PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb oostale l gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 249 (9554) TRST, torek, 26. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je askal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi MEDTEM KO ANDREOTTI POZIVA K VARČEVANJU Protiinflacijski ukrepi vlade v ospredju političnih razprav la Malfa zagovarja ukinitev premične lestvice - Demokristjani vztrajno molčijo o Berlinguerjevem predlogu glede posvetovanja med strankami in vlado - Barca: Komunisti ne bodo dovolili, da bremena krize prenašajo samo delovni ljudje ZARADI PREKINITVE POGAJANJ ZA DELOVNO POGODBO Danes vsedržavna stavka železničarjev Od četrtka naprej razčlenjene splošne stavke RIM, 25. — Z nedeljskimi shodi v vsej Italiji ter z današnjim sestankom med vlado in sindikalnimi predstavniki v Montecitoriu in * tiskovno konferenco republikanskega voditelja La Malfe, se je začela razprava o varčevalnih ukrepih, ki jih je sprejela vlada ter o načrtih na področju gospodarske pol tike, ki jih je treba izvajati. Vzdušje ni več tako napeto kot neposredno po objavi vladnih ukrepov, kljub temu je razprava o tem zelo zapletenem vprašanju (ki zajema, kot so ugotovili na zasedanju centralnega komiteja KPI. ves proizvajalni, davčni in politični sistem) zelo napeta in razburljiva. Medtem ko so predstavniki treh sindikalnih federacij razpravljali RIM, 25. — Kakor je bilo napovedano, se je ob 21. uri danes pričela 24-urna vsedržavna stavka uslužbencev železniške uprave, ’,i se zaključi jutri, 26. oktobra ob isti uri. Stavko so napovedale ustrezn stanovske . . . ,. . , j i organizacije, ki delujejo v okviru sin- .menu stranke ah v imenu vlade, dik8alne fed'eracije CI^ CISL in UIL, Andreottijem o prepotrebnih naložbah na Jugu (razprava se bo nadaljevala v prihodnjih dneh o drugih najpomembnejših točkah vlad-ne9a programa in seveda posebno ° gospodarskih ukrepih), je na sedežu republikanske parlamentarne skupine La Malta precjaval svoje-rou občinstvu časnikarjev in poli- vlada sprejme zasilni program. «Na velikih strankah, KD, KPI in PSI je dolžnost, da sprejmejo pobude za politične ukrepe. Oglasili so se tudi nekateri demo-kristjanski voditelji. Omenimo naj Andreottija, Zaccagninija, Piccolija in Ossolo, ki so v nedeljo govorili v raznih italijanskih mestih. Démo-kristjanski tajnik Zaccagnini (o tem Ì niso obravnavali predloga, ki ga je dal komunistični tajnik Berlinguer o sestankih med strankami ter med strankami in vlado, da bi se posvetovali o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Andreotti je govoril o «točno določenem vrstnem redu obvez»: v bistvu najprej plačati davke, odpovedati se odvečnemu ter delati več. Prihodnji meseci, je dejal predsednik vlade, bodo odločilni za bodočnost Italije. Država mora zahte- in sicer iz protesta, ker so se v petek razbila pogajanj . za obnovitev enotne delovne pogodbe za železničarje. Pogajanju so se zataknila, ker je vladno stališče glede tega vprašanja, kakor poudarjajo sindikalisti, docela nesprejemljivo. Vlada skuša namreč vsiliti uslužbencem državne železniške uprave take delovne pogoje, kakršne uživajo državni nameščenci, in sicer osebje ministrstev. Sin- plača tisto, kar je dolžan davkariji, .divini predstavniki pa temu odločno Kar pa zadeva odpovedi odvečnemu aafprotu->ejo “ utemeljitvijo da so je predsednik vlade dejal, da se mo-j del°™e razlner% ,v kat?nh rajo žrtvovati predvsem tisti, ki-ima- ! ^jezmearp (delavci ter uradniki), jo večje možnosti. Jedro vsega vpra- sorodne izmeram, ki so značilne za žičnih opazovalcev o potrebj po j govorimo v drugem članku) se je j le od daleč spoprijel z vprašanjem vladnega programa in z varčevalnimi ukrepi. Drugi trije predstavniki krščanske demokracije, pri katerih pa ni nikoli jasno če govorijo v odločnem skrčenju javnih izdatkov ter po ukinitvi mehanizma premične lestvice. Po mnenju republikanskega voditelja ni toliko potrebna zasilna vlada kot je potrebno, da *iHi>iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii>iiiiiiii"niiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii NA NEDELJSKEM ZBOROVANJU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE V TRSTU Zaccagnini jasno poudari! pomen Osima za bodočnost Trsta in odnose s sosedi Vsedržavni tajnik KD je dejal, da je dolžnost Italije sprejeti jasne odločitve v duhu sklenjenega sporazuma - Tudi pokrajinski tajnik stranke Rinaldi poudaril pravilnost izbrane poti in zavrnil špekulacije - Solidarnost s španskim ljudstvom a svoj po- pitalov preko reklame po tujih ra-litični in vojaški uspeh in ugled, kar diotelevizijskih postajah), preklic ukrepa o 1300-odstotnem zvišanju ji ni uspelo na Golanu proti izraelskim tankom. Perzijski šah napoveduje novo podražitev petroleja TEHERAN, 25. — Perzijski šah Reza Pahlavi je v svojem intervjuju nekemu iranskemu dnevniku napovedal ponovno podražitev surovega petroleja. Po njegovem mnenju je svetovna javnost že pripravljena na tak ukrep. Pahlavi je d^jal, da se strinja z ocenami, po katerih se bodo dohodki držav izvoznic petroleja letos povečali za 4 do 5 milijard dolarjev, kar bo povečini šlo v odpravo primanjkljajev posameznih držav ter v naložbe v mednarodne industrijske obrate. Naj cmenimo, da je Iran pred kratkim odkupil dobršen del delnic zahodno-nemškega industrijskega velikana «Krupp». Iran že dalj časa zagovarja potrebo po zvišanju cene petroleja, čemur pa se upira predvsem Saudska Arabija, ki je največja proizvajalka nafte. Prihodnje zasedanje držav članic OPEČ bo moralo odločati o tem vprašanju. Strogi varnostni ukrepi za obisk Juana Carlosa v Franciji PARIZ, 25. — Od srede do petka bo na uradnem obisku v Franciji španski kralj Juan Carlos. Na sporedu sta dve srečanji s predsednikom Gi-scardom D’Estaingom, poleg tega pa bo španski kralj obiskal vrsto industrijskih in vojaških objektov. Francoske oblasti so predvidéle zelo stroge varnostne ukrepe, da bi preprečile morebitne nerede ob obisku predstavnika španskih fašističnih oblasti. i Ne gre’ pozabiti, da v Španiji ži- poštnih tarif, ki bremeni periodični tisk ter med drugim še revizijo razdelitvenega sistema s pomnožitvijo prodajaln časopisov. PARIZ. 25. — Danes so se začeli pogovori med predstavniki italijanskega denarništva oziroma Mednarodnega denarnega sklada, ki bodo trajali dva do tri dni. (Foto Edi Šelhaus) CELOVEC, 25. — Na Robežu pod Malim Obirjem, kjer s j se koroški partizani 16. avgusta 1942 prvič spopadli s hTlerjevsko vojsko, so v nedeljo ponovno odkrili spominsko obeležje. Prvo obeležje je na istem mestu bilo postavljeno že leta 1973, a so ga od nacizma zastrupljeni ljudje razstrelili 16. septembra istega leta. Nedeljske slovesnosti se je udeležila velika množica koroških p-oti-fašistov, rred katerimi so bili tudi bivši partizanski borci in svojci padlih partizanov s Koroškega, iz Slovenije in .' naše dežele. Med udeleženci so bili tud- predstavniki borčevskih organizacij Slovenije in dežele Furlanije - Julijsko krajine, predstavnik predsedstva skupščine SR Slpvenije Marjan Lenardič, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Gustav Vlahov, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in drugi. I Os t nfSVi-A po r a z u m in odnosi med sosednima državama . so dobili, j odločen pozitiven poudarek na nedeljskem zaključnem zborovanju j «Tržaških srečanj» v gledališču R :ssetti, ki jih je priredila tržaška krščanska demokracija, in kateiega se je na kcncu svojega ob ska pri-I zadetih krajev v F u r iVa n i j i udeležil vsedržavni tajnik stjanke Be- | nigr.o Zaccagnini. , ; ~ ~ ... ... oiovesnosi le oapn divsi Koro: ! Vloga mestu naše dežele in na- „^2! naPf08 >' partizan inč. Peter Kuhar, ki je v f „ . Zato Irsi in naša dežela zahtevata J . isega mesta pr, navezovanju m - j od države, naj ,zpolmta čimprej vse ! 1 t d£U8"n j trjevanju stikov, sodelovanja in mi- . t- .„ D.butjp ir DfiSoBP L-; sn bili i P°uda 1 ' da je slovesnost na kram, 'rcijubnega sožitja med sosednimi,^ sk]Pe;jeni Krščanska' demokraci- j se s'ovenski partizani na Ko- narekuje — je poudaril/. te- - _ ^ločitvami jtallian- .r.iiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiir iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiio PO SOBOTNEM IN NEDELJSKEM ZASEDANJU Na občnem zboru Slovenske skupnosti izvolili člane pokrajinskega sveta Na občnem zboru so bile sprejete resolucije glede osimskega sporazuma, ugotavljanja koroških Slovencev in reforme radia Trst A V nedeljo zvečer se je v Trstu za- , nost, kulturno avtonomijo, samostoj-1 strijskih oblasti. V tej resoluciji statutu organizacije, nadaljevala pa se je v nedeljo dopoldne in popoldne. Na občnem zboru so začrtali tudi programska izhodišča, ki so: «Kandidati in predlagatelji liste za obnovo sveta Slovenske skupnosti na Tržaškem, v skladu z deželnim strankinim statutom ter na osnovi dosedanjih izkušenj se globoko zavedajo, da je najvažnejša naloga Slovenske skupnosti kot politične predstavnice manjšine, skrb za ohranitev njenega obstoja pred politično, kulturno, narodno in gospodarsko asimilacijo. Zato mora v skladu s svojo dosedanjo narodnoobrambno in narod-noohranjevalno politiko in v spreminjajočih se splošnih razmerah in okvirih delovanja iskati najprimernejše in najuspešnejše poti za uresničevanje naših pravic in zahtev, in to tudi v luči novega položaja po podpisu osimskega sporazuma. V tem smislu in na osnovi načel svobodnega združevanja in mišljenja in pravice do narodne istovetnosti, zahtevajo, da morata država in dežela z ustreznimi ukrepi zajamčiti slovenski narodni skupnosti v Italiji njen obstoj, neoviran razvoj, preprečiti asimilacijo, zagctovi-______________________ti učinkovito jezikovno enakoprav- ....................... V SOBOTO DOPOLDNE PRECEJ PREPLAHA NA TRGU LIBERTÀ TRIJE KILOGRAMI IN POL HAŠIŠA PLEN TRŽAŠKIH KARABINJERJEV Človeku, ki je v begu najlonsko vrečko z mamili spustil na tla, je uspelo zbežati - Tržaški in milanski karabi. njerji že več časa na sledi prekupčevalcem z mamili ključil občni zbor Slovenske skup- j no upravljano šolstvo vseh vrst in nosti. Razprava o poročilih tajnika, | stopenj v materinem jeziku, podpira-predsednika sveta, pokrajinskega ti njen gospodarski in socialni raz-svetovalca ter deželnega svetovalca voj, ohranitev njenega naselitvene-se je pričela deloma v soboto, ko so ga prostora, kulturnega in vsega o-bili izglasovani delni popravki k stalega narodnega izročila. V soboto je bilo v dopoldanskih urah na Trgu Libertà precej preplaha, pa tud: nejasnosti, ki se je polegla le po nekaj urah. Med stojnicami, kjer se je trlo ljudi, je naenkrat nastala pravdata zmeda. O-koli desete ure je namreč pridrvel na Trg Libertà avto s civilno registracijo, iz katerega so nenadoma skočili trije moški, karabinjerji v civilu, ki so se zakadili proti moškemu, ki je imel v roki najlonsko vrečko. Neznanec je hladnokrvno spustil vrečko na tla ter izginil v gneči ljudi. Karabinjerji so vrečko pobrali, vendar so izgubili sled za človekom, kateremu so nastavili past. Očividci bliskovite akcije so povedali, da je bilo v najlonski vrečki več majhnih zavojčkov, ki so značilni prav za mamila. Bilo jih je okoli deset ali dvanajst. Glede na to, da ima vsak zavojček 25 ali 30 dekagramov snovi, računajo, da je bilo skupno okoli tri kilograme in pol mamila. Predstavniki preiskovalnega oddelka karabinjerjev so vest potrdili ter izjavili, da so zaplenili večjo količino hašiša pakistanskega izvora. Tržaški oddelek karabinjerjev za boj proti mamilom je skupno z milanskim oddelkom pripravljal akcijo, s katero bi prestregel promet z mamili med Vzhodom in Zahodom, ki gre prav skozi naše mesto. Akcija je bila strogo tajna, vendar pa je po sobotnih dogodkih postala javna. Načelnik tržaškega oddelka za boj proti mamilom polk. Selvaggi dobro ve, da Trst ni tržišče mamil, vendar pa gre skozi mesto vsa nit prekupčevanja, ki se začenja v azijskih državah in se končuje na Atlantiku ali pa morda še dlje. Prav zato se je na to akcijo več časa pripravljal. Ovoje z mamili so pregledali in analizirali v laboratorijih poveljstva tržaških karabinjerjev. Preiskavo seveda še nadaljujejo, vendar pa ni, vsaj do sedaj, o prekupčevalcih z mamili ne duha ne sluha. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Za dosego teh ciljev in drugih splošnih družbenih koristi naj delujejo predstavniki Slovenske skupnosti — vedno v skladu z že omenjenimi načeli. Istočasno naj po svojih močeh skrbno sledijo dogajanjem v notranjem in mednarodnem življenju s posebnim. ozirom na ..tiste a-spekte, ki bi utegnili posredno ali neposredno zanimati narodne manjšine». V nedeljo zvečer so se zaključile izvoljeni poleg polnopravnih članov teja jura»!., načelniki svetovalskih sBrpfh^ifeželni in pokrajinski svetovalec ter tajniki krajevnih sekcij (Štoka, Brezigar, Dolhar, Terčon, Tul, Karlo Guštin, Vladimir Rebula, Martin Brecelj, Valter Gomizelj, Milko Sedmak ter še tajnika dveh sekcij, ki bosta še določena) izvoljeni še naslednji kandidati: Marjan Bajc, Marija Brecelj, Ninko Černič, Boris čok, Boris Gombač, Zorko Harej, Ivo Jevnikar, Aleš Lokar, Marij Maver, Franc Mljač, Silvester Metlika, Sergij Pahor, Marjan Pertot, Glavko Petaros, Matejka Peterlin, Marinka Piščanc, Saša Rudolf, Nadja Sosič, Maks Šah, Aldo Štefančič, Vladimir Vremec, Orlando Žbogar. V predsedstvo občnega zbora pa so bili izvoljeni Teofil Simčič, Milan Sosič ter Stanko Kosmina. Občni zbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svojem zasedanju sprejel tri resolucije. Prva resolucija SSk govori o bližnji ratifikaciji osimskega sporazuma. SSk z zadovoljstvom ugotavlja, da sporazum rešuje sporna in odprta vprašanja med obema državama in predstavlja pomemben korak k nadaljnjemu zbliževanju med Italijo in Jugoslavijo. Občni zbor z ogorčenostjo obsoja spremembo besedila ministra Forlanija k ratifikacijskemu zakonu, ki predvideva le ohranitev dosedanjih zaščitnih norm za slovensko manjšino na Tržaškem. SSk z veliko zaskrbljenostjo gleda na predvidene načine realizacije industrijske proste cone na Krasu in obžaluje, da manjšini, ki je predmet zaščite, ni bilo omogočeno, da kot subjekt soodloča o svoji usodi. Druga govori o bližnjem preštevanju koroških Slovencev s strani av- udeleženci občnega zbora ugotavljajo, da preštevanje nasprotuje duhu in črki člena 7 državne pogodbe iz leta 1955, nasprotuje tudi duhu mednarodnih sporazumov, zlasti helsinški listini ter osnovnim narodnostnim in človečanskim pravicam. Zato občni zbor SSk obsoja socialistično stranko, ljudsko stranko ter svobodnjaško stranko, ki popuščajo izsiljevanju Heimatdiensta. Občni zbor izraža svoje prepričanje, dà Jugoslavija lahko sproži vprašanje o ugotavljanju manjšin na mednarodnih forumih. Slovenska skupnost nato izraža svojo solidarnost koroškim Slovencem, in potrjuje načelo, da narodnostnim skupnostim ne gre dejati pravic na podlagi njih-številčnih moči. Tretja resolucija občnega zbora SSk govori o reformi radia 'Trst'A.1 V razpravi na občnem zboru so u-deleženci ugotovili, da reforma poleg nekaterih pozitivnih plati vsebuje tudi negativne. Oddaje slovenskega radia prenehajo po sklepu ravnateljstva italijanskega sedeža RAI ob 19.30. Večina slovenskih delavnih ljudi ne more zato sledili programom. Občni zbor proti takim o-mejitvam odločno protestira. Občni zbor SSk zahteva tudi, da se čimprej izvede zakon o reformi radia in televizije, ki v svojem 17. členu predvideva ustanovitev televizijskih oddaj v slovenskem jeziku na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Člani koordinacijskega odbora za problem tekstilne tovarne Calza Bloch so se v nedeljo sestali z Zaccagnini-jem (na sliki), včeraj pa s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za industrijo Stopperjem. Pregledali so zadnji razvoj dogodkov v zvezi s stečajem grupe «Calza Bloch» in možnost, da bi tovarno pri Domju prevzela neka industrijska družba iz notranjosti Italije, ki je kakor «Calza Bloch» članica združenja Associazione Calza - Maglia in ki že dalj časa kaže živo zanimanje za tržaški obrat. Na seji so obravnavali tudi vprašanje novega podaljšanja vpisa prizade tih delavcev v dopolnilni blagajni. O tem problemu bodo predstavniki sindikalnih organizacij razpravljali tudi na sestanku s stečajnim skrbnikom Milanu. • V sejni dvorani pokrajinskega sveta. Trg V. Veneto 4, bo jutri ob 18. u-ri seja članov prevoznega konzorcija. PRIZNANJE NAŠEMU UMETNIKU Zlata izkaznica tenoristu Cossutti «Tržaško združenje prijateljev o-perne glasbe» je za letošnje leto podelilo «Zlato izkaznico», ki jo vsako leto podeljuje najbolj uglednim umetnikom, znanemu tenoristu, našemu rojaku Karlu Cossutti iz Križa, izrednemu protagonistu oper «Otello» in «Deklica z divjega zapa-da» v lanski sezoni gledališča Verdi. Karlo CossuttdT' liì se s to nagrado pridružuje baritonistu Pieru Cappuccini ju. dirigentu Gianandrei Gavazzeniju in režiserju in skladatelju Giancarlu Menottiju, bo zlato plaketo prejel jutri, 27. t.m., med srečanjem z občinstvom v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, ki bo ob 19. uri. Ob tej priložnosti bo zapel tudi nekaj arij iz svojih poslednjih vlog. Vstop prost. Mali oglasi DAJEM v najem niso z vrtom na Krasu. Telefonirati na 225-107. iiiiiiiiniiiiiHiniiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii XXIII. NAGRADA «MESTA TRST» LETOS NOBENE NAGRADE Posebno priznanje Paulu Heinzu Dittrichu (NDR) in Haydnu Reederju (Avstralija) V občinski palači je bila sinoči kratka slovesnost, med katero so proglasili zmagovalca 23. izvedbe glasbene nagrade «Città di Trieste» — XV. mednarodnega natečaja za simfonične skladbe, ki jo prireja tržaška občina s sodelovanjem državne glasbene šole «G. Tartini» in avtonomne ustanove občinskega gledališča «Verdi». Pravzaprav edine nagrade, ki jo predvideva razpis natečaja, in ki obsega tri milijone lir, letos niso podelili, ker je mednarodna žirija menila, da ni nobeno predloženo glasbeno delo na ustrezni u-metniški višini. Zato so sklenili podeliti posebno priznanje dvema skladateljema, ki sta s svojimi skladbami izstopala nad ostalimi in ki bosta prejela po en milijon lir nagrade. Gre za vzhodnonemšega skladatelja Paula - Heinza Dittricha iz vzhodnega Berlina, avtorja skladbe «Cantus I — Variacije na zborovsko skladbo J. S. Bacha» ter avstralskega skladatelja, živečega v Londonu, Haydna Reederja, avtorja skladbe za orkester «Attract and Repulse». Med včerajšnjo slovesnostjo je župan Spaccini v priložnostnem nagovoru poudaril, da je tudi letošnja izvedba te nagrade zabeležila velik uspeh, ki se kaže predvsem v številni udeležbi na natečaju, kar po drugi strani tudi pomeni, da pridobiva ta nagrada vedno širši sloves in ugled v svetu. Letos je bilo namreč predloženih kar 78 skladb, od katerih veliko iz tujine. Natečaja so se poleg italijanskih skladateljev udeležili tudi glasbeni ustvarjalci iz Argentine, Avstrije, Bolgarije, Kanade, Češkoslovaške, Kitajske, Kolumbije, Francije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Grčije, Velike Britanije, Izraela, Jugoslavije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švice in Združenih držav Amerike. Mednarodno žirijo, ki ji je predsedoval Vito Levi, so sestavljali še znani skladatelji Srebotnjak, Fortner, Mortari, Sau-guet, Evangelistos in Fabris. Župan Spaccini je v svojem govoru med drugim tudi dejal, da bodo prihodnje leto spet uvedli tri nagra- de in s tem popestrili natečaj ter stimulirali skladatelje k še večji udeležbi. Gledališča Uspeh mladega zamejskega pianista v Rovinju AVDITORIJ Teatro Stabile. 