neopazno, skoraj skrivaj V Ivjub»jani si -o takrat izbrala naisiromas-nejs>: na Goricah je razdeljevala toplo jo -f pomia-ia daasajalaj »Vo:ks- Velfkanaki umetniški uspe M naše Glasbene Matice, takrat prvič zaslovele po širokem fanta« pa ogromni moralni uspeh, ki se je realiziraj v podporah, ki so po koncertih prihajale z najrazličnejših strani giavrumu odboru v Ljubljani je bil sad dela tn domiselnosti Te rezine Jenkove. I>a Glasbe a MatVa te njene zasluge ni pozabfam, smo stišali v nedeljo ob po-rrrebu: aasnksnl zbor pod vodstvom ravnatelja dr. Poliča je zapel dvoje žalostink. Gosrpodčeva z Laverce je bila Terezina, hči slovenskega moža in bavarske Nemke, dar/!*\ ki je tudi svojo Terezino vzgo-jiJa za damo, visoko ci\-il-_z:rano in visoka kultivirano ženo. Oče pa. sam odločen narodnjak, ji je vcepil narodno za- vest L*evstik. Jurčič, Leveč in se marsikdo sk>v-enskih lisaitiiljaii In zavednih naših iDtekgentov je rad ndeteval h Ooapod-cu ua izvrstno pijačo ki jedačo. Včasih pa je prijenem na svojem vitkem rjavcu tudi mladi, živahni adravoik, dr. Ljudevit Jenko. Man rjave, dsudeaua brade je hO narvduften rusofn, v njegovem žepu so tičale zmerom zednje. že nekaj dni aH cefto tednov stare številke ruskega »Novega Vremja«. V dn*bi lit era tov tn časnikarjev je užival dobrote Gosjpodčeve kleti in kuhinje, obenem pa se je šalil in ftital ruski dnevnic Včasih je glasao prečita! r>-<-p. • « *]jiv-' a:; raz\-^seljivo vest iz Slovenije, vest. ki mu je bila docela nova, saj n: čital rMno nobenega slovenskega • - * ri"- '-i * ^nive - > - Novo* V remje c Be-veda se mu le d~ižba hranno smejala, a dr. Jenko se je najbolj velo smejal z njn. ponosen, *?a čita ru«iki slovenske novice- AJ: dr. Jenko se je pri Gospodcu tudi tolike ča»i s^.^e:»*oval z lepo, ognjevito, na vse nacionalno vedno navdušeno Terezino. da jo je zasnubil in se z njo oženil. DobiJ je idealno ženo in vzorno mater svojim otrokom, pa tudi odličnega, vele-l"r,*eJ:g«*nta ■■ r;o-^ r^ravniškera poklicu Bil je z-iravrik ra očesne bolezni, a včasib nataknien in zadirčen. da bi bil o^leria7 r>ari^erit^ fr, Yr rte im*1! »svoje T»-•" rznala posa-iti. p->mi~ti moža in pacijenta ter kli<*ntelo ne le chra-niti. temveč rr'c n^rrnožiti. Kmalu se je tudi T**rezina rs-vMla njski govorit: in čitati, slovenski mis^*n^* to je izpolnieva'a čim dalie bolj in prihajali so odltfnl Rusi in Rusinie v goste k Jenkovim v LiJuV-»^o in na P'ed L. 1W sta Jenko\-^ -rtan^Ia *Ru5skn kružok« V* Mednem domu nas V učal dr. Jenko in tam sn-o imeli tud*i prvo rusko knjižnico Svojo prvo hčpr Eleonoro je .^rvp-d^a Tereaina na rusko .»rbsko gimnazijo ca Cetlnjti potova.la čn-ni sori in obia-vnla svoj potoois v »Slov Narodu«. Vzljubila i p čT/fo-^p in re ?r ?ranil a z n+ihovimi r'-&f\-r.:-r.:. pr\-.i-k:. S pesn* kom Jo^-anom Sundečič»m sta ostala J^ko\-a v toplem prijateljstvu do njje20%"*» smrti Snndečač je prihajal k njima v goste, opeva! Slovenj to m ji TVTsvntil dva zvezka pesnitev. V - Srbskem ?lasuc je objavil dolgo čestitko »vilo vito j j r^replemenitoj ^ospoti Terezini dr J. na njezin imendan 15. otet. lS9*udevit umrl, a ruski krožek je deloval dalje do vojne. Tpkoj po prevratu m sta .°e ustanovila Ruska Mat*"ca in Rupk*' r^e^i krrž »pt Imela na stan cv-tn -i- pred^^nire ^rr^ Te vezire aVSjfa streho, v gospodin ■'i *>i vzt*-ai-no voditeljico m pospcSevateljico. Ruski rnteligenti so imeli v Tere.2?ni najtoplejšo prijateljico, a rus^ki bedni he^unci in izseljenci na^Tboljj^o dobrotnico. Kako*- z Ri:-si in Crnogorci v» vzdrževala oantant ~ pismene stike tudi z odliCnkni Oaki in Pa* j ijaki. «raj ie mnero potf>^aln no =»v^--j. *r^a- ] la jez'ke in bila PasalCBa Stosank - aksa- j kega duševnega obzc-^-a in z1^' ukana r^- ■ znar.