5. novembra Italo Svevo «Le cugine». Režija Massimo de Francovich. Abonmajska predstava. S prvim odrezkom lahko abonenti izberejo ogled tega dela ali naslednjih dveh, ki bosta v Avditoriju: Ermanno-vega «Il mandato» ali Bondovega «Leara». Stalni abonenti morajo lanske prostore potrditi 28. in 29. t.m. Rezervacija mest in prodaja vstopnic od 30. oktobra dalje pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547. A-bonmajska služba tel. 69406. Slovenski klub priredi danes, 26. t.m., ob 20.30 okroglo mizo o temi SLOVENSKI ŠOLSKI OKRAJ Sodelovali bodo prof. Josip Pečenko, Miloš Budin, dr. Karel šiškovič, prof. Franc Škerlj in dr. Alojz Tul. Vabljeni Kino Aristou 16.30 «Corruzione in una famiglia svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «La pattuglia dei dobermann al servizio della legge». Nazionale 16.00 «Una squillo scomoda per l’ispettore Newman». Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 «Police Python 357». Barvni film. Igrajo Y. Montand, S Signoret in S. Sandrelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O’Neal. Excelsior 16.00 «Un fiocco nero per Deborah». Bradford Dillman in Marina Malfatti. Eden 16.00 «Taxi driver». Barvni film Igra Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento -atto I.». Igrata Robert De Niro in Gerald Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Il trucido e lo sbirro». Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Robin e Marian». Barvni film. Igrata Sean Connery in Au-drey Hepburn. Cristallo 16.00 «I sopravissuti delle Ande». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 14.30 «Bluff». Barvni film. Igrata Adriano Celentano in Anthony Quinn. Filodrammatico 16.30 «La prima notte KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PINKO TOMAŽIČ» Jutri, 27. oktobra, ob 19.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4 večer posvečen temi: «Ivan Cankar o odnosu delavstva do slovenskega narodnega vprašanja» Govoril bo tovariš France Klopčič Vljudno vabljeni Odbor SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi fotoamaterje na sestanek, ki bo danes, 26. t.m., ob 20. uri na sedežu Zveze v Trstu, Ul. Geppa 9. Razna obvestila PD Ivan Grbec v skednju začenja novo sezono v petek, 29. t.m., ob 20.30 s predavanjem rojaka dr. Adrijana Sancina o temi: «Pomen in način pravočasnega odkrivanja rakastih obolenj pri ženskah». K zanimivemu in koristnemu predavanju vabi odbor. Izleti SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja. Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSšDl, UL Geppa 9, teL 31-119 še danes. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v Skednju priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane in Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (razen srede in sobote) od 17. do 18. ure. rrnidwi«— V spomin na Justino Možina vd. Kralj darujejo družina Stanko in Justina Klun 10.000 lir za PD Primorec, družina Justina in Fausto Caproni 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah, 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za pevski zbor Primorec. V spomin na teto Justino Možina vd. Kralj daruje nečak Aldo z ženo Gabrijelo 5.000 lir za ŠD Primorec. Ob 1. obletnici smrti dragega Ven-cota Slavca darujejo žena Stana, hči Franka in teta Beta 5.000 lir za PD Prešeren, 5.000 lir za TFS Stu ledi in 5.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina Nede Mijot -Sosič darujeta Jurij in Bernarda di nozze». Barvni film. Prepovedan Furian lo.QÒO lir za SPD Tabor, mladini pod 18 letom. V spomin na Justino Kralj daru- Inmero 15-00 «I Quatta, dell Ave / Adolf Močnik 10.000 Maria». Barvni film. Igrata Terence Hill in Bud Spencer. V okviru koncertov, ki se te dni vrstijo na mednarodnem srečanju glasbenih akademij v Rovinju, je v petek zvečer nastopil tudi Tomaž Simčič, dijak šole Glasbene matice v Trstu. Simčič, ki izhaja iz klavirske šole pokojnega prof. Erminija Ambroze-ta, je prejšnji mesec z odličnim u-spehom opravil zaključni izpit srednje šole na konservatoriju Tartini in bo sedaj začel s študijem za pripravo diplomskega izpita. V Rovinju je Tomaž Simčič izvedel Brahmsovo Rapsodijo op. 79 v g-molu, zahtevno Chopinovo Etudo op. 10 št. 8 in Groteskno koračnico slovenskega skladatelja Janka Ravnika. Nastop mladega slovenskega pianista iz Trsta, ki je vsa tri klavirska dela predstavil z zanesljivim tehničnim znanjem in smislom za muzikalno oblikovanje, je številno občinstvo zelo lepo sprejelo. —”Š Vittorio Veneto 16.30 «Shaft e i mercanti di schiavi», Rochard Rounptre. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Un uomo chiamato Dakota», A. Freeman, Tamara Baroni, Gordon Mitchel. Barvni film. Abbazia 16.00 «Grazie nonna». Zabavni film v barvah. Igra Edwige Fe-nech. Prepovedano mladini pod 14. letom. Radio 16.00 «Mani di ferro», barvni film. Astra 16.00 «Si può fare amigo». Volta Jutri ob 16.00 «I viaggi di Gul-liver». Barvna risanka. Včeraj-danes Danes, TOREK, 26. oktobra DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.01. — Dolžina dneva 10.24. — Luna vzide ob 10.17 in zatone ob 19.51. Jutri, SREDA, 27. oktobra ANTONIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.2 stopinje, najnižja 9.9, zračni pritisk 1011,8 mb. stanoviten, brezvetrje, nebo pooblačeno, vlaga 70-odstotna, morje skoraj mimo, temperatura morja 18.6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 24. in 25. oktobra se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 2-letni Simone Vattori, 68-letni Mario Carli, 72-letna Marcella Feresin vd. Levi, 48-letni Angelo Pettirosso, 73-letni Vittorio Tarozzi, 71-let-ni Paolo Božic, 67-letni Baldassare Cossio, 71- letni Viktor Martelanc, 70 letna Iolanda Desanti vd,. Masini, 79 letna Borgnolo vd. Zonta, 91-letna An na Bertok vd. Coslan, 91-letna Eli sabetta Miani, 77-letni Pellegrino Zac cbigna, 46-letni Vinicio Vlacchi, 86 letni Roberto Sessi, 79-letni Walter Vaccari, 82-letni Antonio Calligaris, 76-letna Maria Melinec vd. Kante. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11. NOČNA služba lekarn (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alia Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št. 732-627. lir za poimenovanje - šole v Trebčah. V spomin na Nedo Mijot Sosič darujeta Mara in Edi Plesničar 5.000 lir za ŠŽ Bor. Namesto''čvetja na grob Viktorju Martelancu daruje Aleksander Jerič 15.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Nedo Mijot daruje Štefanija Dovgan 3.000 lir za PD Škamperle. V počastitev spomina Dominika Maganje darujeta Lucija in Lucijan Štoka 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Dominika Sedmaka darujeta Lucija in Lucijan Štoka 5.000 lir za pevski zbor iz Križa. V počastitev spomina inž. Karmela Sedmaka darujeta Lucija in Lucijan Štoka 5.000 lir za pevski zbor iz Križa. V spomin na Pia Medena darujeta Lucija in Lucijan Štoka 5.000 lir za godbo iz Križa. Namesto cvetja na grob Nede Mijot . Sosič daruje družina Franko Citter 7.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V 16. letu starosti nas je prerano zapustil naš predragi IVSarko Bertok Pogreb bo danes, 26. t.m.. ob 14. uri iz hiše žalosti, Ul. Farnei št. 30, v stolno cerkev v Miljah. Žalostno vest sporočajo: starši, sestra Sonja, nonoti, strici, tete, bratranci ter drugi sorodniki Milje, 26. oktobra 1976 Pogrebno podjetje Zimolo Tragična usoda nam je vzela našega nepozabnega brata Maria Carlija Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2G. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah. Žulujoči: brat Stanko, svakinja in nečaki Trebče, 26. oktobra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel-38006 Prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono VIKTOR MARTELANC (MARTELLANO Pogreb pokojnika bo jutri, 27. oktobra, ob 12.45 iz barkovljanske mrtvašnice. Žalujoči: žena Milena, sin Emil, hčeri Ljana in Mara z družinami ter drugo sorodstvo Barkovlje, 26. oktobra 1976 S SOBOTNEGA ZASEDANJA V GENOVI Italijanska pristanišča v ofenzivi proti gospodarskim interesom Trsta Genovezani zahtevajo zase promet s surovo kavo - V zameno predlagajo za naše kraje priznanje olajšav nekakšnih prostih con S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V službi prevozov s šolskimi avtobusi bodo odpravili sedanje pomanjkljivosti! Starši predlagajo nekatere spremembe v službi - ONAIRC bo še 3 leta vzdrževal vrtce | SKLEP SKUPŠČINE SINDIKALNIH KADROV ZA 11. NOVEMBER OKLICANA SPLOŠNA DEŽELNA STAVKA Vzrok: gospodarska kriza in ukrepi za potresno področje - Reorganizacija prevoznih podjetij Na trgovinski zbornici v Genovi je bilo v soboto napovedano srečanje o uvozu surove kave po morju, ki ga je organiziral Vsedržavni center za carinska preučevanja, ki ima svoj sedež v glavnem mestu Ligurije. Na srečanju so razpravljali o splošnih carinskih problemih v Italiji, tudi kar zadeva odnose med državo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, glavni poudarek pa so posvetili konkurenci, ki jo drugim italijanskim lukam izvaja na področju kave tržaško pristanišče/ Ob upoštevanju težavnega gospodarskega položaja, v katerem se je znašel Trst po drugi svetovni vojni, so osrednje oblasti v Rimu namreč dovolile uvoznikom surove kave v naši luki posebno ugodnost, da smeje odložiti vplačilo carinskih dajatev za uvoženo blago (gre za okrog 80.000 lir pri stotu) za 180 dni, medtem ko znaša dovoljeni odlog v drugih italijanskih luka' le 30 dni. Zaradi te olajšave se je del prometa s surovo kavo v zadnjih letih preusmeril iz drugih italijanskih pristaniš” v Trst, kjer je danes zbran velik del (približno 75 odst.) vsega italijanskega uvoza surove kave iz čezmorja. V Genovi, ki je bila nekoč na prvem mestu med italijanskimi pristanišči kar zadeva promet s kavo, so večkrat nastopili na pristojnih mestih z zahtevo, naj bi Rim odvzel naši luki to olajšavo. Njihova prizadevanja pa so se začela stopnjevati zlasti v trenutku, ko so začel bančne obresti strmo naraščati in ko je postal šestmesečni odlog pri plačevanju carine na uvoženo kavo posebno vabljiv tudi za luko, ki se prav gotovo ne more pritoževati nad razvojem prometa in ki imr. v zaledju najbolj razvite dežele v Italiji (industrijski trikot Genova - Milan -Turin), tako da ji tudi manevriranje s tarifami ne dela nobenih posebnih skrbi, kar nasprotno ne velja za Trst, ki dela v pretežni meri za tujino in ki je torej izpostavljen konkurenci tujih luk. Na sobotnem zasedanju, ki so se ga poleg organizatorjev udeleži'i tudi predstavniki Evropske gospodarske skupnosti in zastopniki 'ečjega števila pristaniških mest (Benetk, Neaplja, Livorna, Cagliarija, Barija itd.), so po daljši razpravi sprejeli dokument, v katè.em zahtevajo temeljito preosnovo carinskih struktur v državi, kar zadeva uvoz surove kave pa Postavljajo predsedniku ministrskega sveta in finančnemu ministru ultimatum, naj do 15. novembra prekliče omenjeno carinskj olajšavo v korist Trsta. Kolikor bi do 15. novembra ne bilo zadoščeno tej zahtevi, nameravajo Genovežani zahtevati nadomestitev glavnega ravnatelje, carine in sprožiti vrsto sporov pred sodiščem. Da bi nekoliko ublažili protestno gibanje, ki se bo v naše. . mestu Prav gotovo porodilo proti temu novemu dokazu nesebične ljubezni do Trsta in da bi hkrati odvrnili italijansko javno mnenje od mučnega vtisa, ki ga omenjena zahriva utegne ustvariti v trenutku, ko še vgdno traja šok po majskem in septembrskem potresu v naši deželi, Genovežani predlagajo vladi, naj bi v Trstu uredila «odprto prosto cono», v Furlaniji pa nekakšno «posebno Prosto cono», v okviru katere naj bi priznala posebne davčne olajšave in dovolila ugodna posojila za razvoj živinoreje in nekaterih drugih de- javnosti. Pobude o raznih prostri conah za naše področje se kakor vidimo množijo kakor gobe po dežju, za njimi pa se v vseh primerih skriva eden in isti namen: odvzeti Trstu tj, kar je dejansko pomembno za njegov obstoj in nadaljnji gospodarski razvoj. Obvestilo dolinske občinske uprave Sklep občinskega sveta št. 116/c z dne 18. 10. 1976, ki je objavljen na občinski oglasni deski, je z današnjim datumom na razpolago v tajništvu (soba št. 32) za 20 zaporednih dni, vključno prazniki, vsakomur, ki si ga želi ogledati. | Omenjeni sklep sestavljajo vsi I tehnični izdelki, ki se nanašajo na | 1. varianto splošnega regulacijske- ■ Občinski svet je sinoči potrdil pogodbo med občinsko upravo in za-drugo taksistov CAPA, ki je na no-Po poteku ^tega^ roka (j;agj javnega natečaja dobila za letošnje šolsko leto v zakup službo ga načrta, bodo lahko ustanove ali zasebniki pismeno predložili v teku 20 dni pripombe v smislu čl. 9 UZ št. 1150 z dne 17. 8. 1942 in nadaljnje spremembe. 9 Na sedežu, Frosek 220, se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Skupno z odbornikom za zdravstvo in higieno bodo razpravljali o zdravstvenih organizacijskih strukturah. V četrtek, 11. novembra, se bo delo v naši pokrajini ustavilo za štiri ure. Za ta dan je namreč oklicala stavko deželna skupščina vodilnih sindi- Zadruga Naš Kras 'vabi na otvoritev razstave slikarja in kiparja samorastnika JANKA DOLENCA ki bo v Kraški galeriji v Velikem Repnu v četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 llliiiiiiiiiliuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHHiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiHHiiiiiiiHniiiiiiiliiininiiiiiiiimii NA PODI ASI SKLEPA TRŽAŠKIH POROTNIKOV Sodniki in odvetniki danes dopoldne v Gorici Ogledali si bodo več krajev, ki so tesno povezani s petoveljskim atentatom Protagonisti procesa o atentatu v Petovljah od sodnikov do zagovornikov, odvetnikov zasebne stranke pa do obtožencev, se bodo danes zbrali v Gorici. Porotniki so na zadnji razpravi pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem sprejeli zahtevo branilcev po ogledu krajev, ki so bolj ali manj tesno povezani s petoveljskim atentatom. Danes ob 9. uri bo pred goriškim sodiščem precejšen vrvež: tu se bo namreč začel «goriški» dan tržaških sodnikov. Prva delovna etapa bo gostilna v Ul. del Brolo, kjer so neznanci nekaj dni pred atentatom ukradli fiat 500, katerega so nato minirali. Avto naj bi, vsaj po mnenju preiskovalcev in kasneje obtožnice, skrili v nekem goriškem skladišču, katerega si bodo sodniki tudi ogledali, preden bodo odšli v Tržaško ulico, kjer je motel ACI. Verjetno se bodo tu najdlje zadržali, ker je pra\ tu delal glavni obtoženec Resen, ki se seveda 'Otepa, kot pač vsi drugi obtoženci, obtožbe, katere je bil skupno z drugimi oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Končno si bodo sodniki ogledali tudi kraj strahotnega atentata, kjer sedaj spomenik opozarja mimoidoče na tragično usodo karabinjerjev, katere je neznan glas zvabil v smrtno past. Razprav; v pravem pomenu besede se bo nadaljevala v četrtek v Trstu, kjer bodo proučili izsledke goričkega ogleda in zaslišah eno pričo, medtem ko ne vemo, če bo znan izsledek raziskave, ki so jo poverili prisedniku. Ta ti mora’ ugotoviti, če sta bila dva karabinjerska častnika res v Pedrinateju v Švici, kjer naj bi Resen dobil eksploziv. Od odgovora švicarskih policijskih in sodnih oblasti je namreč precej odvisen izid prizivnega procesa. za prevoz učencev in dijakov otro- _ ških vrtcev, osnovnih šol in nižjih ' nega podjetja zato poziva ljudi, ki srednjih šol s petimi šolskimi avto- se bodo vozili z avtobusi, naj si busi, ki so last goriške občine. Za- : pred vstopom vanje poskrbijo 100-druga CAPA bo dobila za izvrševa-j lirske kovance, nje te službe letno plačilo 28.886.409 | Cene abonmajem pa bodo nasled-lir. Svetovalec Waltritsch je s tem nje; navadni abonma za vse proge v zvezi potrdil kritike na račun iz- ! 5.000 lir mesečno; navadni za eno vrševanja te službe v tem mesecu. j progo 4.500 lir mesečno; dijaški a-Dejal je, da so se starši pritožili(bonma. za vse proge 2.500 lir; abon-in da pristojni šolski odbori predla- ma za vojne invalide na vseh pro-gajo nekatere spremembe in dopol- j gah 3.000 lir; meščani starejši od odslej 100 lir in avtomatske napra-1 mesecu in prva dva dni v mesecu ve v avtobusih, ki so bile doslej u- ! odprli posebno pisarno v stavbi me- sposobljene za sprejemanje 50-lir- j stnega avtobusnega podjetja v Uli-j ka]istov CGIL. C1SL, UIL, ki se je skih in 100-lirskih kovancev bodo od-!ci 9. avgusta 15. V ostalih delovnih | sestaia prejšnji dan v Vidmu. S to slej delovale le s 100-lirskimi kovan-1 dneh pa bo moč plačati abonmaje SV0j0 odločitvijo ie skupščina podri. Ravnateljstvo mestnega avtobus-1 neposredno v blagajni mestnega po- ■--• djetja. Abonenti morajo vstopiti v avtobus skozi sprednja vrata in pokazati abonma šoferju. V nedeljo sta se poročila MAGDA KURET in ALFIO BENCI Vso srečo jima želi Tržaška folklorna skupina «Stu ledL Številni sestanki deželnih komisij Pred prihodnjo sejo deželnega sveta, ki se bo sestal 2. novembra, se bodo sestale deželne komisije, ki bodo razpravljale o raznovrstnih pro- .......................„>■■■,.■■■■■■■■■■■■■■■■>■■.. na zadnji seji deželnega odbora ODOBRILI SO DENARNA NAKAZILA ZA ŠOLSTVO IN POTRESNO PODROČJE Na predlog odbornika za šolstvo Mizzaua ter odbornika za zdravstvo Romana milijarda in 400 milijonov za tehnične in strokovne šole ter šole za likovno umetnost - Podpora za obnovitev gospodarstva na potresnem področju blemih. Danes se bodo člani komisije za kmetijstvo sestali s predstavniki sindikatov poljedelske stroke, da bi skupno razpravljali o popravkih deželnega zakona št. 35 o obnovi proizvodnje na potresnen. področj 1. Ob istem času se bo tudi sestala komisija za javna dela, k: bo nadaljevala razpravo o poročilu odbornika Bigutta, ki s», nanaša na deželni zakon štev. 17 o popravilih hiš, katere je poškodoval potres. V popoldanskih urah pa se b j sestala tretja komisija, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku o financiranju gradnje študentskega doma v Trstu. Jutri zjutraj se bo sestala četrta komisija, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku, ki predvideva spremembo deželnega zakona o obnovi proizvodnje na potresnem področju. V četrtek se bo pod predsedstvom odbornika Ginaldija sestala komisija, ki bo proučila zakonski osnutek, ki se nanaša na osebje deželnega centra za poljedelsko sperimentaei-jo. V četrtek sj bo nazadnje še sestala peta deželna komisija, ki bo vzela v pretres zakonski osnutek, ki predvideva nadaljnjo finansiranje del odseka avtoceste Vileše - Gorica in odsek med avtocesto Trst - Benetke z letališčem v Ronkah. STANOVANJSKE HIŠE IACP Zahteva po takojšnjem začetku ogrevanja Sindikalne organizacije stanovanjskih upravičencev IACP so od u-pravnega sveta ustanove zahtevale, da se takoj začne s centralnim o-grevanjem stanovanjskih hiš. Upravni svet IACP naj bi namreč pred kratkim sklenil, da bodo začeli segrevanjem s 1. novembrom. Ker pa je približno 1500 družin neposredno odvisnih od odločitev IACP in ker ostale lahko avtonomno odločajo o datumu začetka segrevanja, so seveda prve pri tem oškodovane. Zaradi hladnega in vetrovnega vremena že precej zebe in to se opazi predvsem na kraški planoti, v višjih mestnih predelih ter \ Miljah. nila, kar je tudi predvideno v po godbi. Isti svetovalec je tudi dejal, da se člani zadruge taksistov, ki je s 1. oktobrom prevzela to službo, pritožujejo, da niso od občinske uprave dobili točnih navodil in da prihaja do pritožb staršev prav zaradi te pomanjkljivosti. Župan je odgovoril, da bodo napravili vse. da nevšečnosti odpravijo. Ustanova ONAIRC bo še za tri leta upravljala slovenske in italijanske vrtce v Pevmi, Podgori, Štan-drežu in Ločniku. Proti temu sklepu je glasoval svetovalec Paulin (SSk), vzdržali so se socialisti in komunisti. Zastopniki teh treh strank so zahtevali da se pogodba med občino in ONAIRC podaljša le za eno leto, kajti to ustanovo je treba odpraviti in da morajo priti ti vrtci v neposredno občinsko režijo. Med vprašanji na začetku seje je svetovalka Brajnikova dejala, da ni več razlogov, da bi v Ul- sv- .Mihaela v Štandrežu veljala omejitev parkiranja na obeh straneh ceste. Odbornik Leardi je obljubil zanimanje za rešite tega vprašanja. Od 1. novembra dalje nove avtobusne tarife Od 1. novembra dalje bodo veljale, kot smo že poročali, nove tarife v mestnem avtobusnem prometu. Sklep je sprejel v začetku tega meseca občinski svet v Gorici in je te dni postal polnoveljaven ter prične zato veljati s 1. novembrom. Listek za enkratno vožnjo bo stal Deželni odbor F - JK je na svoji zadnji seji, kateri je predsedoval predsednik odbora Comelli, odobril izredni prispevek štirim pokrajinskim upravam za podporo tehničnim in strokovnim šolam ter šolam za likovno vzgojo. S tem naj bi neposredno prispevali pri strošku za upravljanje teh šol. Večletni proračun predvideva izdatek milijarde -1 400 milijonov lir, ki jih bodo porazdelili v dobi štiri šolskih let. Nakazilo sta predlagala deželni odbornik za šolstvo Mizzau ter odbornik za zdravstvo Romano. Za šolsko leto, ki je že v teku, so nakazali skupno 350 milijonov. Pri nakazilu bodo imele prednost tehnične in strokovne šole, ki niso državne in katere upravljajo javne ustanove. Deželni odbor je nato odobril nekatere predloge odbornika za kmetijstvo, gozdove ter gozdno gospodarstvo Del Gobba v prid tistim področjem, katere, je maja in septembra hudo prizadel potres. Nakazali so pol Kiilijarde lir za pomoč avtonomni u-stanovi za gorsko gospodarstvo, ki jih bo nato porazdelila tistim kmetovalcem, ki so ohranili svojo živino na potresnem področju. Drugih 850 milijonov pa je odbor odobril za finančno podporo ustanovam in struk- turam, katere je hudo prizadel potres. V glavnem gre za popravila in razširitev raznih poljedelskih javno-koristnih struktur. Deželni odbor je nadalje odobril še nekaj manjših vsot za podporo sirarnam ii posebnim rejcem. Na predlog deželnega odbornika za obrtništvo Dal Masa so še odobrili prispevke enajstim podjetjem, ki delujejo na področju potresa. Gre v glavnem za popravila industrijskih struktur. Nazadnje so še na predlog Mizzaua odobrili vsoto 60 milijonov za podporo najbolj potrebnim univerzitetnim študentom. 65 let 500 lir. Kdor si želi nabaviti abonma si mora priskrbeti fotografijo in jo i-zročiti v pisarni za nabiranje a-bonmajev skupno z osebnim dokumentom. Za starejše meščane bodo izdajali tudi trimesečne abonmaje v vrednosti 1.500 lir. Da bi ustregli koristnikom avtobusne službe bodo tri zadnje dni v Počakati bo treba za dijaške podpore Goriško županstvo obvešča zainteresirane dijake in njihove družine, da bodo lahko dvignili deželne pri-scevke za nakuo knjig, o katerih je sklepal občinski svet pred petnajstimi dnevi, le potem ko bo ta sklep občinskega sveta potrjen od pok-ajinskega nadzornega odbora in od deželnega odseka računskega dvora. Gre za nad 30 milijonov lir prispevkov približno 900 dijakom nižjih in višjih srednjih šol. pokrajinske sindikalne federacije. Na skupščini sindikalnih voditeljev v Vidmu je imel uvodno poročilo Carlo Fabricci, v razpravi pa so sodelovali Calabria, Giustina, Trebbi, Marzotto, Colleoni, Sellan, Tranquilli, Marinello, Scapolo, Venir, pria zahtevo enotnega vsedržavnega j Burlo, Pasqual in Molinari. izvršnega odbora v zvezi z okrepit- j Na sestanku pokrajinskega koordi- vijo boja za reševanje gospodarske krize, v zvezi z vladnimi ukrepi in s potresnim področjem, ki pričakuje takojšnjo pomoč. Za ta vprašanja, ki bodo s stavko postavljena v žarišče družbenega dogajanja, predlagajo sindikati časovno opredeljene finančne ukrepe. Na isti skupščini v Vidmu so sklicali zborovanje delegatov in zastopnikov sindikalnih teles naše dežele, ki bo 18. novembra v Vidmu, da bi se soočili z vprašanji, ki so '• najtesnejši povezavi s potresom in gospodarskim ter proizvodnim položajem v Italiji. Razpored stavke posameznih kategorij, ki bo, kot smo zapisali, trajala štiri ure dopoldne 11. novembra, bodo samostojno določile štiri V ŠTANDREŽU OBČNI ZBOR TABORNIŠKE ORGANIZACIJE Takojšnja pomoč tabornikov RMV prizadetemu prebivalstvu v Benečiji Zasedanju so prisostvovali predstavniki organizacij iz zamejstva ter člani izvršnega odbora Taborniške zveze Slovenije - Nova družina Presihajočega jezera v Doberdobu nacijskega telesa za delavce zaposlene v cestnem osebnem prevozu so razpravljali o težavah te kategorije pri izvajanju vsedržavne delovne pogodbe. Na tem sestanku (sindikalno federacijo so zastopali Tremul, Colleoni in Visintini) so odobrili navodila vsedržavnega vodstva glede reforme prevozov, njihove publiciza-cije ter ustanovitve sklada za izvajanje načrta o nakupu novih avtobusov. S tem v zvezi se je za goriško pokrajino izoblikovala zahteva po u-stanovitvi pokrajinskega konzorcial-nega podjetja za prevoze, zahteva, ki so jo svoj čas podprli predsednik 4. prometnega bazena, predsednik pokrajine in politične sile. Takšno podjetje bi morali ustanoviti do 31. decembra letos ter bi moralo obsegati AMG (mestno podjetje v Gorici), prevozni konzorcij v Tržiču in pokrajinsko prevozno podjetje, ki ga je ustanovila pokrajinska uprava. Kategorija prevoznikov je pooblastila pokrajinsko sindikalno tajništvo, da s sestanki in najbolj primernimi akcijami prispeva k uresničitvi tega predloga. Domenili so se, da bodo tudi na Goriškem u-stanovili enotno federacijo delavcev zaposlenih v prevozništvu in da bodo v prihodnjih dneh sklicali skupščine v zgoraj navedenih treh prevoznih podjetjih. □ STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Repertoarna obveznost Iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ V četrtek, 28. oktobra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma). Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak -Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. uri Rupa - Peč Kino Taborniki rodu Modrega vala so se v nedeljo zbrali na rednem občnem zboru v Domu Andreja Budala v Štandreža. Izbrali so ta kraj iz dveh razlogov: tukaj se je v zadnjem času ustvarila dokaj živahna kultumo-prosvetna dejavnost; v kraju samem pa je lepo število mladincev, ki so tudi člani taborniške organizacije. Zasedanje se je začelo morda nekoliko nenavadno, s taborniško himno. Tudi ostale formalnosti so se hitro opravile in že smo prisluhnili poročilom o dejavnosti organizacije v pretekli sezoni. Iz poročil naj navedemo samo dokaj zgovoren podatek, da so taborniki ob majskem potresu prvi priskočili na pomoč prebivalcem Beneške Slovenije in že takoj odposlali tja vse razpoložljive šotore (46 po številu) in drugo opremo. Tudi kasneje so se udeležili ......................................................■■■■■■■■■■■.......................................................... S SINOČNJE SEJE NA POKRAJINI BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZl 10 - (31? 61-446 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 25. 10. 1976 Ameriški dolar: debeb 862,— drobni 835.- Funt šterling 1370.— Švicarski frank 353,75 Francoski frank 173.— Belgijski frank 22,35 Nemška marka 358.— Avstrijski šiling 50.— Kanadski dolar 860.— Holandski florint 336,— Danska krona 142.20 švedska krona 197.— Norveška krona 158.— Drahma: debeli 18.30 drobni 18.30 Dinar: debeli 41.- drobni 41,- Z glasovi KB izvolili štiri odbornike v pokrajinskem svela PSI in KPI predlagata sejo, posvečeno osimskemu sporazumu MENJALNICA vseh tujih valut Odprli smo KEMIČNO ČISTILNICO Bazovica, Ul. Gruden Z glasovi predstavnikov krščanske demokracije so sinoči v pokrajinskem svetu izvolili štiri odbornike KD, ki bodo sestavljali nov pokrajinski odbor, ki mu predseduje demokristjan Giuseppe Agati. Štirje odborniki. De Rocco, Gallarotti, Gal-las in Lodi, so dobili 9 glasov, komunisti, socialisti, republikanec in socialdemokrat so oddali belo glasovnico .misovec pa se je vzdržal glasovanja. Kar zadeva izvolitev dveh namestnikov odbornikov, ni sinočnje glasovanje rodilo nobenega rezultata. Peressin in Stecchina (oba KD) sta namreč prejela samo 9 glasov, kar ni zadostovalo za njuno izvolitev. Volitev namestnikov odbornikov bodo postavili na dnevni red prihodnje seje. V začetku seje je komunist Paiza poudaril nasprotovanje svoje skupine do izvolitve enobarvnega de-mokristjanskega odbora. Posebno v sedanjem trenutku, ki ga preživlja naša dežela, je dejal, je potrebno sodelovanje vseh demokratičnih sil. Socialist Cumpeta je dejal, da pomeni izvolitev enobarvnega odbora željo KD po vladanju za vsako ceno. Pot, ki jo je izbrala KD je o-cenil kot pravo pustolovščino. Ob zaključku je socialistični predstavnik kritiziral obnašanje krščanske demokracije v tržiškem občinskem svetu. Nicolò Reverdito (KD) je dejal, da predstavlja izvolitev odbora prvi korak za rešitev pokrajinske krize. Ob koncu sta komunistična in socialistična skupina predstavili dnevni red, v katerem z zadovoljstvom ugotavljata, da je parlament pričel z ratifikacijo osimskega sporazuma. Komunisti in socialisti se zavzemajo, da bi pokrajinski svet imenoval po sebno komisijo, ki bi preučila možnosti, ki jih krajevnemu gospodarstvu odpira sporazum v Osimu. Nadalje predlagajo, da bi pokrajinski svet posvetil eno sejo izključno temu vprašanju. Omejitev prometa z avtomobili 4. novembra Goriški prefekt dr. Barrasso je v zvezi s predvidenim povečanjem avtomobilskega prometa ria Goriškem za praznik 4. novembra že sedaj izdal odredbo, da bo ta dan prepovedan, od 7, do 13.30, vsak avtomobilski promet na državni cesti iz Zagraja do Ronk ter na pokrajinskih cestah od Foljana do Šempetra nekaterih akcij pri odstranjevanju ruševin. Zasedanje je nato zadobilo nekoliko slavnostni značaj, saj so podelili nekaj priznanj za desetletno, oziroma petletno aktivno delovanje v taborniški organizaciji. Poleg tega so tudi poimenovali novo družino iz Doberdoba (šteje okrog 30 članov), ki bo od zdaj naprej nosila ime družina Presihajočega jezera. Zastavo pa jim bodo uradno izročili ob prvem taborjenju. Zasedanju občnega zbora so prisostvovali tudi predstavniki izvršnega odbora Taborniške zveze Slovenije ter predstavniki številnih organizacij iz zamejstva. Kaj več o delovanju tabornikov rodu Modrega vala bomo objavili v taborniškem kotičku. (Na sliki: pogled na zasedanje tabornikov RMV v Štandrežu). Trstu. Sodeloval je na mednarodni grafični razstavi v Ljubljani, na sredozemskem bienalu v Aleksandriji in na bienalu grafike v Zagrebu. Udeležil se je številnih razstav jugoslovanske in slovenske grafike doma in tujini: Berlin, Mehika, ZDA, Kanada, Južna Afrika, Moskva, Leningrad, Kijev, Benetke, Turin, Milan, Rim, Tokio, Kuba, Izrael, Dunaj, Linz, Gradec, Bari in Atene. Leta 1962 je prejel nagrado grafike v Zagrebu. Uspehi slovenskega grafika so vzpodbudili galerijski svet osnovne šole v Solkanu, da je Karla Zelenka povabil v svojo razstavo galerijo. Svojevrsten likovni ustvarjale: bo svojimi grafikami na vpogled me- j sec dni. Razstavni prostori bodo od- j prti vsak dan od 10. do 11.30 ter od I 15. do 18. ure. Marica Nakrst Smučarski tečaj pri SPD Gorica Slovensko planinsko društvo Gorica bo tudi letos priredilo smučarski tečaj za mladino. Da i se izognili že nekaj let trajajočim nevšečnostim v zvezi s pomanjkanjem snega, je društveni odbor letos poiskal ustrezno rešitev. Tečaj bo potekal na smučiščih na Nevejskem sedlu, otroci in spremljevalci pa se bodo tja vozili s posebnim avtobusom. Začetek je predviden za nedeljo 21. novembra, zaključek pa 12. decembra. Torej bodo otroci lahko vadili kar pet dni. Vpisovanje je že v teku n; sedežu društva v jutranjem in popoldanskem času, zaključilo pa se bo v petek 5. novembra. Na društvu dajejo tudi podrobne informacije glede cene prevoza, tečaja, umikov itd. Ker so prejšnja leta nekateri starejši člani izrazili željo, da bi se radi naučili smučanja, se je planinsko društvo pozanimalo tudi za tako možnost. Če se jih bo prijavilo vsaj deset, bodo tudi zanje organizirali poseben tečaj. In še zadnja vest, ki utegne zanimati predvsem mlajše smučarje. V soboto 6. novembra bo v društvenih prostorih sejem rabljene smučarske opreme. Razstava grafik Karla Zelenka Gorica VERDI 17.15—22.00 «L'ultima donna». O. Muti in G. Depardieu. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 16.00—22.00 «Novecento». R. De Niro in D. Sanda. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Gang». K. Carrachne in S. Duwall. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30 «Levaso». A. Delon in O. Piccolo. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «La fine deli’ innocenza». A. Belli in C. Ippolito. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedani. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Che stangata ragazzi». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Morte a Venezia». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA «Izgubljeni», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Misija Batangos», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Ta čudovita bitja», ameriški Danni film ob 19.30. Včeraj-danes Iz goriskega matičnega urada ROJSTVA: Barbara Dalmasson, Marco Vecchi, Kristijan Mikluš, Ma-tejka De Rocco, Rosanna Zotti. SMRTI: 68-letna gospodinja Mara Oberdank vd. Zotti, 82-letni upokojenec Guglielmo Colonello, 60-letni delavec Antonio Scalamera. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO NA 7. SESTANKU ANESTEZIOLOGOV JUGOSLAVIJE Relerati videmskih zdravnikov v četrtek v Novi Gorici V Novi Gorici se bo zbralo 300 zdravnikov iz vse države . V petek obisk v Vidmu Od četrtka do sobote bo v Novi> zaključek okrogle mize bodo pred-Gorici 7. intersekcijsko zborovanje j lagali, da se ustanovijo posebne Karel Zelenko je slovenski in tudi širši svetovni javnosti ž’ dobro po ob Soči in od Šempetra mimo Sole- znan likovni ustvarjalec. Leta 1949 schiana do Ronk in tudi na vseh je diplomiral na oddelku za kiparstvo občinskih cestah, ki peljejo proti pri profesorju Borisu Kalinu, nato Redipuglii. Dovoljena b le vožnja j pa dokončal še specialko za grafiko uradnim vozilom v smeri kostnice in slikarstvo. v Redipuglii. Gre za vsakoletno od-j Samostojno je razstavljal v Ljub redbo ob tem prazniku. iljani, Kamniku, Kranju, Mariboru in zdravnikov anesteziologov iz vse Jugoslavije. Shod bo v kongresni dvorani hotela Argonavti in se ga bo udeležilo okrog 300 zdravnikov iz vse Jugoslavije. V Novo Gorico bodo kongresisti dospeli že jutri popoldne, delo sestanka pa se bo pričelo v četrtek ob 8.30 s kratko o-tvoritveno svečanostjo, na kateri bo sodeloval tudi Goriški oktet. Ob 9.15 pa bo na vrsti zanimiva o-krogla miza «o nalogah bolnišnic v izrednih prilikah». Pri tej okrogli mizi bo sodelovalo 33 zdravnikov a-nesteziologov in kirurgov, inženirjev, zdravnikov za transfuzijo krvi in višjih medicinskih sester. To o-kroglo mizo bo vodil predstojnik centralne anesteziološko - reanimaci jske službe v kliničnem centru. Ljubljana, doktor znanosti Stojan Jeretin. Glavna referata pa bosta ob tej priliki imela dva italijanska zdravnika, in sicer dr. Miranda Sauli, predstojnica oddelka za anesteziologijo in oživljanje v splošni deželni bolnišnici Videm in dr. Franco Rec-cordini, pomočnik šefa zdravnika v videmski bolnišnici. Poročala bosta o lastnih izkušnjah na potresnem področju v Furlaniji. Poleg teh dveh se bo sestanka udeležila še skupina osmih zdravnikov iz Vidma. Kot transportne kirurške ekipe v vsaki bolnišnici, ki bi delovale ob elementarnih nesrečah. Referata dveh videmskih zdravnikov so že prevedli v slovenščino. Shod se bo nadaljeval v četrtek popoldne in v petek predpoldne. V petek popoldne pa se bodo udeleženci sestanka odpeljali z avtobusi v Videm, kjer si bodo ogledali bolnišnico in se seznanili z nalogami, ki so jih imeli videmski zdravniki po potresu letošnjega maja. V petek zvečer bodo imeli orgelski koncert v mirenski cerkvi, v soboto pa se bo delo nadaljevalo in tudi zaključilo. Ob priliki kongresa bo v hotelu Argonavti tudi razstava medicinske o-preme in farmacevtskih preparatov. Zdravniki si bodo v soboto ogledali tudi novo šempetrsko bolnišnico. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi, Raštel, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Ristnondo, tel. 72-701. a 33 AVTOMOBILIZEM PO ZADNJI VIJ JAPONSKE James Hunt svetovni prvak Niki Lauda je odstopil že po prvem krogu ■ Na Japonskem zmagal Mario Andr etti ■ Megla in razmočeno dirkališče Hrabro zasledovanje angleškega pilota Anglež James Hunt je prav na zadnji Veliki nagradi Japonske o-svojil tretje mesto in je s tem tudi prehitel, čeprav le za eno točko, Nikija Laudo ter je s tem tudi o-svojil naslov svetovnega prvaka letošnje formule 1. Razpleti na dirkališču Fuji so bili izredno dramatični, kot so bili navsezadnje dramatični tudi razpleti za dosoditev letošnjega naslova svetovnega prvaka. Dirkališče je bilo razmočeno, povrh še megla je zajela pilote, ki so bili v izrednih težavah pri vozenju avtomobilov. Že po prvem krogu pa je prišlo do dogodka, ki bo morda ostal osamljen v zgodovini Velikih nagrad: Niki Lauda, dotlej še svetovni prvak, je enostavno odstopil. Dejal je, da Lauda, ki je toliko pripomogel italijanski avtomobilski hiši Ferrari, da je posegla po naslovu svetovnega prvaka, je tako postal tarča nešportnih polemik. Kot je bil še pred nekaj tedni Lauda pravi «heroj avtomobilizma», saj je takoj stopil v avtomobil, čeprav, je bil žrtev hude nesreče, pa je sedaj postal «strahopetnem». Za nas ostaja Niki Lauda tudi sedaj, ko ni več prvi, zgleden športnik in seveda eden največjih pilotov vseh časov. Letos pa je bil nedvomno boljši James Hunt, in to je dokazal prav v zadnjih krogih VN Japonske, ko je moral zamenjati gume in nato hrabro zasledovati Jonesa in Regazzo-nija, da je lahko prispel tretji na cilj ter da je s tem tudi osvojil naslov svetovnega prvaka. Pred Huntom pa sta že dospela Mario Andretti, ki je zmagal na tej dirki, in Patrick Depailler, ki se je uvrstil drugi. VRSTNI RED VN JAPONSKE 1. Andretti (lotus), ki je prevozil 73 krogov v 1.43’58”86, s poprečno hitrostjo 183,615 km na uro 2. Depailler (tyrrell) po 1 krogu 3. Hunt (mclaren) po 1 krogu 4. Jones (surtees) po 1 krogu 5. Regazzoni (ferrari) po 1 krogu KONČNA LESTVICA ZA SP 1. James Hunt 69 2. Lauda 68 3. Scheckter 49 4. Depailler 39 KOŠARKA Skansi z Nikoličem Jugoslovanska košarkarska reprezentanca bo tudi letos opravila že običajno turnejo po ZDA. Kot je znano, je Mirko Novosel zapustil krmilo «plavili» Aci Nikoliču, ki bo tako že v ZDA vodil olimpijske podprvake. Nikoliču bo na turneji po ZDA pomagal trener Jugoplastike in bivši reprezentant Peter Skansi. V P11Y1 ZVEZNI JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI Ljubljančani zamudili priložnost Beograjska C. zvezda še v vodstvu Bonic zopet dal za Dinamo odločilni zadetek - Olimpija na enajstem mestu V nadaljevanju jugoslovanskega! Vodilna Crvena zvezda je tudi v nogometnega prvenstva 1. zvezne lige Banjaluki dokazala, da ni slučajno : je deveto kolo prineslo precej uspe- j sama na vrhu razpredelnice. Nek- j ha gostujočim ekipam. Vodilni na j danji prvaki igrajo kot v najboljših! lestvici Crvena zvezda, Radnički in ' časih. Junak srečanja je bil mladi Dinamo so slavili na tujem ter so tako povečali naskok. Šestič, ki je trikrat premagal nasprotnega vratarja. Izredno drago- LiuMi.n.k, Otopija jp« **. ^ Sni? SiT'v"* čeprav z minimalnim izidom, premagal žilavi Velež. To pa največ po zaslugi krilnega napadalca Bo-niča, ki neusmiljeno polni mreže nasprotnikov pa naj si bo na Maksi-miru ali na tujem. koristila prednosti domačega terena in je tako prepustila dragoceno točko nasprotnikom, tokrat Buduč-nosti. Kot kaže, je med najbolj razočaranimi dr. Aca Obradovič, ki se je vrnil iz tujine in je prevzel krmilo Beograda. Po prvem polčasu je Radnički vodil z 2:0 in tekma se je končala s 3:1 v korist gostov. Tako je Beograd zdrknil na predzadnje mesto na lestvici. Do zamenjave trenerja je prišlo tudi pri lanskem prvaku Partizanu in vsaj, kot kaže, uspešno. Beograjčani so doma odšlo vili Željezničar kar s štirimi zadetki. Novinec Zagreb je pred domačimi gledalci premagal Čelik. Izredno dragoceni točki je v . tem kolu pospravila tudi enajsterica Rijeke. Splitski Hajduk pa z novincem 1. lige Napredkom ni imel posebnih težav. Do delitve izkupička je prišlo še v Sarajevu med istoimensko ekipo in Slobodo. je med zadnjimi ovirami rmnjkala meč in s časom pod 17 sekundami ni bilo nič. Takoj potem je Švab tekel na 400 m in dosegel 53”8. Z malo daljšim počitkom bi zanesljivo tekel blizu 53” ali celo manj. Ob koncu je bil dober še v daljini. Izven konkurence je dosegel 5,95 m. Ruzzier je solidno metal kroglo, v kopju pa je z rezultatom 46,16 m v bistvu ponovil met iz Trsta v minulem tednu, ki pa je bil zaradi prestopa razveljavljen. Drugi predstavnik Bora Lasič je nastopil v disku, boljši pa je bil v skoku v daljino. iiiiiiiiiiiiiiiiimiimiminiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuTiiiiimi-.iiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET PRVA ITALIJANSKA LIGA Tatinska dvojim še naprej vodi Milan zopet razočaral - Težka zmaga Napolija v Genovi - Inter nepričakovano poražen v Veroni - Lazio in Perugia zmagala s 3:0 - Catanzaro le uspešen Niki Lauda, veliki poraženec letošnje formule 1 je v takih okoliščinah nemogoče voziti. Hrabri Lauda se je le spremenil v «navadnega človeka». Bil je že žrtev hude nesreče, ko se je nekaj dni boril s smrtjo. Dovolj mu je bilo tveganja, pa čeprav je bil na tem, da ohrani naslov svetovnega prvaka. Tudi po tretjem kolu fr ve italijanske nogometne lige je vrh lestvice o-stal nespremenjen: Torino in Juventus še naprej vodita, ne da bi v dosedanjih kolih doživela poraza. Če je Torino doma brez večjih težav odpravil Romo, pa se je moral Juventus v Foggi krepko potruditi, da je lahko strl odpor živalih domačinov, ki so bili včasih celo boljši od bivšega državnega prva' a. Prisebni Bettega pa je domačinom pokopal vse upe, ko je dosegel edini gol tekme. Razburljivo srečanje je bilo tudi v Genovi, kjer so domačini dali vse od sebe, da bi zaustavili razigrane napadalce Napolija in predvsem strelca Savoldija. Vsi napori so bili zaman in Napoli je osvojil tesno zmago ter je s tem tudi sam obdržal drugo mesto na lestvici. Za derbi kola v Milanu med domačim moštvom Milanom L. Fiorentino je vladalo veliko pričakovanj'- Središče pozornosti- nedeljske tekme je bil Antognoni, član Fiorentine in državne reprezentance. Antognoni je iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii n nun iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Velik podvig tržaške peterke na težkem gostovanju v Genovi Goričani izgubili v Bologni proli državnemu prvaku - Brez presenečenj Emerson — Pali. Trieste 79:80 (32:33; 70:70) EMERSON: Marquinho 24, Rusconi 5, Gualco 9, Salvaneschi 2, Car-raria 7, Natali 29, Marinaro 2, Croci 1, Billeri, ^uscaglia. PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 25, Pirovano 12, Baiguera 14, Ritossa, Meneghel 6, Oeser 13, Poz-zecco 7, Forza 2, Jacuzzo 1, Scolini. Sodnika: Baldini iz Firenc in Campanella iz Livorna. Prosti meti: Emerson 17:30, Pali. Trieste 22:37. Pet osebmh napak: Pirovaro (34), Rusconi (37), Marquinho (42) in De Vries (44). Tržaški košarkarji so .pripravili izredno presenečenje in na tujem premagal; močno ekipo Emerson iz Genove. Po mnenju vseh izvedencev je zmaga Tržačanov povsem zaslužena, saj sj bili skoraj vso tekmo v vodstvu. De Vries je ponovno zaigral na izredni kakovostni ravni in prav gotovo zmagal v osebnem dvoboju z Marquinhom. Najbolj dramatičen trenutek tekme so bile zadnje sekunde podaljška, ko sta sodnika razveljavila Natalijev koš in take dosodila zmago Tržačanom. Najboljši so bili. Pirovano, Baiguera, Oesrr in De Vries pri Tržačanih ter Natali pri domačinih. IZIDI 2. KOLA Brina - Olimpia 90:72 Cosatto - Vidal 77:83 Emerson - Pali. TS 79:80 Scavolini - Chinamartini 75:82 Cinzano - GBC Lazio 111:91 Fer. Tonic - Lib. Brindisi 114 :p9 LESTVICA Fernet Tonic, Brina in Cinzano 4, Scavolini, Emerson, Pallacanestro Trieste, GBC, Vidal in Chinamartini 2, Cosatto, Libertas Brindisi in O-limpia 0. PRIHODNJE KOLO (31. 10.) Libertas Brindisi - Emerson, Chinamartini - Fernet Tonic, Cinzano -Brina, Gbc - Cosatto, Olimpia - Vidal, Pali. Trieste - Scavolini. Marko Sinudyne - Pagnossin 82:71 (38:36) SINUDYNE BOLOGNA: Caglieris 2, Antonelli 20, Bertolotti 22, Driscoll 8, Villalta 20, Serafini 8, Pedrotti 2, Sacco 2, \ alenti, Martini. PAGNOSSIN GORICA: Garrett 27, Savio 14, Ardessi 8, Frotunato 2, Bruni 10, Beretta, Caluri 4, Flebus 2, Soro 4, Gregorat. Sodnika: Rocca in Oneto (Genova). Državni prvak Sinudyne se je moral doma pošteno namučiti, da je lahko premagal goriški Pagnossi, , ki je s prikazano igro v Bologni povsem zadovoljil. Goričani so v obrambi igrali cono, kar je domačine spravilo v velike težave. S to obrambo in s hitrimi protinapadi ter z odličnim Američanom Garrettom so bili goriški košarkarji skoraj vso tekmo enakovreden nasprotnik državnemu prvaku. Ne glede na nedeljski poraz, saj smo ga pričakovali, pa je važno, da I so se varovanci trenerja Benvenutija le opomogli po nepričakovanem spodrsljaju v prvem kolu s Saporijem in ds se bodo lahko oddolži . za poraz že v nedeljo, ko bodo doma igrali proti rimskemu IBP. IZIDI 2. KOLA Canon - Forst 79:94 IBP - Alco 82:81 Mobilgirgi - Jolly 95:78 Sapori - Brili 78:77 Snaldero - Xerox 96:94 Sinudyne - Pagnossin 82:71 LESTVICA Forst, Mobilgirgi, Sinudyne m Sa- pori 4; Alco, Xerox Snaidero in IBP 2; Brili, Pagnossin, Canon in Jolly 0. PRIHODNJE KOLO (31. 10.) Alco - Mobilgirgi, Brili - Xerox, Canon - Sapori, Forst - Snaide-o, Jol- ly Sinudyne, Pagnossin - IBP. I f §1 I j 1. — 1. Serena da Rio 1 2. Clear Air X 2. — 1. Gibione 2 2. Reposiano i 3. — 1. Bellante X 2. Narkin X 4. — 1. Epsilon X 2. Reginald 1 5. —• 1. Deso 1 2. Poldo di Caorle 2 6. — 1. Crinto 1 2. Frangia 1 KVOTE 11 — 592.800 lir v zadnjih tednih praktično «razdelil» italijanske novinarje v dva tabora. Nekateri menijo, da je Antognoni vrhunski nogometaš, ki bo prav kmalu za Italijo pomenil to, kar je nekdaj pomenil Rivera. Ostali pa trdijo, da je Antognoni le slab «virtuoz» nogometa, da pa koristnega na igrišču dobesedno ne napravi ničesar. No, Antognoni v Milanu ni ravno razočaral, a tudi ni blestel. Milan, ki je v tem srečanju startal na zmago, pa je zopet razočaral. Tudi drugi milanski prvoliga , Inter, ni izpolnil pričakovanj. Inter je namreč dokaj nerodno izgubil v Veroni z 0:1. Milančani pa niso razočarali samo zaradi nepričakovanega poraza, razočarali so predvsem zaradi slabe igre. Edino veliko presenečenje tega kola pa predstavlja visoka zmaga Perugie v Ceseni, ki je s tem poslednjim neuspehom ostala na dnu lestvice brez točke:- Tudi Lazio je zmagal s 3:0 proti Bologni, ki je doslej zbrala le boro točko. Bolonjčani so letos čelo startali za sam vrh v italijanskem prvenstvu, razpleti na igrišču pa so pokazali, da bo zanje že sredina lestvice uspeh. No, do prve zmage je prišel Catanzaro, ki je doma tesno premagal Sampdorio. ODBOJKA V ŽENSKI A LIGI DMA premagala državnega prvaka Po dolgih letih imamo spet tudi v Trstu dva prvoligaša v odbojki, in to v moški in ženski konkurenci. Medtem, ko igra Novalinea (prej Are Linea) med najboljšimi precej sezon, se je letos pridružila mestnemu prvoligašu še Orna v ženski konkurenci. Kot smo že poročali, je Novalinea opravila krstni nastop v novi sezoni pred domačimi gledalci v športni palači z bivšimi večkratnimi državnimi prvaki Ruini iz Firenc. Tržačani, za katere letos igra tudi bivši jugoslovanski državni reprezentant Vladimir Jankovič in jih tudi trenira, so opravili goste s prepričljivim 3:0 in povrhu prikazali igro, ki še marsikaj obeta. Novinke Oma pa so prvo tekmo med najboljšimi odigrale v Scandic-ciju. Na drugi strani mreže jim je stala istoimenska šesterka, ki je celo bila zadnja tri leta državni prvak. Kljub temu, da Scandicci igra letos s povsem drugačno in pomlajeno postavo kot v preteklosti, je zmaga Oma s 3:2 presenetljiv uspeh, ki na svoji vrednosti samo pridobi, če pomislimo, da je bil izbojevan v gosteh. ATLETIKA V GORICI Rezultati slabi Uvrstitve dobre Na nedeljskem atletskem tekmovanju v Gorici je bilo organizatorjem skoraj mučno, ker se je na startu pojavilo res malo atletov. Tekmovanje je bilo za člane in mladince verjetno zadnje v letošnji sezoni, očitno pa je velika večina deželnih atletov že sita startov. Primerno malo je bilo tudi dobrih rezultatov. Izstopali so Calligaro (400 m v 50”5), Jereb iz špetra Slovenov (800 m v 1’53”3) in metalec diska Baraldo, ki je z diskom le za malo zgrešil 50 m. Slovenski atleti iz Trsta so startali s skromnimi ambicijami, razredčena konkurenca pa je nudila celo dve tretji mesti. Švab (Bor) je bil tretji na 400 m, Ruzzier (Adria) pa v metu kopja. OBVESTILO ŠZ BOR sporoča članom in sorodnim društvom, da bosta od prihodnjega tedna dalje delovala tajništvo in blagajna vsak četrtek, od 19. do 20. ure, na sedežu na stadionu «1. maj». V petek sta se v prijateljski košarkarski tekmi v Dolini spoprijeli peterki Jadrana in Don Bosca. Na sliki: borba za odbito žogo iiMiniiiiiiiiiiiiMmiiiiiii nini im im n iiiiiiiMiiin ni iiiiiii mi iiiiiiiiiiinii im iiinii unii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiiiiiiniiiiiiM KOLESARSTVO NA DIRKI VETERANOV NA OPČINAH Klavdij Marušič zopet odličen Član Adrie si je z nedeljsko zmago priboril tudi drugo mesto na končni lestvici za «Trotejo veteranov» - Bedi n iz Tržiča končni zmagovalec Na nedeljski, zadnji dirki veteranov za dodelitev letošnje tretje trofeje veteranov je šlo kolesarjem lo-njerske Adrie kot namazano. Lahko bi rekli, da so dosegli več, kot so sami na predvečer dirke pričakovali. Naskakovali so namreč z Marušičem drugo mesto na skupni lestvici, kar jim je v celoti uspelo, poleg tega je Marušič še zmagal in to zelo i prepričljivo, tako da mu ne more Švab je najprej tekel na lih m čez j nihče očitati, da ni opravil svojega ovire >'n dosegel dobrih 17”2. Žal mu ! dela. Lonjerski kolesar, ki je bil med favoriti za prva mesta, se je za nedeljsko dirko na kronometer, ki jo je organiziral tržaški kolesarski klub SCV Cottur, izredno dobro pripravil. Računalo se je, da bi se moral uvrstiti med prvo trojico najboljših, vendar je bilo že na polovici proge, pri obratu pred šempolajem, razvidno, da bo zabeležil najboljši čas. Pri povratku je Marušič še povečal svojo prednost, vendar pa je na odseku proti Proseku za trenutek popustil, kar pa mu rii onemogočilo, da ne bi prispel na cilj na Opčinah Kolesarji Adrie, ki so letos na dirkah za «Trofejo veteranov» povsem izpolnili pričakovanja. Klavdij Marušič (drugi z leve proti desni) je celo osvojil odlično drugo mesto na končni lestvici Hllllll llllllllllllllllllllllllll II milil lil lil Hlinili llllllllllllllllll limi II llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllf umi iimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiii iiiiiiiiiimiiiiiiiiiii V NEDELJSKEM PRIJATELJSKEM SREČANJU V DOLINI Košarkarska selekcija ZSŠDi zmagala Naši fantje so v dokaj težki tekmi premagali vrstnike Ferroviaria, ki je deželni prvak za igralce letnika ISSI ■ B. Vitez in K. Starc najboljša ZSŠDI — Ferroviario 74:69 (39:39) ZDRUŽENJE SLOVEN. ŠPORTNIH DRUŠTEV: Starc 22 (8:11). Pra-šelj. Vitez 32 (2:3), Sosič 8 (2:5), Benčina 1, Dovgan 6, Zlobec 2, Maz-zucca 1 (1:3), Koren, Mesesnel, Ba-rut, Semolič 2. FERROVIARIO: Sossi 4, Leonzini 12 (4:7). Miraz. Procopio 18 (2:5), Pecchi, Ranieri 2 (0:3), Marsich 19 (1:1), S'meone, Solazzo, Bellussi, Martari 2, Craievich 7 (3:7), Brusa- din 4 (2:2). Sodnika: Valter Vatovec in Adrijan Sosič. Prosti meti: ZSŠDI 12:22, Ferroviario 12:25. Osebne napake: ZSŠDI 27, Ferroviario 15. PON: Starc in Bei. čina. ZSŠDI je tudi to soboto in nedeljo priredilo že običajni košarkarsk vikend. ki ga je vodil Peter Brumen, s pomočjo trenerje/ Sergija Tavčarja in Rena'a Štoki ja. Na dvodnevnih treningih so bili zbrani košar- nnMnnuuuuuiiinuuiuuuiiuuuuuuuuuuuinurniuunuuiuiiiiiniiuuuuuuuuuuninuiuunuunuuniuuuunuinuuuuuuuniinuuuuuuuuuuuunuiMiuiiiiiiiuniiiunuiiiuiiiiuiuuniuiiuiniiumirnnniniiuiiiiiiiniiiiiiiii^nuituinuiiiiuiVuiiiiinuniiiiiiiiiiniiiniiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiuuuui A LIGA 1:0 3:0 1:0 3:2 3:0 0:0 2:0 1:0 IZIDI 3. KOLA Catanzaro - Sampdoria Perugia Cesena Juventus Foggia Napoli - Genoa Lazio - Bologna Milan - Fiorentina Torino - Roma Verona - Inter LESTVICA Torino in Juventus 6; Napoli 5; Perugia, Lazio in Milan 4; Fiorentina, Inter, Roma, Catanzaro in Verona 3: Foggia, Genoa, Sampodia in Bologna ri; Cesena 0. PRIHODNJE KOLO (31.10.) Bologna - Foggia; Fiorentina -Torino; Inter - Cesena; Juventus -Catanzaro; Napoli - Milan; Perugia -Genoa; Roma - Verona; Sampdoria - Lazio. Najboljši strelci A lige 4 ZADETKI: Graziani (Torino). 