*?*. HJnna sjknKsjsntsa ni hi'-^ lepa lr- j klanritana fraza, temveč je iz-raž-^lo ve- ' fino v ^.ot delovanju in dejassskj do- j brotnos ti. Da. res, tudi gospa Terezina je basi an- ' mos\*oja. originalna, na videz in včasib po govorici romantična, v re.?n:ci nerealna in praktična na premnoge st izredno koristna žena V tem b: m o? marsikaj povedati na>i pisa'clu. •,t-,i:-ki. zlart' pa dijak; G ^padBeVS Je sssa ' es gospodska' B1.". : e"lnbok4vm:sclna itj - * položena Slovenka ki ni tratila časi ■ plitka : ni m n:čemurnostmi. Ta silrj > ie ljubila naravo in v cvetlicah jf nahafala prav posebno radost. Pred njeno krsto aa je peljal voz, p "-In vencev in s. p kov. a J njen pnp je zasut z gimado r-, Večni pokoj njeni angelski dus Do svidenja. Terezina Mihajlo\ma! fran F"ranje\ič G ali VUjemina? Holandci žive v napetem pričakovanju rojstva prestolonaslednika ali prestolona-slednice. Oči *i-seh so obrnjene h gradu Soestdijk. kjer čaka princesa Julijana na porod. Najbolj seveda zanima Holandce in tudi ljudi drugod po svetu vprašanje, ali bo princ ali princesa. Ce bo princ, dobi ime Viljem, če bo princesa, bo pa VUjemina, Mnoge hiše na «oi«i sireni so že zdaj okrašene z velikimi, ponoči razsvetljenimi črkami >V«. V grajski dvorani so že zdaj celi kupi daril za bodočega princa odnosno princeso. To so najrazličnejša darila siromašnih ljudi in velikih podjetij. Dan za dnem prihajajo otroci in prinašajo rože. s katerimi je okrašena nova otroška soba v prvem nadstropju. Zanimivo darilo je prinesel neki kmet iz Brabanta. namreč živo štorkljo, ki se zdaj sprehaja po grajskem parku. Takoj po rojstvu bodočega prestolonaslednika ali prestolona3lednice izpregovori pred mikrofonom holandska kraljica. Pozneje bodo novorojenčka fotografirali haa-žki fotografi. Prvi film pa hoče posneti otrokov oče princ Bernhardt, ki je strasten filmski amater. V ta namen so že pripravili v gradu posebno sobo. Novi vikomt angleške krone Ob novoletnem povišanju v plemiški stan je imenoval angleški kralj Jurij VL znanega angleškega miljarderja in mecena Bili Monisa, lorda Nuffielda za vikom-ta. s čimer ga je povišal na »bratranca angleSke krone*. To se je zgodilo zato, ker je daroval Bili Morris, zdaj lord Nuffield, v zadnjih letih 12.000 000 funtov sterlingov univerzam, znanstvenim zavodom in krajam kj«>r je največja brezposelnost angleškega delavsH-a. Novi kralje\* bratranec je začel svojo karijero iz nič. v žepu je imel samo nekaj beličev. Kot mladenič se je preživljal s popravljanjem koles, pozneje je kolesa prodajal, leta 1903 je pa konstruiral prvi angleSki avtomobil morris. Sčasoma se je njegovo podjetje sirilo In pred svetovno vojno je bil Morris že bogataš pozneje je pa stopil na čelo angleške avtomobilske industrije. Med drugimi angleškimi bogataši in meceni se odlikuje lord Nuffield po pravilnem naziranju o človekoljubju. Zavedajoč se dobro težkih začetkov svoje karijere je ostal ne samo osebno skromen, temveč ve tudi. komu in kako je treba denar da-ja*i. Prav pravi, da bogatemu človeku ni aaasana mm tiinrrt dajati denar tistim, ki ga nimajo. paC je pa težko preskrbeti jim delo ali sredstva. Id vh potrebujejo za izpopolnitev svojega dela. Zato lord Nuffield tako darežljivo poipira znanstvenike, ki se hočejo uveljaviti s praktičnimi novimi izumi, dalje vse izumitelje in male indu-s&rijee, ki trpe krizo in so pripravljeni graditi nr.