3. ZADETKI: Bettega (Juventus) in Savoldi (Napoli). 2 ZADETKA: Clerici (Bologna), Desolati (Fiorentina), Damiani in Pruzzo (Genoa), itd. B LIGA TZIDI 5. KOLA Ascoli - Novara 1:0 Avellino - Pescara 3:0 Atalanta - Brescia 2:1 Cagliari - L.R. Vicenza 1:1 Catania - Como 2:1 Modena - Lecce 0:0 Monza Rimini 1:0 Taranto - Spai 1:0 Ternana - Sambenedettese 2:0 Palermo - Varese 1:0 LESTVICA L.R.Vicenza, Cagliari in Monza 7; Avellino, Como, Taranto, Ascoli, Ternana, Modena in Palermo 6; Lecce, Atalanta in Catania 5; Pescara in Varese 4; Spai, Brescia, Novara in Sambenedettese 3; Rimini 2. PRIHODNJE KOLO (31.10.) Atalanta - Avellino; Como - Brescia; Lecce - Cagliari: L.R. Vicenza - Ascoli; Novara - Taranto: Palermo - Catania: Pescara Modena; Rimini - Ternana; Sambenedettese - Varese; Spai - Monza. C LIGA 1:1 0:0 2:0 0:0 1:1 2:0 1:0 0:0 1:0 0:0 IZIDI 7. KOLA Albese - Biellese Alessandria - Bolzano Lecco - Seregno Padova Pro Patria Pergocrema - Mantova Juniorcasale - Piacenza Pro Vercelli - Treviso S. Angelo - Cremonese Udinese - elodiasottomarina Venezia - Triestina LESTVICA Udinese 13; Mantova 12; Lecco 11; Cremonese 9; Bolzano 8; Treviso, Pergocrema, Pro Vercelli, Alessandria, Piacenza in.S.A. Lodigiano 7; Triestina, Albese, Juniorcasale in Biellese 6: Pro Patria in Padova 5; Venezia in Seregno 4; Clodiasotto-marina 3. , PRIHODNJE KOLO (31.10.) Biellese - Alessandria Bolzano -Pro Vercelli; elodiasottomarina Albese; Cremonese - Udinese; Junior casale Padova; Mantova - Venezia; Pro Patria - Lecco; Seregno Pergo crema; Treviso - S.A. Lodigiano; , Triestina - Piacenza. 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 9. KOLA Hajduk - Napredak 3:0 Rijeka - Vojvodina 2:0 Sarajevo - Sloboda 1:1 Borac - Crvena zvezda 1:4 Velež - Dinamo 0:1 Zagreb - Čelik 2:1 Partizan - Željezničar 4:0 Beograd - Radnički 1:3 Olimpija - Budučnost 1:1 LESTVICA Crvena zvezda 15; Radnički 13; Dinamo 12; Hajduk 11; Sloboda, Velež, Partizan, Borac in Vojvodina 10; Budučnost in Olimpija 9. Rijeka in Zagreb 8; Sarajevo 7; Napredak 6; Čelik in Beograd 5; Željezničar 4. PRIHODNJE KOLO (27.10.) Napredak - Budučnost; Radnički -Olimpija; Željezničar - Beograd; Čelik - Partizan; Dinamo Zagreb; Crvena zvezda - Velež; Sloboda • Borac; Vojvodina - Sarajevo; Hajduk - Rijeka. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 12. KOLA Karlovac - Osijek 1:0 Rudar - Varteks 1:3 Maribor Crvenka 1:0 Mercator - Metalac 0:0 Jedinstvo (Bi) - Famos 0:1 Kikinda - Jedinstvo (Br.) 4:0 Iskra - Novi Sad 1:1 Dinamo - Spartak 3:2 Leotar - Proleter 1:0 LESTVICA Kikinda 18; Novi Sad 17; Famos 16; Maribor 14; Crvenka, Osijek, Proleter in Dinamo 13; Jedinstvo (Bi), Leotar in Karlovac 12: Metalac in Varteks 11; Rudar 10; Jedinstvo (Br), Iskra in Mercator 8; Spartak 7. PRIHODNJE KOLO (30.10.) Novi Sad - Karlovac; Osijek - Rudar; Varteks - Maribor: Crvenka Mercator; Metalac Jedinstvo (Bi); Famos Kikinda; Jedinstvo (Br) ■ Leotar; Spartak - Iskra; Proleter -Dinamo. SLOVENSKA LIGA IZIDI 8. KOLA Kladivar Litija 0:1 Rudar (V) - Slavija 3:0 Železničar - Izola 1:2 Primorje Mura 2:6 Ilirija - Rudar (T) 0:4 Šmartno - Pohorje 3:1 LESTVICA Mura 14; Rudar (T), Rudar (V) in Pohorje 11: Kladivar 10; Litija in Šmartno 9; Izola 6; Željezničar in Primorje 5: Ilirija 4; Slavija 1. PRIHODNJE KOLO (30.10.) Pohorje Kladivar; Rudar (T) -Šmartno; Mura Ilirija: Izola Pri morje; Litija - Rudar (V); Slavija -Železničar. Blaževič ali Gorski? Še vedno je sporno vprašanje, kdo karji letnika 1961 in dva igrale letnika 1962. Tudi ta skupina je pokazala, da lahko naša košarka računa tudi v tej kategoriji na vrsto perspektivnih košarkarjev. V nedeljo popoldne je selekc:ja ZSŠDI odigrala prijateljsko tekmo s Ferroviariom, ki je v tej kategoriji v minuli sezoni osvojil naslov deželnega prvaka. Slovenski košarkarji pri, kljub renomeju nasprotnika, so stopili na igrišče prepričani v svojo moč in to so na igrišču med tekmo tudi dokazal,. Naši fantje so v tem srečanju po-vrèm zadovoljili. V obramb' so bili izredno agresivni, v napadu p > sta za koše poskrbela Boris Vitez in Klavdij Stare, ki sta bila tudi najboljša : trelca tekme. Peter Brumen je bil z igro selekcije zadovoljen: «Igrali smo s srcem in mislim, da smo povsem zasluženo zmagah. Zadovoljen sem predvsem zato, ker so fantje izredno požrtvovalno igrali.» V PRIJATELJSKI TEKMI Servolana — Bor A 101:51 (52:17) BOR A: Merku 6, Schillani 6, Pečar 22. Gerdol 2, Lokar 13, Don. 2, Devetak, Kosovel. PM: Servolana 22:54, Bor A 10:33. Prva Borova ekipa dečkov je v nedeljo zjutraj v okrnjeni postavi, brez Škerla in Švare, odigrala trening tekmo s Servolano, ki sodi med štiri najboljša moštva e. kategorije v Trstu. kot prvi. Lonjerski kolesar je tako osvojil že svojo četrto letošnjo zmago, kar ni prav malo, če upoštevamo, da je začel tekmovati lani (ko je opravil le nekaj nastopov) in je letos nastopil na vseh dirkah. Verjetno je tak rezultat več kot zadovoljiv, posebno, če upoštevamo, da je imel proti sebi vedno nekatere izmed najboljših kolesarjev. Tudi na nedeljskem nastopu je imel težko delo, dokazal pa je izredno prisebnost iiL po skrbni pripravi rezultat ni mogel izostati. Zaradi napake kro-nometristov je na cilju zgledalo, da ga je neki kolesar prehitel za dobro poldrugo minuto, vendar se je na j koncu izkazala napaka in veselje v ' vrstah spremljevalcev Adrie je bilo ob razglasitvi zmage «modro - belega» kolesarja nepopisno. Poleg Marušiča pa so, barve lo-njerskega društva branili še Bonan-_ no, ki ' se je uvrstil na trinastjo me-! sto, Maver (petnajsti) in Macarol ; (sedemnajsti). .Pripomniti je treba, 1 da so ' vsi kolesarji izboljšali čase, ki so jih dosegli lani na isti progi. Bonanno je vozil regulaino in je tudi prevozil progo v predvidenem času. j Maver je zgubil precej časa v prvem, položnem delu, medtem ko je nadoknadil skoraj dve minuti in pol pri povratni vožnji; Macarol pa, ki je. izboljšal lanski rezulh.t za dobri dve minuti (kljub pomanjkljivemu treningu), je občutil utrujenost v zadnjih kilometrih, saj bi v nasprotnem primeru lahko pristal nekje okrog desetega mesta. Neposredni nasprotnik Marušiča na skupni lestvici, Tržičan Colus, se je uvrstil le na sedmo mesto, tako da je bil ob osem točk, ki so veljale za skupno lestvico in je moral prepustiti mesto podprvaka (za Bedi-nom) lonjerskemu predstavniku. Naj omenimo še, da je med amaterji nastopil v ostri konkurenci tudi mladi «modro - beli» član Wruss, ki se je uvrstil na šestnajst' mesto. VRSTNI RED DIRKE NA KRONOMETER 1. Klavdij Marušič (Adria/, ki je 26 km dolgo progo prevozil v 37’21”9, s popreč o hitrostjo 41,750 km na uro 2. Zerial (UC Triestini) 37’27"4 3. Cerasari (UC Triestini) 37’38”6 4. Dal Ben (SCAT Mokar.) 37’48”2 5. Bevilacqua (UC Triestini) 37’50”4 6. Iurada (Cremcaffè Rovis) 38’10”9 7. Colus (Italcantieri) 38'18”7 8. Bedin (Italcantieri) 38'20”9 9. Giustina (Italcantieri, 38’32”4 10. Pelizon (Cremcaf. Rovis) 38’40” 11. FerMga (SCAT Mokar.) 38’45”9 12. Marega (SCAT Mokar.) 39'05”8 13. Bonanno (Adria) Padovan (Italcantieri) Maver (Adria) Visintin (Ferroviario) Macarol (Adria) KONČNA LESTVICA ZA 3. TROFEJO VETERANOV 1. Luigi Bedin 94 točk 2. Klavdij Marušič 88 3. Franco Colus 85 4. Lino Zerial 75 5. Bruno Dal Ben 74 6. Romildo Jurada 74 V nedeljo pa se bo tekmovalna sezona dokončno zaključila z dirko po mestnih ulicah v Tržiču (40 krogov),, s startom ob 10. uri, nakar bodo kolesarji počivah do marca prihodnjega leta. R. Pečar 14. 15. 16. 17. 39 07” 39’11”2 39'25”6 39’25”8 39'28”5 TROFEJA BARACCHI Maertens glavni junak BRESCIA, 25 - Dvojica Maer- tens-Pollentier je zasluženo osvojila prvo mesto na krožni kolesarski dirki za «Trofejo Baracchi». Bilo je to predvsem slavje svetovnega prvaka Maertensa, ki je sam nosil glavno breme na tej dirki. Druga sta bila Moser-Schuiten, ki sta res dala vse ob sebe, a nista «Plavi» so pokazali v prvem pol- bila dorasla predvsem Maertensu. času neokretnost proti agresivni bo novi trener švicarske reprezen- brambi po celem igrišču in tako tudi tance. Eden od kandidatov naj bi bil zgubili dragocene žoge. V drugi po-slavni Gorski, ki je privedel Polj-1 lovici teknri se se opogumili in zbolj sko do samega vrha svetovnega no- šali stanje, predvsem po zaslug) gometa Drugi kandidai pa naj bi j Schillanija in Pečarja. Treba je tudi bil Jugoslovan Blaževič, ki trenutno ’ omeniti, da sta sodnika oškodo/ala trenira Lausanne. 1 slovenske igralce. fp VRSTNI RED 1. Maertens Pollentier, ki sta 95 km prevozila v 1.57’53”. s poprečno hitrostjo 48,350 km na uro 2. Moser-Schuiten po 2’12’’ 3 Boifava-Maroussen po 2’18’ 4 4 Algeri-Zanoni po 3’56’’8 5. Thevenet-Vanderbroucke po 3’59”8 SPORT SPORT SPORT NOGOMET V C LIGI TRIESTINA TOKRA T OB LEPO PRILOŽNOST l bolj točnimi napadalci bi Tržačani osvojili obe točki Venezia - Triestina 0:0 I očitno boljša in to predvsem po za-I slugi Andreisa, ki pa se je proti lo^Bassanese ^Lesc i^C^gni^R3*;6^ koncu Poškodoval. To je seveda ne- Seno (Camozzo), Aschettino, Busnar-do, Ghidoni. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Za-nmi, Marcato, De Luca, Monticolo, Andreis (Goffi), Fontana, Furlan, Trainini, Dri. Sodnik: Corilliano iz Crotona Gledalcev: 6.000. Koti: 7 - 2 Triestina je proti Venezii zapravila lepo priložnost za osvojitev druge zmage v letošnjem prvenstvu. Kljub, sicer ne očitni terenski premoči so bili tokrat napadalci Tristine precej netočni. Pod vodstvom vedno so-kdnega Traininija in kljub odsotnosti Polittija je Triestina predvajala lepo igro ter ustvarila nekaj nevar-mh akcij: toda Furlan, Marcato in k'11 s° zapravili najzrelejše priložnosti, čeprav le za las. Kljub temu Venezia ni igrala podrejene vloge. Ekipa sicer igra na precej nizki tehnični ravni, je pa dovolj hitra in nevarna. Predvsem dobro znajo Benečani izvajati kazenske strele in sploh je imel Valsec-,i precej dela, saj so Benečani celo zadeli prečko. V prvem polčasu je bila Triestina Catanzaro - Sampdoria Cesena - Perugia Foggia - Juventus Genoa - Napoli Lazio - Bologna Milan - Fiorentina Torino - Roma Verona - Inter Brescia - Atalanta Cagliari - L.R. Vicenza Catania - Como Messina - Siracusa Parma - Reggiana 1 2 2 2 1 X 1 1 2 X 1 X 1 koliko omejilo moč Tržačanov, ki so v drugem delu igre skrčili igro in upali le na neodločen izid, ki je brez dvoma zadovoljil trenerja Ta-gliavinjja. Sedaj je položaj na lestvici boljši in Triestina se pomika proti sredini lestvice, kar je tudi njen letošnji cilj. Med posamezniki sta bila najboljša Trainini in Dri, ki je potrdil svoje trenutno vrhunsko formo. Ž današnjo zmago proti elodiasottomarini (1:0) je Udinese ostal sam na vrhu lestvice, saj je Mantova v Cremi le remizirala. Nedeljska tekma pa le ni bila lahka. Videmča-ni so sicer stalno napadali in ustvarili veliko število priložnosti. Zmagoviti gol pa je padel šele iz enajstmetrovke, ki jo je izvedel Belotti v 40. min. drugega polčasa. Očitno je, da Udinese na domačem terenu ne bo imel vedno lahkega posla, saj so v Vidmu vsi nasprotniki le. .. branilci. A. K. KOLESARSTVO V Cerknici r.a Notranjskem je bilo v nedeljo jugoslovansko državno prvenstvo veteranov, katerega so se udeležili kolesarji veterani iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Dirka je bila izredno borbena, nastopili pa so nekateri izmed nekdanjih najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Zmagovalci v posameznih kategorijah DO 40 LET: 1. Brane Dežman (Kokrica), 2. Franc Škrlj (Grosuplje), 3. Lojze Dežman (Kokrica). DO 45 LET: 1. Vujkovič (Rog). DO 50 LET: 1. Vinko Perne (Grosuplje), 2. Zvone Zanoškar (Rog), 3. Ropret (Kokrica). ČEZ 50 LET: 1. Todorovič (Beograd), 2. Fajdiga (Branik), 3. Vukovič (Beograd). R. Pečar Komentar Mirka Novosela Delibašič odločil derbi Prvi letošnji veliki derbi prve jugoslovanske košarkarske lige je bil v Beogradu, kjer je Bosna iz Sarajeva iztržila dve dragoceni točki na račun letos ambicioznega Radničkega F OB, ki je startal celo za sam vrb lestvice. Po prvem polčasu so Beograjčani zanesljivo vodili, in to kar z 12 točkami razlike (42:30), ko pa se je v drugem delu tekme razigral reprezentant Mirza Delibašič, je bilo za Radnički konec. Delibašič je namreč dal kar 31 točk in je v največji meri pripomogel k zmagi Bosne. Drugi kandidat za naslov, splitska Jugopla-stika, je doma nepričakovano naletel na trd odpor skromnega Rabotničkega. Le. ko je v igro vstopil veteran Rato Tvrdič, so Spličani dosegli zanesljivo prednost in tudi visoko zmagali. Po igri, ki jo je pokazala Jugoplastika, pa dvomimo, da je to najboljša jugoslovanska ekipa, čeprav razpolaga z daleč najboljšim igralskim kadrom. Ljubljanski Brest je v Beogradu proti Partizanu doživel še. en poraz. Zanimivo je, da so v tem srečanju dosegli kar 223 košev, kar tudi kaže, da sta ekipi povsem prezrli obrambo. Pri metu na koš pa so bili seveda prisebnejši Beograjčani, saj sta bila Da-lipagič (46 točk) in Kičanovič skoraj nezgrešljiva. Ljubljančani so zopet igrali brez mladega Ivanoviča, ki je bil lani med najboljšimi v njihovih vrstah. Stanje v ekipi torej ni najbolj rožnato, če upoštevamo tudi, da bodo že v soboto Ljubljančani igrali proti Ju-goplastiki. Dramatičen boj se je bil v Valjevu, kjer je Kovačevič 5 sekund pred koncem tekme dosegel zmagoviti koš za Metalac, ki je s piko razlike premagal favorita Beka iz Beograda. Metalcu je uspelo zaustaviti najboljšega nasprotnikovega centra žižiča. Zagrebška Cibona je zopet presenetila. Zagrebčani so tokrat zmagali v gosteh proti Igmanu. Košarkarji Cibane niso zadovoljili le zaradi izdatne zmage, marveč tudi zaradi izredno dobre obrambe. Kvamer je odpotoval v Zagreb z resnim namenom, da odnese dve točki na račun Industromontaže. Plečaš je z novim dresom zopet igral pred zagrebškim občinstvom, a kljub njegovi dobri igri je vseeno lndustromontaža pospravila predragoceni par točk v borbi pred izpadom. Kaže, da v Zadru še niso preboleli krize glede čosičeve afere. Zadrčani so namreč v tekmi proti Crveni zvezdi izredno dobro igrali v prvem polčasu, v nadaljevanju igre pa so enostavno zaspali, kar so seveda izkoristili spretni gostje, da so visoko slavili. IZIDI 3. KOLA V BEOGRADU: Radnički FOB — Bosna V ZAGREBU: lndustromontaža — Kvarner V SARAJEVU: Igman — Cibona V SPLITU: Jugoplastika — Rabotnički V ZADRU : Zadar — Crvena zvezda V BEOGRADU : Partizan — Brest V VALJEVU: Metalac - Beko LESTVICA Bosna Sarajevo, Jugoplastika Split, Cibona Zagreb in Partizan Beograd 6; Radnički FOB, Metalac Valjevo in lndustromontaža Zagreb 4; Beko Beograd, Crvena zvezda Beograd in Kvarner Reka 2; Brest Ljubljana, Igman Ilidža, Rabotnički Skopje in Zadar 0. PRIHODNJE KOLO (30. 10.) Kvarner - Cibona; Beko - Igman; Crvena zvezda - Metalac; Rabotnički - Zadar; Brest - Jugoplastika; Bosna - Partizan; In-dustromontaža - Radnički FOB. 76:82 (42:30) 89:86 (43:42) 55:83 (30:37) 105:83 (47:47) 77:96 (45:39) 117:106 (56:431 84:83 (40:43) NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Po štiriindvajsetih tekmah brez poraza je Breg v nedeljo prvič položil orožje Tesni zmagi Vesne in Primorja, remi Inventine in (tretji) poraz Zarje Aurisina — Breg 2:0 (1:0) AURISINA: Tortolo, Furlan, Doglia, Andreini, Raffin, Braico, Ne-grini (Bagozzi), Zaccaria, Zaccaria L., Madalen, Segulin. BREG: Ghersenich (Krmec), Ro-della, Krevatin, Bcnazza, Melon, Klun, Bržan, Cadenaro, Lovriha, Mi-kuš, Strnad. Strelec: Zaccaria Livio (2). Breg je stopil na nabrežinski četverokotnik z okrnjeno postavo. Brežani so merili zato na točko, vendar se je Aurisina zoperstavila z zelo mlado postavo in dokazala, da zna rassi, Valenti, Clari, Lanza, Barnaba, Rustja. STRELEC: v 16. min. Vižintin. SODNIK: Balsamo iz Gorice. GLEDALCEV: 150. Primorje je v napetem in izenačenem dvoboju proti Flaminiu izbojeval tretjo zaporedno prvenstveno zmago. Kljub uspehu pa proseška ekipa s prikazano igro ni zadovoljila, posebno v drugem delu igre, ko so «rdeče-rumeni» prepustili pobudo domačinom, ki pa so bili precej pomanjkljivi v zaključevanju. Srečanje se je začelo z očitno premočjo Primorja, ki je dobesedno pokazati lep nogomet. Brezam so se nsdigra!o zmedene predstavnike Fla- j v uvodnih potezah pognah v napad ^ u se niso £naš!i Gostje so ! m P°,dv^ «“mitah zfesik ,ahek‘takoj ustvarili dve zreli priložnosti! zadetek (Rodella). Kot vedno se z LaJnzo in Barnabo> vendar je «j. j ugodna priložnost raje povrne pri na-;iičnj Parpvel z drznimi gj | sprotmku m tako je Lmo Zaccana križal rgčune Primorju> ki nikakor i sredi polčasa z lepim strelom uka- ^ popustj]0 in je v 16. min. zaslu-ml vratarja Ghersenicha. Verjetno d!o Di P ale je naredil je prejeti gol pr-trl Brežane, ki so s težavo prirejali napadalne akcije. Vsekakor (razen gola) niso ne domačini ne gostje prikazali nič po- sebnega v napadalni vrsti. Po odmoru so se Brežani odločne- prekršek nad Rustjo pred kazenskim prostorom. Valenti Clari je diagonalno podal Vižintinu, ki je z mečnim udarcem čez živi zid branilcev Flaminia spravil na kolena Parove- _ , , . , la. Zadetek je precej potrl domači- je pognah v napad, vendar pnstran- ne in tak0 e lghko Primorie brez skl sodnik jim m dosodil očitne i težav zaključilo polčas v svojo ko- ’ i rist. enajstmetrovke, kasneje pa je nerazumljivo izključil kapetana Rodel-, y nadalievanju SP domačini od,.