-r tovarne ter poganjati kolesje industrije zlasti tam. kjer vlada velika brezposelno?*. Lord Nuffield podpira vsakega poedinca in vsako podjetje, ki more zapo-nove delavce. Pri tem na ne pozablja tSM holmce in dobrodelne zavole, kar je razumljivo pri vsakem angleškem mecenu. VSAK I ZAKAJ i IMA SVOJ -ZATO^ — Povej mi no. čemu imamo vozni red, ko pa skoraj noben vlak ne voz: brez zamude. — Kako bi pa peski, da ima vlak zamude, te bi ne imel voznega reda? VZDTH STARE DEVICE Pred desetimi leti sem strastno ljubila Franceta. Zdaj ga pa ne moreni niti ridati. Kako fc ti moški izpremene! Kakšna je avtomobilska cesta Na pravo avtomobilsko cesto ae iele voznik ali Hitlerjeva cesta iz Frankfurta v Darnostadt Pri nas si mnogi še niso na jasnem, kaj je prav za prav avtomobilska cesta. Navadno, več kot skromno cesto od St. Vida do Medvod smo proglasili za avtomobilsko in pisali o nji v takih superlativih, kakor da smo dobili kos moderne avtomobilske ceste, na katero smo lahko ponosni. Ce se pa pripelje k nam avtomobilist iz Italije. Nemčije, ali katerekoli druge evropske države, razen morda Albanije, Grčije in Bolgarije, bo seveda majal z glavo, češ. kje pa je avtomobilska cesta, ko se niti dva avtomobila ne moreta ogniti drug drugemu, ne da bi morala šoferja dobro paziti, da se ne pripeti nesreča. Avtomobilska cesta mora biti zgrajena izključno za avtomobile in služiti samo avtomobilskemu prometu. Na tako cesto ne sme noben kolesar, kaj šele voznik ali pešec. Prva je začela graditi avtomobilske ceste Italija in ona jih tudi največ ima Razen Italije je začela graditi avtomobilske ceste tudi Nemčija pod Hitlerjem. V obeh državah gre za gradnjo večjih odsekov avtomobilskih cest. iz katerih se naj polagoma razvije celo omrežje. V Nemčiji služi za podlago gradnje avtomobilskih cest posebno podjetje >Reichsautobahnen<, ki ima izključno pravico graditi in vzdr-žavati avtomobilske ceste. O progah in graditvi pa odloča generalni inspektorat nemškega cestnega omrežja Avtomobilske ceste naj omogočijo čim hitrejšo tn varnejšo vožnjo motornih vozil na velike daljave, v prvi vrsti seveda osebnih avtomobilov. Zato avtomobilske ceste ne smejo imeti hudih klancev in ostrih ovinkov. Nasprotniki avtomobilskih cest pravijo, da stf luk-sus v času, ko ni še v celoti zgrajeno omrežje navadnih cest in da se gospodarsko ne dajo izkoristiti. Na Češkoslovaškem propagira zgraditev avtoceste iz Cheba do Jasine tovarnar J. Bata. Pri nas si pa kot rečeno, še nismo prav na jasnem kakšna je avtomobilska cesta in promet na nji. Naša najmodernejša cesta od Št. Vida do Medvod je široka 6 m, v Nemčiji pa grade 24 m široke avtomobilske ceste, na katerih no avtomobil istom ni treba bati karambolov, ker na njih sploh ni nobenega srečavanja. temveč kvečjemu samo prehitevanja. Pijanci med drevesi Da potrebujejo drevesa mnogo vode za svojo rast, je splošno znano. O tem, koliko vode porabi to ali ono drevo, so delali letos poskuse v Nemčiji. V vročih dneh so prilivali drevesom vodo, dokler so jo korenine pile in sproti so zabeležili količino. Tako se je izkazalo, da je najbolj žejno drevo v našem podnebju jesen. To drevo popije poleti v enem dnevu 85 litrov vode. Drugi največji pijanec v kraljestvu dreves je brest, ki popije v hudi vročini do 66 litrov vode na dan. Tretja je brpza. ki popije 60 litrov vode dnevno. Marsikoga bo presenetilo, da iglasto