č-lo. Dohncam pa niso se vrgli pu- zaigralj in SJ tem preSonetili Pri-ske v koruzo in so tudi v desetih morj kj je začelo pLpnščati d. stalno iskali pot do gola. Približno četrt ure pred koncem srečanja, ko so napadi «plavih» dosegli višek, pa vsem na sredini igrišča, kjer je morda imel jasne ideje le Angelieri. Pri- , . „ . , sostvovali smo tako očitni premoči je spretni Zaccana v protinapadu , predstavnjkov Flam;nia. Tržačani pa se enkrat zatresel mrežo Brega. I na1ete]i na pd,ičnega «čistilca» ! Drugi gol je zelo potrl Brežane, go- Vižintina, ki jim je prestregel vsaki stje pa so brez težav obdržali va-l kus kazenskPm prostt>ru Pri- IOTI 1 tT PITATI IO »TO 7Hh IVO PnAlTO 1 1 jeti igre v svojih rokah in speljali do konca tekmo, v kateri so zatoženo zmagali. Jolo Flaminio — Primorje 0:1 FLAMINIO: Parovel, Visintin, Poli, M. Gallinoti, Di Pasqale, Godas, Jerman, P. Gallinoti, De Calo, Orto, Berri. PRIMORJE: Štoka, Tomizza, Be-zin, Vižintin, Race, Angelieri, Ma- ....................................iimiiiiiiiiiiiuiiiiiimiimiHrtiiiiimiijiiiiiimniiiiiiiiiimimimimiiiiimmimiuuiiiiiTmiiiiiiiiinmiiiiimiiMiHiiii....iiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii.im...umih.........................................■■illuni...... NOGOMET USPESNI STRELCI Slovenske enajsterice v 3. amaterski ligi so bile v preteklem kolu Jl.kar uspešne Vaipadana Cave 2:1 Union ■ (0:1) UNION: Delak, Muiesan, Morasto, Vicini, Benčič (Dussi), Ba-lin ’ £ra§noIin, Lombardi (k), Mi-Duva Lapata’ šuliS°i- 12 Galdo, 13 VALPADANA CAVE: Bet, Gom-v ’ .Bangos, Blasig, Morgera, Ben-ut°’ Opatti, Kravanja, Davan- MoscatoleCÌnÌ *Limsa’ Gherzil- 12 STRELCI: v 17. min. p.p. Opatti, • ln v 31. min. d.p. Lombardi. Podlonjerci so zaslužili zmago v P- m to upravičeno, medtem ko so J'P-P- igrali slabše. Igra se je zače-nih Z ep'm napadom «plavo-rume-to *’ n?*'° pa ie Union popustil in predvsem v napadu. Vaipadana rv,:^ej. 'ieTd®se^a svoj zadetek v 17. šal Utl' ainion skozi ves P-P- sku' urediti svoje vrste, a do tega ia anSf°‘ V 2^- jnin. p.p. lepa akci-gostov in odličen poseg vratarja nro?Ca' ki Je poslal žogo nad mn ka'uProtl koncu P-P- je imel U-on dobro priložnost, a žoga, ki ie , P s shrani, je za las ušla Lom- , rdiju- kj je bd sam Dred vra. p Aem' JTako se -ie končal p.n. v Pnd gostov z 1:0. iaD ton Jn1Č?TS -je sPremenil stanje bi lahko dosegel kaj več, toda ni imel preveč sreče. V 17. min. d.p. je imel lepo priložnost z Muiesa-nom, ki je streljal v vrata, vratar je bil že premagan, toda obramba Vaipadane je z veliko težavo odbila žogo. Do drugega zadetka je prišel Union v 31. min. d.p. in sicer z odličnim Lombarciijem, ki je streljal v vrata po lepi akciji cele prve vrste. Nekaj minut prej je i-sti Lombardi za las zagrešil zadetek po lepi podaji Benčiča. Mauro Primorec — Chiarbola 2:0 (1:0) PRIMOREC: Maglica (Pavatič), Štoka, W. Milkovič (Stojkovič), Čuk, Križmančič, Husu, Možina, D. Kralj. M. Kralj II., P. Kralj, Mauro Kralj I. STRELEC: v 10. min. p.p. in v 15. min. d.p. Darko Kralj. Z dvema iepima goloma D. Kralja si je Primorec zagotovil tudi tekmo proti enajsterici Chiarbole. Tržačani so letos novinec tretje a-materske lige in imajo nekatere še neizkušene igralce. Igrajo pač dobro, a se jim zgodi, da se v teku tekme nekoliko zgubijo in to jih stane drago. Trebenci sc tudi tokrat zapravili nekaj edinstvenih V drugem polčasu ista slika. Trebenci so držali tekmo v svojih rokah in v 15. min. podvojili. Pavel Kralj je ušel po desnem krilu in točno podal pred vrata, kjer je spretni Darko Kralj prehitel vratarja gostov in spravil žogo v mrežo. Do konca tekme so Trebenci zapravili nekaj lepih priložnosti, tako da je ostal rezultat nespremenjen. Naj omenim še najnevarnejši strel gostov, a je vratar Pavatič, ki je zamenjal Maglico v drugem polčasu, z izvrstnim posegom preprečil zadetek. BRUNO KRIŽMANČIČ Gaja — Roianese 3:1 (1:1) GAJA: Kante, Milkovič, Vrše, Ris-mondo, Savarin, Čermelj, Branko Grgič, Iztok Grgič, Zuzich, Bolcich, Stranščak (Viviate), 12 Klavdij Grgič. ROIANESE: Carbonera, Manfreda, Fichera, Valvassori, Panluzzi, Nico-lodi, Alfieri, Biolchi, Boccia, Cerni-goi, 13 Tbincas. STRELCI: v 18. min. p.p. Biolchi, v 26. min. Bolcich, v 33. min. d.p. Savarin, v 38. min. Iztok Grgič. KOTI: 7:4 za Gajo. SODNIK: Furlani iz Trsta. GLEDALCEV: 150. Gaja nadaljuje svojo zmagovito . ,v- O L Cilij»- ^ • “i “—»“J -------------------------------------| '-"»-‘J*-* J-JV “ - “ J— ----------------------- . . T-prTi-nSCU' Unionovi igralci so u- ' priložnosti, tako v prvem kot v dru-■ pot. Roianese je prišel na padriški redih svoje vrste in s^ali stai no na polovici igrišča gostov. U rliie Je ,lzer)ačd v 15. min. z Lombar-m, ki je z glavo poslal žogo v kos s prostim strelQm Qd tega tre a je Union stalno napadal in gem polčasu. Za dosežek gola pa je I pravokotnik po točko, toda čeprav poskrbel Darko Kralj v 10. min. p.p. | je nepričakovano prvi povedel, je z lepim strelom od daleč. Gostje sol po odmoru doživel visok poraz; pri-na ta gol odgovorili in pritiskali ! znati pa moramo, da se je solidno na domača vrata, niso pa ustvarili ' upiral razigranim gajevcem, ki so prenevarnih akcij. i tudi tokrat (čeprav brez Kalca) za- igrali napadalno in so bili stalno nevarni pred tržaškimi vrati. Že v prvih minutah so si domačini z Bolcichem in Iztokom Grgičem ustvarili stoodstotno priložnost za gol, toda nepričakovano so Tržačani po nepazljivosti obrambe Gaje prišli v vodstvo. To je bila hladna prha za Gajo, ki je takoj silovito pritisnila in remizirala z Bolcichem ter tako zaključila polčas z remijem. Prvi udarci po odmoru so vsekakor pripadali gostom, ustvarili so si nekaj zrelih priložnosti za gol, toda obramba domačinov je «držala», proti koncu tekme pa so gajevci spet pritisnili in prišli v vodstvo s Sava-rinom (ko je najprej zastreljai 11-metrovko), nato pa je potrojil iznajdljivi Iztok Grgič, ki je letos dobesedno presenetil Kozinovo ekipo. Najboljši v vrstah Gaje je bil v obrambi Rismondo, v napadu pa Iztok Grgič. D. G. Fogliano — Mladost 2:2 (1:2) FOGLIANO: Bertuso, Guidolin, Trevisan, Maier, Čebula, Dorusso, Kerpan, Boscarol, Cechet, F. Čebula, Clocchiat. MLADOST: Ferletič, Faccio, U-lian, Gellini, Gergolet (v 55. min. Marizza), Dužman, K. Ferfolja, Barbana, G. Ferfolja, Pahor, Zampa. STRELCI: v 15. min. Guidolin, v 21. min. Ulian, v 25. min. K. Ferfolja, v 55. min. Maier. Naši fantje so zaigrali zelo dobro in to se je opazilo že v prvih minutah, ko so dobesedno nadigrali na- sprotnika. V 7. minuti smo zabeležili lep prodor Uhana, ki je lepo preigral nekaj nasprotnikov, ko pa je prišel v kazenski prostor, je nerodno izgubil žogo. Ravno ko so najbolj ogrožali domača vrata je sodnik dosodil dokaj dvomljiv prosti strel, s katerim so domačini prišli v vodstvo. Šest minut kasneje pa so Doberdobci realizirali s prostim strelom, katerega je sodnik dosodil zaradi prekrška, ki ga je naredil vratar. Barbana je podal Ulianu, ki je s točnim strelom premagal vratarja. Štiri minute kasneje pa so bili Slovenci v vodstvu. Barbana je lepo podal Zampi, ki je streljal na vratarja, odbit strel je dobil Karel Ferfolja, ki je žogo poslal v mrežo. V drugem polčasu se je igra nekako ustalila na sredini igrišča. Gostje so bili zadovoljni z rezultatom in so skušah tudi prednost obdržati. Lahi pa so na vse načine skušali ustvariti kako nevarno akcijo, ni pa jim uspelo, kajti obramba je bila še kar solidna in je zaigrala zelo dobro. Pri tem se je posebno izkazal Ulian, ki je bil pravi steber kra-ške obrambe. V 55. minuti je Karel Ferfolja odvzel žogo domačemu branilcu, preigral prostega branilca in vratarja, ko se je znašel sam pred praznimi vrati pa je streljal v aut. Domačini so takoj začeli novo napadalno akcijo. Streljal je Kerpan, žoga je zadela živi zid, od tam se je odbila k Maierju, ki je s hitrim strelom premagal zanesljivega Fer-letiča. Fabij Gergolet morja, ki si je šele proti koncu o-pomoglo in z nekaterimi hitrimi protinapadi dvojice Lanza - Rustja spravilo v zagato branilce Flaminia, ne j pa vratarja Parovela, ki jim je z drznimi posegi prekrižal pot do go- i la in s tem tudi ohranil poraz Fla- j minia v častnih mejah. Nedvomno j pa Tržačani hujšega poraza niso za- j služili, saj so bili po začetni zm®di j Primorju skoraj vedno enakovreden nasprotnik. B. R. Vesna — S. Marco 3:2 Poggio — Sovodnje 1:0 VESNA: Košuta. Sulčič, Tence, Visintin, Kelemenič, Zucca, Tence, Russignan, Vecchio. Bortolotti, Germani in Botti. V četrtem kolu prvenstva druge lige je kriška Vesna v razburljivi tekmi tesno premagala S. Marco, potem ko je vse kazalo, da bodo gostje z lahkoto zmagali. Že v prvih minutah so namreč ti kar dvakrat zatresli Košutovo mrežo in še nekajkrat za las zgrešili gol. V drugi polovici prvega polčasa pa so «plavi» nekoliko reorganizirali igro. začeli ostreje napadati in so v desetih minutah kar trikrat nremagali šibko obrambo gostov, ki so se sicer izkazali kot požrtvovalna ekipa V drugem delu igre pa so domačini imeli stalno pobudo v svojih rokah in so tudi imeli več priložnosti za gol, ki pa jih niso znali izkoristili. V kriški ekioi je nekoliko šepala obramba, kjer pa je manjkal «čistilec» Skrem, medtem ko sta napad in sredina igrišča zaigrala še kar zadovoljivo. Strelca za Vesno sta bila Botti in Germani, medtem ko je pri prvem zadetku branilec gostov zakrivil avtogol. S. T. Juventina — Viilesse 1:1 (1:0) JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Zin, Tabaj, Mikluš, Lorenzon, Marvin, Russo, Marson (Sirk), Ferfolja, Gomišček. VTLLESSE: Furlan, Moos, Trava-no, Marizza, Braida, Zonch, Budai, Montanari, Menon, Violin, Rigonat. SODNIK: Zuliani iz Vidma. STRELCA: v 17. min. p.p. Lorenzon, v 12. min. d.p. Budai. OPOMBE: sodnik je v drugem polčasu pismeno opomnil Marsona zaradi ugovarjanja. V četrtem kolu furlanskega dela druge amaterske lige je štandreška Juventina pred lastnim občinstvom remizirala z močno ekipo Vileš. Naj že v začetku povemo, da je končni rezultat pravilen, saj je resnično od- V četrtem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige sta Opicina Supercaffè in Rosan-dra ohranili vodstvo na vrhu lestvice: Rosandra je doma sicer šele v drugem polčas spravila na kolena trdožive Zaide, Opicina Supercaffè pa je v Bazovici zadala Zarji tretji prvenstveni poraz, s katerim je potiš tila Bazovcc na sam i _. lestvice. Za petain vodeči dvojici se je skupina zasledovalcev skrčila na tri ekipe (S. Marec Primorje in Vesna). P; edstavniki iz Devina so v gosteh presenetljivo odpravili Costalungo, katera bo prihodnjo nedeljo gost Primorja, ki si je tokrat z golom Vižintina priborilo obe točki na račun zagrizen^, ekipe Flaminia. Vesna pa je na domačih tleh -temagaia S. Marco, ki se je srečno upiral (in končni izid priča o tem). Pod pričakovanjem je zaigrala Edile Adriatica, saj proti Pro Farri ni šla preko remija, medtem ko si je Opicina vendarle priborila prvo zmago na račun S. Sergia. Po treh neodločenih izidih so Brežani poraženi zapustili Na-brežinsko igrišče in s tem se je končala «zlata» serija ekipe Brega, ki je po 24 pozitivnih nastopih morala položiti orožje. Z izidi četrtega kola preostaja sedaj na lestvici še 13 ničel. Pet ekip ni še doživelo poraza (Op. Supercaffè. R osandra, S. Marco Duino, Vesna in Edile Adriatica). Prav toliko eki še ni zmaga'o (Flaminio, Breg, Zaule, Zarja in Pt Farra). Dve ekipi nista še remizirali (Primorje in Aurisina). Ena sama ekipa (Breg) pa še ni dosegla gola. IZIDI 4. KOLA Costalunga - S. Marco Duino 0:1 Vesna - S. Marcu 3:2 Flaminio - Primorje 0:1 Rosandra - Zaule 2:1 Aurisina - Breg < 2:0 Opicina - S. Sergio 3:1 Pro Farra - E. Adriatica 1:1 Zarja - Op. Supercariè 0:1 LESTVICA Opicina Supercaffè in Rosandra 7, r' Marco Duino, Primorje in Vesna 6, Ed:le Adriatica 5, Costalunga 4, Flaminio, S. .Marco, Breg, S; Sergio in Opicina 3, Zaule ih Aurisina 2, Za-ja in Pro Farra L PRIHODNJE KOLO (31. 10.) Zaule - Vesna Primorje - Costalunga S. Marco - Edile Ad: 'atica Opicina Supercaffè - Flaminio S. Sergio - Aurisina Pro Farra - Rosandra Breg - Zarja S. Marco Duino - Opicina P. R. Kaj kmalu pa je Juventina vzela vajeti igre v svoje roke in z dobro igro na sredini igrišča izvedla več ; napadov. Že po 17 minutah igre so i štandrežci prišli v vodstvo. Akcija ; se je rodila iz prostega strela. Mar-, son je namreč pametno podal žogo prostemu Ferfolji, ki je poslal lep predložek v sredino kazenskega pro-; štora: lorenzonov strel je bil za ■ Furlana neustavljiv. V drugem delu srečanja pa so 1 Štandrežci nekoliko popustili, tako ; da je Villesse obdržal sredino igri-| šča in s hitrimi napadi ogrožal Ples-I ničarja. Potem ko je desno krilo za-| mudilo izredno priložnost, so gostje j remizirali v 12. minuti. Predložek z ; leve je Budai lepo izkoristil in po-! tisnil žogo v mrežo. Gostom so se ! v nadaljevanju igre ponudile še ne-! katere priložnosti za gol. Odlični ! Ptosničar pa se je tudi tokrat izkazal. P. R. Zarja — Op. Supercaffè 0:1 ZARJA: Puzzer, Franco, R. Marc, Žagar, Metlika, V. Križmančič, D. j Grgič (J. Grgič), Boris Kralj, Terčon, Poropat, I. Grgič. OPICINA SUPERCAFFÈ’: Quercini, Giorgesi, Macchi, Mezzalira, Maranzana, Božo, Stocovaz, Bretti, Porro, Giovannini, Gartoz. STRELEC: v 26. min. p.p Božo. SODNIK: Munizza. Zarja je na domačem igrišču ponovno izgubila tekmo, ki je bila podobna vsem dosedanjim. Napake se ponavljajo bodisi v obrambi kot v napadu. Tako prejme gol, ki ga ne zna nadoknaditi, kljub lepim akci-! jam. j Tekma se je začela z znatno pre-I močjo Op. Supercaffè, ki je prišla j v Bazovico s trdnim namenom, da ' zmaga. To se ji je tudi posrečilo, saj so Openci prišli v vodstvo že v 26. min. p.p z Bozijem, ki je izkoristil napako cbrambe. Zarja je po golu sicer reagirala, a neorganizirano. Sredina igrišča te bila povezana in napadalci niso imeli velikih možnosti za gol, razen Darka Grgiča, ki je odlično priložnost zgrešil. V drugem polčasu se je Op. Super-caffè dobesedno zaprla v obrambo in Bazovci niso dosegli gola kljub strelom z vseh strani. Dobro priložnost sta imela Ivo Grgič in Boris | Kralj, trda oba sta bila netočna, j Tako je Zarja ponovno odšla z igri-] šča praznih rok Poraz Zarje je pra-j vičen, saj smo v drugem polčasu I videli sebično igro, ki jo povzroča živčnost in napetost. Če bodfDBa-zbvti nadaljevali po tej poti, se. bodo morali v tem prvenstvu še krepko boriti za obstanek v ligi. Nič ne pomaga prefinjena igra, če napadalci niso sposobni dati golov (kar je odvisno predvsem od veznih igralcev). K a al. MLADINSKI NOGOMET MLADINCI ražal prikazano igro. Domačini so namreč bolje igrali v prvem polča-so, ko so tudi prišli v vodstvo, Villesse pa se je izkazal v drugem delu srečanja. Villesse bi lahko v zadnjem delu tekme prišel tudi v vodstvo. V štandreških vratih pa je tokrat Plesničar ubranil zelo nevarne strele in zagotovil svoji ekipi točko. Če so Štandrežci igrali prejšnjo nedeljo v okrnjeni postavi, so tokrat enajsterico v srečanju z Villesse jem j sestavljali številni rezervni igralci. Odsotnim Čevdeku, Urasu in Nanutu sta se tokrat pridružila še Montico in Tavčar. Kljub številnim odsotnim pa smo na štandreškem igrišču od časa do časa videli lep nogomet. Domačini so v prvi noi ure, potem ko je v začetku Villesse izvedel nekaj napadov, večkrat ogrožali nasprotnega vratarja. Najboljšo priložnost so imeli po zadetku, ko je Marson lepo podal prostemu Marvi-nu, ki je, sam pred vratarjem, zgrešil strel. Povedati je še treba, da je Ferfolja v drugem polčasu zadel prečko. Prvi polčas se je pričel z Villes-sejem, ki je izvedel več napadov. Audax - Juventina 0:2 NARAŠČAJNIKI Breg - Esperia SA 0:0 Kras - Portuale odpadlo Rozzol - Primorje 0:0 ZAČETNIKI Breg - Don Bosco 0:0 Primorje - Campanelle 1:2 Kras - S. Vito 0:5 NAJ MLAJŠI Campanelle - Primorje 2:0 Esperia Pio XII Breg 5:0 V 1. ITALIJANSKI LIGI Nepričakovan zastoj tržaške Duine Tržaška Duina je na gostovanju v Bocnu doživela letošnji prvi poraz v prvi italijanski rokometni ligi. Tržačani so namreč izgubili proti bocenski ekipi Loacker Boceu z izidom 19:22. Varovanci trenerja Lo Duce so v Bocnu dokaj slabo igrah. Edite, ki je zaigral na običajni ravni, je bil Jugoslovan Kolšek, ki je med drugim dal tudi 12 golov. KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 50. SPET GRE TA STARO PRAVDO! « Kako se je spremenil ta fant!» je dejal Vivodov oče, Ha ^e,lzPred praga svoje hišice opazoval zaščitno četo šta-vzhodno-koroškega odreda in opazil Karla Kneza - Bogdana iz Remšenika. in je’ °de> sem dejal, «ali še pomnite, kakšen tih ptasen fant je bil, ko smo prvič potrkali pri vas?» «Kako ne bi, kako ne bi!» Z očetom sva obudila spomin: Vstopimo, se usedemo za mizo kot domači in kra-kot In0 Z °detoin- Le Bogdan se stisne za peč, v teman : i;.da Sa ne dosežejo niti medli žarki petrolejke, ki jo bi dlv ,ov °^e Postavil na mizo. Boječ je in tih, skoraj e-a ’ da Je Preplašen. Opazuje nas, stare partizane, Posluša natanko in nič mu ne uide. na 5Vi?dov 0de zapazi boječega fanta in vpraša: «Kdo črna 6 tebl .®ne<^el besedo?» Fant pa nič. Vivodov pa: «I, Fant pw. Spogledamo se. Res, nismo ga še krstili, (joj- m°lci. kjati rekli smo mu, da partizan ne sme pove-pravega imena. Misli, da tudi Vivodovemu očetu ne sme zaupati, pa zine : «Ne vem, mi še niso dali imena ! Zakrohoče se oče, fant pa zardi. Brž sklenemo, da ga krstimo za Bogdana. Bogdana sem poznal še iz mladih let, ko je služil pri Bajdelnu, Miklavu in šertelu v Lepeni za pastirja, pozneje pa za hlapca. Že takrat se je rad družil s Tavčmanovi-mi, žležičevimi, Peručevimi in drugimi fanti. Njegov oče je delal v tovarni v Rebrci. Družina pa je bila precejšnja in otroci so si morali sami služiti kruh. Tudi osnovne šole ni mogel končati zaradi tega in šel je za pastirja h kmetom v gorske vasi. Z devetnajstimi leti je ušel iz nemške vojske in vstopil v partizane. Všeč mu je bilo zlasti, ker ni bilo nikake razlike med borci in partizanskimi častniki. Sprva je pričakoval, da se mu bodo smejali in ga podcenjevali, ker je bil okoren in ni znal dobro slovenski. Kmalu pa je postal zaupljiv, zgovoren in pogumen. Knjižice je prebiral zelo vztrajno. Vpraševal je za pomen slovenskih besed in večkrat smo mu morali kako stvar razložiti v nemščini, da je razumel. Borci so kmalu sprevideli, da je v tem tihem, skromnem proletarcu nekaj plemenitega, tovariškega. Bil pa je tudi preudaren vojak. Po dveh mesecih je bil že vodnik, kmalu nato komandir. Ob novem letu 1944 pa je že vodil bataljon in bil namestnik komandanta vzhodno-koroškega odreda. Tiste dni so me obvestili, da odred pripravlja napad na gestapovsko postojanko v žabji pri železni Kapli. Vest je prišla tako nenadno, da je nisem mogel več sporočiti Janezu Pohorcu, ki je bil na «Zgornji Polici», zaradi česar se je prav pošteno jezil. Tudi njemu s^ je zahotelo borbe, kakor vsakemu, ki ima že delj časa opraviti samo s političnim delom. Kar ob belem dnevu sem torej zapustil naše okrajno središče, ki je bilo pri «Cvedru» na Štegar-jem v Beli. Najprej sem moral prekoračiti belsko cesto, kar je bilo tiste čase precej tvegano. No, pa mi je Šte-garjeva Francka prinesla kar k stezi kozarec žganja za pogum delavci in kmetje pa so šli stražit k cesti. Vdrli smo torej v Žabjo vas, pa smo slabo naleteli. V treh hišah poleg postojanke so stanovale gestapovske družine in že je iz vseh oken začelo pokati, ženske so kričale kot obsedene in rjovele «Hilfe!» Celo gestapovski otroci so streljali! Hišam smo se približali le z največjo težavo. Slednjič je uspelo Dragotu, Krištofu, Domnu in Gregi pretihotapiti se med ploho krogel k utrjeni postojanki in že je zagrmela težka angleška bomba, ki so jo vrgli skozi okno. V dimu in smradu, ki ga je povzročila eksplozija, smo planili skozi okno v notranjost. Iz hiš so še vedno streljali; ženske so vpile in ropotale s pokrovkami in lonci, da bi priklicale na pomoč okoli tisto mož močno posadko, ki je bila v nekaj sto metrov oddaljenem gradu grofa Thurna. Zato smo morali pohiteti. Bogdan je bil med prvimi v veži hiše, v katero smo vpadli. Z brzostrelko je oddal kratek rafal v prvo nadstropje in planil po stopnicah. Tedaj pa ga je neki gestapovec pogodil prav v glavo. Zgrudil se je. Krogla mu je prebila glavo tik pod desnim očesom, mu raztrgala jeziček v ustih, prodrla v vrat in mu razbila ključno kost. Pogled vanj je bil grozoten: izpod očesa mu je v tankem curku lila kri, hkrati pa je bruhnila še iz ust. Bogdan se je še nekajkrat bolestno vzpel, nato pa je izgubil zavest. Dvignili smo ga in ga skozi okno spravili na varno. Nadaljevali smo boj in v borbi ubili dva gestapovca, utrjeno postojanko pa zažgali. Vtem je že zaregljal nemški šareč in noč so začele razsvetljevati rakete. Naše čete so se lepo v koloni umaknile po glavni cesti skozi Žabjo vas in se poslovile z nekaj rafali iz strojnic in brzostrelk. Borci so bili dobre volje, kajti napad je uspel. Takih «prask» so bili že vajeni in smeje so si z lic brisali sneg in blato, s katerim so jih oškropile nemške krogle, ko so bile v tla. Četa je kmalu zatem krenila proti Kortam in Selam. Bogdana so že prej odnesli h kmetu šeinu, ki je bil oddaljen le dvajset. minut od prizorišča borbe. Tari so tudi ugotovili, da rana ni smrtna. Moral si biti zelo pogumen, da si obdržal ranjenega partizana pri hiši. šeinova družina ni pomišljala niti za hip. Mlada gospodinja je rekla, da je to njihova dolžnost. Vrnil sem se na okrajno središče, kajti imel sem veliko delovno področje. V zemljanki sta bila dva kurirja, Krištof in Domen, ki sta vzdrževala zvezo s štabom odreda in z Janezom Pohorcem. Imel sem tudi šest močnih in zdravih tovarišev, ki so mi bili v pomoč pri političnem delu. Oboroženi smo bili le s puškami, pištolami in bombami. Čez dva dni sta odšla Krištof in Domen, da ugotovita, kako je z Bogdanom. Vrnila sta se kaj kmalu, vsa zaskrbljena: «Bogdan je odšel in pri šeinu nihče ne ve, kam!» Pripovedovala sta še, da je že dan po vojaški akciji v Žabji vasi prišla k Šeinu policija in razjarjena preiskala hišo. Policisti so trdili, da imajo skritega ranjenega bandita. šeinovi so tajili. Policisti so pretaknili vse kote, preiskali hišo in hlev, drvarnico in kaščo. Že so pristavili lestev tudi k Bogdanovemu skrivališču, vendar se po njej na srečo nihče ni povzpel. Policija je odšla. Šeinovi so si oddahnili; Bogdan je počakal le toliko, da se je zmračilo, in odšel. Kje naj iščemo hudo ranjenega Bogdana? (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnapre| plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoč! račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 DNEVNIK Stran 6 26. oktobra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. 1 f Član italijanske a ^‘ * zveze časopisnih ImIJ a/ j^rst založnikov flEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdajaI in tiska f ZAKLJUČENA MEDDEZELNA KONFERENCA V DOLINI AOSTI Borštnikovo srečanje 76» v mariboru 1 VrSta provokatorskih Potrebna je nova politična volja Tudi «Stara garda»SX boS" za deželno decentralizacijo RÀI-TV Polemični posegi predsednika Quercidi (KPI) za pluralizem AOSTA, 25. — Nekaj je gotovega: spori med «vrhom» RAI - TV in ministrom za pošte in telekomunikacije dejansko zavirajo možnosti nagle reforme radijske in televizijske službe v deželnih okvirih. Konferenca deželnih predstavnikov se je zaključila v duhu enotnosti z odobritvijo skupnega dokumenta, ki je dejanska sinteza štirih temeljnih poročil (o tujih TV-oddajnikih, o pristopu, o decentralizaciji in o vlogi manjšin), vendar sta zadnji dan o-značevala posega predsednika u-pravnega sveta RAI-TV Finoccliia-ra, ki je socialist in ministra Vit-torina Colomba, ki je demokristjan. Finocchiaro je sicer moral sporočiti odstop celotnega upravnega sveta in od tod pričakovanje za imenovanje novega upravnega sveta, ki bo nekako sredi novembra. Vsekakor pa je Finocchiaro bil zelo oster do ministra in KD, katera obtožuje, da se ne brigata dovolj za razvoj radijskega in televizijskega monopola. Italiji je mednarodna konvencija v Stockholmu namreč dodelila štiri televizijske kanale, izkorišča pa jih le dva. Finocchiaro je tudi govoril o tem, da poteka v tem trenutku prava «gverila» proti radijski in televizijski ustanovi in da je treba urediti odnos do zasebnih pobud. Glede tujih televizijskih oddaj je Finocchiaro predvsem ločeval med «tujimi» oddajniki in «lažno - tujimi». Slednje mora Italija zatirati, kadar oddajajo v jeziku, ki ni jezik tamkajšnjega prebivalstva (tako Montecarlo ali Malta), pač pa je treba odnose z ostalimi televizijskimi postajami urediti po nekakšnem kriteriju recipročnosti pri upravljanju repetitorjev «v obeh smereh». Vsekakor pa je Finocchiaro, kakor vsi ostali, bil odločno za zatiranje pojavov reklamnih šoekulacij tujih televizij. Naj kot primer omenimo, da so v Dolini Aoste vse tuje televizijske oddaje med reklamo motene s popolno osvetlitvijo. Polemičen je s Finocchiarom bil minister Colombo, ki je bil mnenja, da RAI - TV ne izpolnjuje svojih do'znosti in ne sodeluje z ministrstvom. Colombo je nato pojasnil, kaj on misli o pojavu tujih in zasebnih TV . postaj. Poudaril je, da je treba odločno zatirati vsakogar, ki moti italijanske frekvence. Potreben je i popis vseh zasebnih repetitorjev in j nadaljnje ukrepanje. Pač pa je Co- j lembo bil mnenja, da bi morale radijske in Tv-oddaje v Italiji biti javne vsaj za dve tretjini po shemi treh kanalov (prvi. drugi in tretji deželni kanal), medtem ko naj bi v okviru četrtega kanala dodelili dobršen del razpoložljivih frekvenc zasebnikom, del pa tudi občinam in j drugim javnim ustanovam (sindika- ! tom, gorskim skupnostim, univerze m). Razpravo je v imenu predstavnikov italijanskih dežel zaključil to- j skanski predsednik Lelio Lagorio, | socialist, o katerem se že govori, da utegne postati novi predsednik RAI . TV po odstopu Finocchiara. Lagorio je potrdil že izražena stališča ter opozoril oba prejšnja govornika (Finocchiara in ministra Co- RAI Finocchiara in pristojnega ministra Vittorina Colomba brez ovir - Poseg deželnega odbornika F-JK Cociannija lomba), da se v italijanskem etru dogaja nekaj podobnega kot v Ri-in drugih velikih italijanskih pluralizem, ki pomeni zavračanja njegovih dveh negacij: diskriminacije in razparceliranja oblasti po mestih : gradilo se je na slepo, brez I strankarskih kriterijih. regulacijskega načrta. V etru je potreben regulacijski načrt frekvenc, da bo vsakdo vedel, pri čem smo. Javna korist naj prevladuje nad zasebno (da o tuji ne govorimo), čeprav je Lagorio bil glede tujih oddajnikov kategoričen: «V Italiji nismo fašisti, da bi onemogočali sprejemanje tujih oddaj. Zato jim moramo nuditi popolno svobodo, onemogočiti pa moramo reklamne špekulacije. Orožje v tem oziru ni samo zatemnitev reklame, pač pa tudi nadzorstvo nad sistemom repetitorjev, ki je sedaj v zasebnih rokah». Pred temi je spregovoril v imenu KPI tretji protagonist srečanja, poslanec Elio Quercioli. Poudaril je, da mora novi upravni svet RAI - TV začeti izvajati reformo in decentralizacijo na deželni ravni hitreje (že prihodnje leto), obenem pa naj v svoji sredi in v oddajah zajamči Naj na koncu še omenimo, da je konferenca deželnih predstavnikov v zaključnem dokumentu potrdila veljavnost vseh točk poročila, ki so ga sestavile samostojne dežele «alpskega manjšinskega loka». Ta dokument je s svojim izvirnim prispevkom, ki je odražal enotna stališča vseh demokratičnih sil Furlanije -Julijske krajine podprl odbornik Cocianni, ki je še posebej govoril o decentralizaciji in v tem okviru o vlogi jezikovnega, kulturnega in narodnega pluralizma. STOJAN SPETIČ BOČEN, 25. — V kraju Settequer-ce nedaleč od Bočna se je smrtno ponesrečil komaj 13-letni Norbert Tappeiner. Med igranjem jc izgubil ravnotežje in strmoglavil več metrov globoko na skale. Izdihnil je med prevozom v bolnišnico. IlllllllllllllUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllilUIIIIIIIIIIIlllllllllUIIIIIIIIIISIIIIIflllllllllllllllllllllllll Obsodba preštevanja sprejeta s simpatijo Mira Sardočeva, Silvij Kobal in Jožko Lukeš ustvarili prepričljive miniaturne podobe - Tudi druge predstave na ravni (Po telefonu) MARIBOR, 25. — Po tekmovalnem nastopu Slovenskega gledališča iz Trsta - uspešno predstavitvijo «Pomladnega prebujenja», smo prisostvovati spremljevalnim uprizoritvam izven konkurence. Na Malem odru je priznana mariborska igralka Milena Muhičeva predstavila že več kot petdesetkrat svojo priljubljeno Liziko izpod Vučevičevega peresa. Odlična je bila predstavitev Narodnega pozorišia iz Sombora. Uprizorili so Sterije Popoviča komedijo «ženitev in možitev», ki je bila uvrščena v Borštnikovo srečanje kot najboljša uprizoritev leti šnjega Ste-rijinega pozorja v Novem Sadu. Ansambel v odlični režijski zamisli Dejana Mejača, je v izvrstni igralski maniri predstavil dopadljivo, lahi no karikirane like, ki so vzbujali mnogo smeha in zabave med gledalci, kot celota pa je predstava izpričala, da ni zaman prejela na Steriji-nem pozorju priznanje kot najboljša predstava. V poznih večernih urah se je predstavila trojica tržaških umetnikov z Nicolajevo igro «Stara garda». Iz življenja vzeti posamezni liki upokojencev, ki so jih interpretirali priznani gledališki umetniki Mira Sar-dočeva, Silvij Kobal in Jožki Lukeš, so bili vsak zase umetniško izklesana miniatura. V režiji Marija Uršiča in v prikupni scenografiji Demetrija Ceja, se je odvijala pristne podoba komornega gledališča s prefinjenimi detajli. Občinstvo je predstavo navdušeno pozdravilo. Kot gost srečanja se je predstavila igralska amaterska družina prosvetnega društva iz Horjula, kot najboljša amaterska skupina, ki ima čast nastopiti na Borštnikovem srečanju. Predstavili sb sc z Belinovo dramatizacijo Cankarjevega «Kurenta», ki je po svoji zasnovi kot moderni uprizoritvi zelo zahtevna za amaterski oder. Vse priznanje velja prizadevni skupini, ,".i je z izvedbo presenetila in potrdila, da je slovenski gledališki amaterizem na vzpodbudnem nivoju. Privlačna Partljičeva komedija «O ne, ščuke pa ne», je tudi nocoj navduševala občinstvo.. O delu .smo v .našem..dnevniku že obširneje pisali. Omenimo naj le, da je uprizoritev mariborske Drame uvrščena v tekmovalni del srečanja. Smeh in aplavzi so ves čas spremljali pikro a priljubljeno komedijo, ki vsakokrat požanje velike uspehe. E. F. VOJAŠKE HLAČE Če se človek med vaško sagro loti mlaja v vojaških hlačah, pride navzkriž z zakonom. To zgovorno kaže doživljaj nekega fanta iz Zovence-da pri Vieenzi. ki bi skoraj moral pred vojaškega sodnika, ker je lahkomiselno plezal po mlaju v vojaški suknji. Fant, ki odslužuje. vojaški rok, se je pred nekaj dnevi vrnil domov na kratek dopust. V nedeljo se je s prijatelji podal po vasi in se ustavil na trgu, kjer se je pravkar začela sagra. Da bi se kot v otroških letih pomeril s prijatelji, je sklenil, da spleza na mlaj in si taKo prisluži vsaj eno od dobrot, ki so bile obešene na vrhu debla. Ni. se še dobro spoprijel s spolzkim mlajem, ko je privozila mimo izvidnica karabinjerjev Možje postave so že od daleč «zamirkali» vojaške hlače. ustavili vozilo in si med ■množico utrli pot do mlaja. Fantu so prepovedali nadaljevati tekmovanje v vojaških hlačah in zahtevali tudi. naj gre z njimi v vojašnico. Le pomirjevalnemu posegu prirediteljev se ima fant zahvaliti, da mu ni bilo treba v karabinjersko vojašnico in nato najbrž pred vojaškega sodnika. Moral pa se je vsekakor preobleči. da se je lahko polastil ene od dobrot, ki so visele na mlaju. Če pomislimo, da je bil mlaj premazan z mastjo in da si je mladi vojak med plezanjem, umazal hlače, razumemo, da je bil poseg orožnikov utemeljen. Kam bi pa prišli, če bi vojaki racali okrog v zapacanih hlačah. Hudo je le. da medtem ko oblasti takoj zapazijo madeže na vojaških hlačah in hitro ukrepajo, ko gre za večje «madeže» jo pravica naičešče ubere kar po polžje, ali pa gre celo rakovo pot. Predstavniki borčevskih in drugih organizacij polagajo vence k spomeniku koroškim partizanom J. (Nadaljevanje s l. strani) (Foto Edi Šelhaus) Nafta igra odločilno vlogo v grško-turškem sporu o Egejskem morju ATENE, 25. - Grška vlada je dala razumeti, da je načelno pripravljena , na izkoriščanje naftnih ležišč . a dnu Egejskega morja skupaj s Turčijo. Do tega pa lahko pride, kot je poudaril glasnik atenske vlade, samo po dokončni rešitvi zdajšnjega grško - turškega spora o ozemeljski pripadnosti omenjenih voda oz. morskega dna. V Ankari so namreč mnenja, da bi skupno (turško - grško) vrtanje za surovim petrolejem, ki ga je predlagala sama turška vlada, pomenilo dejansko kompromis v okviru sedanjega spora. Grki niso tega mnenja in pravijo, da bo mogoče določiti soudeležbo ene in druge države pri iskanju nafte le potem, ko bo jasno začrtana meja na morju. Tajski agenti aretirali 55 vietnamskih priseljencev BANGKOK, 25. — Policija je ponoči aretirala v tajski pokrajini Nong Khai nedaleč od meje z Laosom 55 vietnamskih priseljencev, češ da njihova navzočnost ogroža državno varnost. GENOVA, 25. — Kot j - bilo pričakovati so po sobotnih škvadrističnih izgredih v Rimu dvignili glavo tudi pripadniki samozvanih rdečih brigad, ki so — vsaj tako trdijo — «odgovorili na nasilje fašistov in kapitalistov z revolucionarnim nasiljem». Brigadisti so tokrat znesli svojo jezo nad avtomobili nekaterih funkcionarjev Ansalda v Genovi ter Fiata v Turinu, v Bologni pa je na novo ustanovljen «oboroženi oddelek Bruno Valli» pripravil atentat na karabinjersko vojašnico. Kaže, da so se za govorico bomb odločile tudi najbolj zagrizene feministke, ki so pripravile atentat na trgovino ženske obleke Luise Spagnoili v Milanu. Atentatorke so v kratkem sporočilu prikazale podli izpaa kot represalijo proti Spagnollijevi .katero dolžijo, da «drago predaja buržuj-kam obleke, ki jih s trudom krojijo jetnice v milanskem zaporu». Končno gre omeniti še izpad skraj-nolevičarskih skupinic v Padovi, kjer so popoldne še neidentific~.-E.