drevje ni tako žejno kakor listnato. Vrtnarjem je pa dobro znano, da je treba iglasto drevje na zimo dobro zaliti, za listnato drevje in grme pa jeseni ni treba tako skrbeti. Na zimo namreč listje odpade in listnato drevje počiva, dočim iglasto tudi pozimi vegetira. Naša primerjava dreves po njihovi žeji se pa nanaša na poletje, ko iglasto drevje n^ izgubi toliko vode z izhlapevanjem kakor listnato. Zato ni čudno, da jelka, pa naj bo še tako košata, ne porabi na dan več kakor 13 litrov vode. Se skromnejša je smreka, saj porabi komaj 9 litrov vode na dan. bilo Moenchu rtaJclonjeeio, poleg1 tega je pa 14 .t. m, prejel vest. da mu je v Franciji umrLa hčerkica. Zato ni mog-el več čakati, temveč je takoj krenil na pot. Ni mu šlo več za rekord, hotel je prileteti pravo-castno na pogreb svoje hčerke. Kakor Ma-ryaa Hilsrzova je tudi On po progTainTJU priletel srečno do KaraČi. Tam bi ae moral Tragična smrt letalca Moencha Iz Bander A To asa poročajo, da so našli 10 km od obale na morju letalo francoskega letalca Moencha ki jc bil na poleni iz Saigona. Moenotovega trupla pa ie niso našli. Christian Moench je bdi izkušen letalec in dosegel je več francoskih rekorJ^iv. V Salgonu v Indokini je pripravljal rekorden polet na progi Saigon—Pariz, kar re rri bil posrečil poskus Marvse Hilszove, ki je tudi odletela Lz Saigona in se ponesrečila v noči od 1. januarja v pustinja med Dzaskom in Basro, kjer jo je pa nasla čez tri dni rešilna ekspedicija. Vreme ni Francoska letalca Bourtin ln Moeoch odpočiti, toda, hitel je naprej. Popotoil je samo zalogo pogonskih snovi ln še ponoči je hotel prileteti do Baare. Dvignil se opolnoči ob najsOabsem vremenu, pod nizkimi oblaikd in hotel se je ogniti najhujšemu c/vinku na Bender Abbas v perzijskem zalivu. Podlegel je pa v borbi z neizprosno naravo 10 km pred cdljem te etape pri otoku Laft, kjer so našli kose njegovega letala. Kupuj domače blago! Soet n razvalinah •a-gas= ' . . ■ ■■ Pust(jio\'ski romar — Tega ne vemo gospod Trupla se niti dotaknili nismo. Jaz pa vendar vem. kaj se spodob: Mislim da je ta nesrečnež padel z visoke skale, ko ima tako razbito glavo. Najbrž je priletel naravnost na glavo. — Pojdimo pogledat, vi. Howe. pa sedite v avto in pripeljite brž po'icijo. Howe ie od h i tel in 6ez dobre četrt ure ie že hitela proti Petim skalam skupina o-striih mož, po cesti ie pa drvel avto proti mestecu. Pet skal skupina ostrih čeri tik ob obali, se je clvigalo 20 do 25 čevljev visoko Do njih je vodila dokaj udobna stezica po položnem pobočju, ki se je pa naenkrat končalo skoraj z na\-oičnimi skalami nad morjem, ob katere so butali mogočni valovi kadar ie bilo morje razburkano. Kadar je pa biio morje mimo. ie našel tu popotnik prijazn kotiček kier je lahko po cele ure nemoteno počival Na širnem morju se ie tu pa tam zazibala v daljavi bela jadrnica ali pa začrtal steber črnega dima na obzoriu izgiinaiočeca oamika V o«=»einab an gnezdile ptice in se soreletavale nad zalivom. od koder se je zdaj pa zdaj začul v tis no njihov glas. Ko je prišla skupina osmih mož na ozko pečino med peto skalo in morjem, j 3 zagledala človeško truplo, ležeče tako. kakor je bil povedal ribič. Kmalu so bili prisieci pri neznancu, ki je bil najbrž zgrešil pot in treščil v prepad. Glavo s: je bil razbil tako. da ga ni bilo mogoče spoznati po obrazu. Strahotna zmes krvi. kosov mes^ in prelomljenih kosti, to je bilo vse, kar je bilo ostalo. Roj prepodenih muh se je d\*ignil in jei brenčeče obletavati mrliča. V hipu ko so prišleci obstopili truplo, je kriknil eden izmed delavcev prestrašene: Saj to je vendar ista obleka, ki jo je imel včeraj na sebi inženir Barker! Bouvier se je bil sklonil nad truplo. Začudeno se je obrnil k Bensonu, rekoč: — Zares, spominjam se, da je imel Bark?r včeraj na sebi to obleko Slučajno sem opazil to. toda kako nai bi bil prišel Barker sem? Dva delavca sta hotela truplo privzdigniti m obrniti, toda Benson tega ni dovolil. — Tu je vsaka pomoč zaman in zato nam ne kaže dotikati se pokojnikovega trupla. Počakajmo raie. da pride policija. Nastala je tišina tista mučna, čudna tišina, ki nastane vedno povsod kadar stopi pred človeško domišljijo Sila. ki pretrese tudi najhrabrejša srca Smrt je bila šla tod mimo. toda njeni koraki še niso bili utihnili in baš ta tišina je krila v sebi njihov odmev. V tesnobnem pričakovanju so stali prišleci okrog trupla, le Benson in Arthur sta bila stopila malo v stran in zdaj sta se tiho pogovarjala. — Ali bi bilo mogoče, da bi storil Barker tako žalosten konec? — je vprašal Arthur globoko pretresen ob pogledu na mrtvega inženirja. Benson je zamahnil z roko, kakor da ne smatra te možnosti za izključeno. — Zakaj pa ne? Vse bi si lahko pojasnil, če bi on res ležal tu rnrbev. Imel je tu dogovorjen sestanek najbrž z nekim ribičem, ki ga je bil naročil, da bi ga odpeljal na sestanek z njegovimi tovariši. Mudilo se mu je in v temi je bodisi zašel ali se pa ni nadejal, da je že prispel na rob skaL Tu je izgubil ravnotežje in strmoglavil v prepad. — Cemu naj bi bil pa hodil na skale, če se je hotel odpeljati s čolnom? — je ugovarjal Arthur. — Morda čoln ni prispel pravočasno ali pa je hotel dati Barker z vrha skal dogovorjeno znamenje. Sicer pa, kdo ve, kje je bil sestanek dogovorjen. — In zakaj misliš, da bi si bil izbral baš čoln? —Najbrž zato. da bi se vsaka sled skrivnega pobega zabrisala. To je bilo najprikladnejše prometno sredstvo. Morda igra tu svojo vogo tudi tista podmornica, v kateri se skrivajo Barkerjevi urijatelii. Tu na tem samotnem kraju se jim ni bilo treba bati nepoklicanih orič, ki bi bile mogle Dovedati. kako je Barker izginil . — Recimo, da je tako, toda čudno je zopet to. da bi bili Bartoerjevi pajdaši pustili tu inženirje-vo truplo. — Niti to se mi ne zdi nerazumljivo. Če so zaman čakali blizu obale na Barkerjevo znamenje, so se končno odpeljali praznih rok in morda bodo čakali nocoj znova. Če slučajno ne zvedo za katastrofo, ki se je odigrala tu. Kar se je začulo brnenje iz me&teca vračajočega se avtomobila. Benson in Arthur sta stopila komisiji naproti. V komisiji so bili preiskovalni sodnik Smith, policijski inspektor Prichard in zdravnik Waring. Izstopili so, segli tovarnarju v roko in odšli k skalam. — No, kaj se je pa pripetilo tu. gospod Benson? Nesreča? Najbrž bo tujec, ki ga je zanesla pot sem in ki je plezal, kamor bi ne smel. — Tudi jaz sem mislil prvi hip tako, zdaj se pa bojim, da je storil tragičen konec eden mojih najboljših inženirjev John Barker. Prvi pogled na mrličevo obleko in postavo je nas privedel na to misel. — A podobnost? — Saj to nas baš moti. Obraz in vsa glava sta tako razmesarjena, da mrliča ni mogoče spoznati. Sicer smo pa tu in sami se boste prepričali, da govorim resnico. Komisija je jela ogledovati mrliča in čim je bila njegova lega opisana, ga je dal zdravnik obrniti in položiti na ravno. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tiskamo« Fran Jeran — Za upravo ln ln se rat ni del Usta Oton Christof — Val v Ljubljani