-i pretepači razdejali urade univerzitetne podporne ustanove in uredništvo lista «Il Gazzettino». Vzrok terorističnega izpada je sklep ustanove, da bo odslej univerzitetna menza odprta samo redno vpisanim študentom, kar prizadene vse tiste, ki so se doslej — čeprav niso bili univerzitetni študentje — posluževali menze, kjer so lahko kosili in večerjali za 45. lir. PRED SKORAJŠNJIMI VOLITVAMI V ZDA Predsednik Ford skuše nadomestiti zamujene Na razpolago ima kar štiri milijone dolarjev WASHINGTON, 25. - Po tretjem in zadnjem televizijskem srečanju med Fordom in Carterjem, ki v bistvu ni prispeval k nadaljnji razjasnitvi dejanskega predvolilnega položaja na ameriški politični šahovnici (v tem smislu namreč, ali se je morda tehtnica nekoliko bolj naklonila v korist enega ali drugega), se še nadaljujejo poizvedovanja med prebivalstvom o tem, kateremu od dveh kandidatov za predsedniško mesto so ljudje bolj naklonjeni. Najnovejši poizvedovanji kažeta, da uživa demokratski predstavnik Jimmy Carter še vedno prednost, da pa je slednja prešibka: to pomeni, da utegne zdajšnji ameriški predsednik Carterja prekosati (volitve bodo, kakor je znano, 2. novembra, torej prihodnji torek). Prav za Carterja in 42 za sedanjega predsednika; nadaljnjih 13 od sto po-vprašanih je bilo negotovih Iz poizvedovanja revije «News week» pa izhaja, da uživa demo kratski predstavnik občutno prednost pred republikanskim v 8 zveznih državah, kakor tudi v kolumbijskem distriktu, kjer je ameriško glavno mesto Washington (83 gla-j sov); razen tega ima prav dobre ! izglede v drugih 16- državah (225 glasov), kar pomeni, da bi v teoriji lahko zbral vsega 308 glasov, se pravi 38, več, kot pa jih je potrebnih predsedniškemu kandidatu za izvolitev. Gerald Ford pa naj bi z druge strani računal na 30 gotovih in 58 možnih glasov, medtem ko razpolagajo Kalifornija, Illinois, Indiana, slovesnosti so govorili še drugi, med njimi tudi predstavnika deželnega vodstva VZPI - ANPI Furlanije -Julijske krajine in Trsta Vincenti in Dušan Košuta, ki sta izrazila koroškim protifašistom solidarnost tukajšnjih slovenskih in italijanskih partizanov. Izredno pomemben govor v tesni zvezi s sedanjo stvarnostjo na Koroškem je imel predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Odločno je obsodil preštevanje koroških Slovencev ter pozval vse zavedne koroške Slovence in vse iskrene avstrijske proti fašiste, naj bojkotirajo preštevanje ter s tem ponovno dokažejo, da zahtevajo uresničenje vseh določil avstrijske državne pogodbe. Na slovesnosti je nastopil tudi Tržaški Dartizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Mogočna izvedba partizanske balade in drugih borbenih pesmi je množico izredno navdušila. Že na predvečer te slovesnosti je Tržaški partizanski pevski zbor imel celovečerni koncert v Domu glasbe v Celovcu, ki ga je priredila koroška KP in kateremu je prisostvovalo izredno veliko število Slovencev in Avstrijcev. Pred koncertom so v isti dvorani govorili Hans Kalt, član politbiroja centralnega komiteja KP Avstrije, Mirko Messner, član deželnega vodstva in deželnega sekretariata KPA za Koroško in Josef Nischalwitzer, predsednik deželnega vodstva KPA za Koroško. Vsi trije govornik' so poudarili, da je preštevanje manjšin v Avstriji v nasprotju z osnovnimi načeli demokracije, da avstrijski komunisti in resnični demokrati zahtevajo spoštovanje državne pogodbe in še posebej njenega 7. člena, ki govori o pravicah narodnostnih manjšin, ter pozvali na bojkot preštevanja, ki bo prihodnjega novembra. mimiimiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiniimiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiininHiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiriiiiHiimiiiinuii» SEVES0, ZGOVOREN PRIMER, KAKO SE V ITALIJI BOJUJEMO PROTI ONESNAŽENJU Pokrajina 19 let zaman rnhiemk naj limesa zgradi čistilno napravo spričo te možnosti je Ford že načel Missouri in Wisconsin s 142 glasovi, sklad 4 milijonov dolarjev, ki so za katere se seveda potegujeta oba ga njegovi pristaši pripravili za kandidata. poslednjo fazo volilne kampanje. ' Zadnje televizijsko srečanje med Iz poizvedovanja revije «Time» njima je našlo odmev tudi v Sovjet-je mogoče razbrati, da znaša Carte- ski zvezi. «Fravda» očita tako Fordu rjeva prednost 48 odstotkov proti 44 kot Carterju dokajšnjo mero nere cd sto (Ford), medtem ko se je pred snosti in površnosti pri obravnava-poslednjim televizijskim dvobojem n.ju pomembnejših vprašanj na po-med kandidatoma, in sicer v času dračju ameriške zunanje politike, od 16. do 19.. oktobra 45 odstotkov List omenja'v tej zvezi, da sta med povprašanih volivcev (1 578) izreklo besednim dvobojem oba docela prezrla vprašanje, ki je sprožilo pred ; kratkim vrsto hudih polemik, sicer j vprašanje reakcije ZDA ob morebit-I ni zasedbi Jugoslavije po sovjet-: skib oboroženih silah. «Pravda» oči-! ta Kissingerju, da ribari v kalnem, j ker je nedavno, omenil možnost so vjetskega vojaškega napada na Kitajsko (ameriški zunanji minister je ob tej priliki pojasnil, da Američani takšnega napada ne bi mirno gledali), ter nazadnje piše. da ima Carter rahlo prednost pred Fordom, kolikor zadeva volilno kampanjo. Podjetje, ki je zastrupilo kar dve občini, je pretor leti oprostil obtožbe, da onesnažuje rečico Cestesa v Monzi pred nekaj s svojimi odplakami MILAN, 25. — Dioksin v Sevesu , poljih okrog tovarne, vendar pa teh ] zaprli tovarno, vendar pa pokraji-ladja «Cavtat» v Otrantskem preli-i analiz niso dopolnili, ker je bila j na in občina nista imeli nobenega vu, arzen v Manfredonii, cianid v j pokrajina pristojna le za nadzorstvo | zakonskega orodja, da bi lahko gro-Rimu... V zadnjih mesecih je tudi nad vodami. Ob koncu analiz je po- žnjo izvedli. Julija 1970 so pristojni krajinska uprava ukazala tovarni organi zavrnili prošnjo Icmese, da naj v roku 6 mesecev očisti odtoč-' ' ' ne vode. Junija 1958 je tovarna sporočila, da je začela delovati na- peprečen italijanski državljan dramatično dojel, kako je vprašanje onesnaženja vse bolj pereče in kam lahko privede nenadzorovan razvoj industrije, če pa je beg smrtonosne-1 prava, ki naj bi avtomatsko izlo-ga dioksina iz naprav tovarne leme- * ~ ' —1 sa tako dramatično opozoril vso javnost na najhujšo plat onesnaženja, gre poudariti, da je laboratorij za higieno in profilakso milanske pokrajine opozoril na nevarnost, ki jo tovarna predstavlja za okolje in za človekovo zdravje že pred 19 leti. vendar pa doslej, oziroma do 10. julija ni bilo storjenega ničesar, da bi postopno zastrupljanje preprečili. Brez dvoma velja na kratko obnoviti primer Icmesa kot je zapisan v aktih milanske pokrajine, kor gre za emblematičen prikaz, kako se še danes v Italiji rešuje vprašanje onesnaženja. Podjetje, ki je last švicarske večnacionalne družbe Roche, je bilo pod nadzorstvom že leta 1957, samo nekaj let po začetku proizvodnje. Leto prej je namreč milanska prefektura na osnovi novega zakona o onesnaženju voda poverila milanski pokrajini, naj preveri, kolikšna je stopnja onesnaženja rečice Certesa, kamor, so se stekale odtočne vode Icmese na o-snovi ustreznih dovoljenj občinskega tehničnega urada in ministrstva za poljedelstvo in gozdove. Marca 1957 so tehniki pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso ugotovili, da je Certesa zastrupljena, sledove onesnaženja, pa so zasledili, tudi.na cala iz vode solno kislino, kljub temu pa so strokovnjaki pokrajin skega laboratorija z dodatnimi analizami ugotovili visoko stopnjo zastrupljenosti reke. Pokrajina je znova ukazala tovarni, naj zgradi čistilno napravo, občinski tehnični u-rad pa je zagrozil, da ne bo več dovolil odtekanje odplak v reko. če tovarna ne bo zadostila zahtevi pokrajinske uprave. Ravnateljstvo Icmese je tedaj znova pripravilo načrt za čistilno napravo, vendar zaradi zamud, ki jih je podjetje pripisalo dobavnikom, je šele oktobra 1963 leta sporočilo, da je naprava nared. Kljub tej izjavi, pa julija naslednjega leta naprava še ni delovala in analize pokrajinskega laboratorije so pokazale, da je bilo onesnaženje Certese že na nedopustni stopnji. Novembra 1965 je pokrajina poslala tovarni nov poziv. Spor se je nadaljeval tudi v naslednjih treh letih, vendar Icmesa ni zadostila zahtevi in 1968. leta je tisk začel prvič poročati o tem vprašanju. Minilo je enajst let, odkar je pokrajina izdala prvi ukaz Icmesi. Decembfa istega leta so zasledili v Certesi tudi znatno količino a-moniaka in govorilo se je ceio o sledovih cianida. Tedaj se je zače lo prvič ; govoriti, o možnosti, ,da. bi1 podjetju. bi se lahko priključila oa zbiralnik konzorcija «Nord Milano», zaradi česar je uprava tovarne nekaj mesecev pozneje sporočila, da je končno pripravila čistilno napravo ter kot dokaz poslala pokrajini rezultate svojih analiz vzorcev vode v Certesi, ki naj bi dokazale, da je stopnja onesnaženja znatno padla. Pokrajina je poslala rezultate analiz, županu v Medi in ga pooblastila. da ugotovi, če so podatki resnični, istočasno pa je prijavila podjetje sodišču zaradi onesnaženja vode. Takoj nato je tehnični urad zf.ava zagrozil, da ne bo več dovolil tovarni, da spušča odtočne vode v reko, če ne bo čistilna naprava končno nared, kar bi dejansko pomenilo smrt tovarne. Spričo nove grožnje je tovarna začela resno razmišljati o depura-torju in novembra 1972 poslala pokrajini dokončen načrt o napravi Medtem pa je pretor oprostil. Icme-so obtožbe onesnaževanja vode, zaradi česar je podjetje dejansko u-stavilo gradnjo- čistilne naprave Tako so tehniki pokrajinskega laboratorija leta., 19.74 znova ugotovili, da je , stopnja, onesnaženja Certese nevarna. Rezultate analiz je pokrajina znova poslala sodišču, vendar se sodna oblast ni utegnila drugič izreči: 10. julija je oblak plina, ki je ušel iz naprav Icmese, znova dramatično pokazal, kako nevarne so spojine, ki so jih proizvajali. v Nova italijanska delegacija v evropskem parlamentu LUKSEMBURG. 25. - V Luksemburgu so danes umestili novo italijansko delegacijo v okviru evropskega parlamenta v teku zasedanja, ki je bilo posvečeno proračunu EGS za leto 1977. Italijanska delegacija šteje 36 članov ,od katerih je 15 demokristjanov, 12 komunistov, 5 socialistov, dva misovca ter po en republikanec in liberalec. Zaccagnini (Nadaljevanje s 1. strani) lu ter odpovedi, ki morajo pravično zajeti vse sloje. Ne bi imelo smisla ob teh jasnih in obvezujočih besedah, ki sta jih tako glede osimskega sporazuma in odnosov med sosednimi državami in narodi, kot glede bodočnosti Trsta in naše dežele ter sedanjih nalog italijanske družbe za premostitev gospodarske krize, izrekla vsedržavni tajnik KD Zaccagnini in pokrajinski tajnik stranke Rinaldi, niti omenjati poskusa motenja zborovanja s strani povsem izolirane skupine znanih fašističnih razgrajačev — pripadnikov organizacije Fronte della Gioventù in nekaterih posameznih nosilcev antiosimske gonje,‘če ne bi prav ta njihov nastop predstavljal klavrn polom celotne desničarske kampanje za tako imenovano «integralno prosto cono» kot protiutež Osimu. Ob vzklikanju fašističnih gesel in stegovanju rok v fašistični pozdrav, se je ta kampanja — če je sploh še bilo treba — sama označila za takšno, kakršna v. resnici je. 21.50 12.30 13.00 13.30 17.00 TOREK, 26. OKTOBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Pop glasba 12.55 Rubrike Dnevnika št. 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Knjiga pripovedk — Pravljice in pripovedke vseh časov 17.25 JACK LONDON : Pustolovščina velikega severa - četrta epizoda 18.15 Poljudna znanost: PABLO NERUDA 18.45 Jazzbum — SAM RIVERS 19.20 Ljubezen v podstrešju: Večerni obleki 19.45 Almanah Vremenska slika 20.45 LEZIONE DI TEDESCO — nadaljevanka Siggi Jepsen, ki biva v nemški poboljševalnim, nam bo danes razkril nadaljnje podrobnosti iz svojih spominov. Najprej nam bo pojasnil, kako je bil aretiran Max Ludwig Nansen, ki so mu nacisti prepovedali, da nadaljuje slikarsko delo in ga odvedli na policijsko poveljstvo ravno tedaj, ko je njegova žena hudo bolehala. Siggi prične medtem krasti «najnevarnejše» Maxove slike in jih sproti skriva v zapuščenem mlinu. Pozneje pa bo moral očetu — fanatičnemu policijskemu funkcionarju — razkriti skrivališče. Oče, Jens Jepsen, hkrati zve za prigodo, ki je doletela sina Klaasa, a Maxova žena umre, medtem ko slikarja izpustijo iz ječe. Videli bomo, če bo to kaj pomagalo, da se družini ponovno spravita. Za Siggija je vse to vsekakor hud psihološki u-darec, tembolj, ker je še vedno pod vplivom afere okoli slik in kočljivega problema, kako naj se reši pred očetovo nadoblastjo. ODPRTA ŠKATLA Dogodki, mnenja in osebnosti tedna. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika. Drugi kanal Program za mladino DNEVNIK št. 2 Morska biologija — drugo nadaljevanje OBRAMBA DO SKRAJNOSTI Nič OSEBNEGA — Kratki film, ki ga je režiral Louis Antonio. Časnikar Phillips obtoži odvetnika Brandona, da je bil pred leti, ko je igral bézbol, podkupljen. Obsodba hudo prizadene odvetnika in ta zahteva od Phillipsa, naj prekliče’ obtožbo. Novinar tega noče in Brandon sproži proti njemu sodni postopek, s tem pa hkrati vrsto zdrah, iz katerih pride do izraza ljubosumje med tožiteljem in tožilcem, ki je v resnici krivo škandala. Ljubosumje sloni na dejstvu, da sta oba poročila, eden prej, drugi pozneje, isto žensko... 18.00 II cabaret — drugo nadaljevanje 18.25 Rubrike Dnevnika št. 2 Danes v parlamentu in Šport 18.45 Oblika dela se spreminja — Industrija Tretje nadaljevanje 19.45 DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.45 LA GATTA MAMMONA Današnji televizijski film, ki sta ga pripravila Paolo Poeti in Giancarlo Governi, zadeva določeno zvrst glasbe, tiste, ki ne sodi v okvir tako imenovane potrošniške glasbe. Iz tovrstnih skladb izzvenijo težave in pričakovanja revnejših slojev, v prvi vrsti kmečkega, ki živijo na italijanskem jugu. Gre za niz ljud skih pesmi iz Tricarica, naselja v pokrajini Matera, kjer je bil rojen Rocco Scotellaro. Pesmi govorijo o ljubezni, raznih verskih običajih in ljudskih navadah, ki so uglašene na naravni proces razvoja letnih časov. 21.45 DNEVNIK št. 2 - DOSSIER Dokument tedna Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00, 14.00 TV ŠOLA 11. stoletje na naši obali. Varstvo okolja, Geometrija, Nemščina. Prirodoslovje itd. Šolska TV: KOROŠKA V NOB Zapojte z nami: Bach in predklasiki Pavel v akciji — serijski film Obzornik Ne prezrite Slovenski ljudski plesi — BELA KRAJINA DNEVNIK Pogovor o slovenskem turizmu GRIMMELSHAUSSEN : Pustolovski simplicissimus — nemška na daljevanka, 6. del. — Povzetek petega dela: Simpiicius je pospravil toliko plena, da je bogat. Večino svojega denarja pošlje po Jupitru v Koln, kjer naj bi mu ga hranil in množil premo žen trgovec, sam pa z nekaj tovariši pade v švedsko ujetništvo, kjer ga imajo kot gosta, dokler ne pride odkupnina zanj. švedje ga vabijo v svoje vrste. Odloči se, da bo ostal v mestu in ž!vel mirno. Odkrije slasti ljubezni in se da ujeti pastorjevi hčeri. Odpravi se v Koln po svoj denar, toda zve, da mu je sodišče zaplenilo ves denar, ker je premožni trgovec prišel na boben in jo je nonihal s tistim, kar je rešil iz poloma. DNEVNIK Koper — barvna ODPRTA MEJA - slovenska oddaja Otroški kotiček — risanke SEDMI POROTNIK — dramatični celovečerni film Ginenotes: MEIRJEVA ZAPUŠČINA, dokumentarna oddaja 8.00, 16.05 17.05 17.30 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 20.55 21.50 19.30 20.00 20.35 22.00 Zagreb 18.45 Narodna glasba 20.50 VELIKI RAZISKOVALCI — serijski film 22.00 Mednarodno tekmovanje glasbene mladine 76 TRST A 7.00, 10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 8.00, 14.00, 19.15 Novice iz Furlanije - Julijske krajine; 7 20- 12.45 Dom in izročilo; Glasba in kramljanje; Nekoč je bilo; Koncert sredi jutra; Liki i- naše preteklosti ; Iz slovenske glasbene folklore: 13.00 - 15.a0 Za mlade: Sestanek ob 13.; Kulturna beležnica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa; 16.00 - 19.00 Kultura in delo: G. Puccini «Dekle z zlatega zapada» — opera; Za najmlajše; Kulturni sprehodi po videmski pokrajini; Slovenski zbori. KOPER 7.30. 8.30, 13.30, 14.30,' 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Zbori in baletne glasba; 10.00 Z nami je...; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 OrkesterBaiardi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.15 Plošče; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 16.45 Poskočne; 17.00 Mladim poslušalcem: Pionirske hranilnice na Primorskem; 18.00 Čarobna godala; 18.35 Domači pevc, zabavne glasbe: 19.30 Pop glasba; 20.00 Nepozabno melodije; 20.35 Rock party; 21.00 Literarna oddaja; Srečko Kosovel; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Plošče. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.0) 19.00, Poročila; 8.40 Včeraj v parlamen tu; 8.50 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Strnjena opera; 11.30 Glasbeno-govorni spored; 12.20 Novi pevci; 13.30 Najnov'ejse pio šče: 14.30 Radijska nadaljevanka: 15.05 Zgodovina Italije; 15.45 Pro gram s Čandrom Merlijen 18.30 Zabaven program z Marcellom Ca-scom; 19.30 Radijsk.. drama; 20.50 Glasbena oddaja; 21.20 Glasba v Benetkah; 22.35 Sodobni italijanski glasbeniki; Luigi Dallapiccola. SLOVENIJA 6.30, 8.00, 9.00, 12.00, 14.00, 18.00. 22.00, Poročila; 6.20 Rekreacija: 7.00 Jutranja kronika: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.33 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.3(1 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi ; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.45 Svet tehnike; 18.05 Obisk naših solistov; 13.42 W. A. Mozart; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.08 Zvočne kaskade; 22.20 Pota jugoslovanske glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo. -!