V '•.r«V,Mrt»V in nMi i iu »• i .Muri-i-.Mi lire« |..«iiljani.i
' • Ini-tv.i h jt v |WfMklk »I
(H«rmtMM) *t. u"
103.
V M;«iiix>iMi i. deoembra 18()S.
'»■ inllai
IMMM ilr*4topn i r pla?aj» nati»n« i krit.
'• kr.....• t, U .ki •
t kr. it s« tlaki :ikill
HH-» |M «1.IIM| k* Hf pu. u
j»jo po pru.toru.
I »»»k tuek j* pU.tt-l--k (Jt»mpflj) u .tok
I n<* trjrajii,
i» IlUgoVuljIl.i klljfjo.
<><ii>i't<> pismo l>. il l.oimiiit;đež. in drž. po*laiieti.
P r eč as t i t i g o s p o ti! V 24. soji letošnjega deželnega zbora štajerskega, ko seje obravnavalo o proračunu štajersko deželo in o deželni prikladi /a I. 1808 in 1869, ste Vi tnko-le govorili:
„Kar me spodbuja danes govoriti o nakladi k posrednemu davku, to je okoliščina, da so v sosednji kranjski deželi že pred nekterimi leti segli po nakladi k povžitnini. Najnovejši' ("ase se giblje agitacija s peticijami, klora tje meri, da bi se združilo vso slovenske dežele ; potc.ni bi mogli oni, ki kaj tacega nameravajo, poskušati praktično nasledke, ' ktere imajo na Kranjskem že upeljani posredni davki za deželno naino.no. 0 davkih, ktere plačujejo prebivalci Štirijc in posamezni deželni oddelki za'fležolno namene, razširja so cela tropa neresničnih misli in štejem si v dolžnost razšiijevalce teh misli podučiti, da morejo kot možje, ki imajo kaj časti iit vesti v sebi, preklicati neresnice, ktere so raztrosili. — Kokain so je, da dolenja dežela za deželne namere neizmerno veliko plačuje, da je preobložena itd. Kar se tega tiče, le kratko časa si bom izprosil potrpežljivost visoke zbornice; Za deželno namene plačuje nekdanji mariborski okrog 54.286 gld., kar je prav malo V primeri s toni, kar plačujejo drugi deželni oddelki. 0(1 kod to izvira, hočem gospodi razložiti; ta okoliščina je \ zvezi s zeinljiščno odvezo. Vsa zeiiiljiščno-odvczna glavnica znaša 24,4 17.000 gld.; od teh spada 8,800.000 gld. na mariborski okrog, t. j. blizo 86% vso odškodno glavnice. Kakor nam jo raz vidno iz poročila odbora za zeinljiščno odvezo, plačuje dežela za amortizacijo te svote 604.841 gl. Od teh pride računani!) 86% na mariborski okraj 217.742 gl Nekdanji mariborski okraj plačuje 777.224 gl. neposrednega davka in 28% naklada od tega iznaša 178.702 gl, ktere mariborski okrog v istini plačuje, ko bi imel zaprav 217.742 gl. plačevati; torej plačuje vsako leto 88.980 gl. premalo za zeinljiščno odvezo. Ako ta znesek množimo s 45, dobimo prav čeden denar-čok 1,754.100 gl-, kar mariborski okraj premalo plača za zeniljiščno-odveznc namene. Ko bi moral torej mariborski okraj zemljiščno - odvezno naklado sum (spolnjevati, moral bi v 45 letih toliko več plačati in ko bi so še notrudili za ves čas obresti proračuniti, dobili bi .'5'/^ milj. in več. Nočem tli dolenji deželi očitati, da premalo plačuje in da mora ostala dežela za njo plačevati; kajti jaz sem ud one stranke, ki pravi: „Stirska je cela, ne-razdeljiva dežela in bo to zmerom ostala", in ktera celo nič ne prešteva, koliko tu del, koliko oni del dobiva ali plačuje; ampak pozvati hočem ono, ki so raztrosili, da dolenja dežela preveč plačuje, da ako imajo kaj vesti in časti, svoje govorice prekličejo tam, kjer so jim je ugodno zdelo raznašati jih, Jaz hočem tu le za resnico pričati, ker mislim, da bodo nasprotniki, ki so brž ko ne teh razmer poprej niso preučili, to priliko porabili iu preklicali razneseno govorice.   Mnogo   grajano graško mesto  je leta   isiii plačalo
188.500 gl. deželne priklade; to številko bi si morebiti nasprotniki tudi lahko zapamtili. Zdaj pa mislim, da sem našo finančne razmere dovolj razjasnil in le žolini, da bi posamezni gospodje prav resno jeli premišljevati, kako nam bo prihodnjo leto mogočo veliki primanjkljaj poravnati".
Pri tem svojim govoru ste so večkrat obračali proti sedežem nas slovenskih poslancev iu pri besedah o tistih, ki so raznašali, da spodnje Št irsko preveč plača. ..tirjain. nflj-OTekliČelp te razneseno besede, ako imajo kaj časti in \o>ti'\ ste posebno ostrit jfleffie od strani pogledali, kakor bi hteli reči: Ti Bi tudi odru tistih raznnievalcevI Nemci pa so Vam ploskali in Vaša hvala je donela po vsi dvorani, kajti zasolili ste jo porodnim Slovencem in jih v sramoten beg pognali t nepremagljivo baterijo številk.
Ker so je to zgodilo v predposlednji seji in se je že prihodnji dan
končal deželni zbor, ni mi bilo več mogoče odgovoriti v de/, zboru. Zapomnil pa sem m Vaše besede in kakor hitro sem v roke dobil stenograiična sporočilu, breiskaval eni od Vas novedene številke. Tudi meni gre resnica nad vse iu ne dani si od nikogar očitati, tla z raztiašaiijem neresničnih stvari skušam slepariti naše ljudstvo, ter ga zapeljevati na pota njemu škodljiva. Premišljal sem zato na tanko Vaš govor, pripravljen, te odVaS razodete razmere, ko hi so skazale resnične, brez ovinkov odkriti slovenskemu ljudstvu. To bi tirjala moja čast, ki si jo ne dam oskrunjevati iu moja vest.
Pregledoval sem od konca do kraja deželni proračun, primerjal ga Vašim številkam iu čudno — kaj najdem? Kavno nasprotno tega. kar Vi trdite; iu to Vam zdaj hočem dokazati. Od Vas pa. kot moža, ki mu je mar za svojo čast iu poštenje, moram tirj.iti, da tudi javno prekličete BVOJO zmoto, ker ste jih javno izrekli, iu da ne motite naše slovensko ljudstvo z napačnimi, neresničnimi trditvami.
Vi trdite.
da mariborski okrog ali slovenski Stajer plača vsako leto :JA!)Ml> gld. manj za zemljiščno odvezo, kakor bi to moral pO razmeri oddelka svoje zemljiščno glavnice, Z.učunili ste, da ta delieit bi znašal v 45 lotih 1,754.100 gld. in z obresti vred celo tri in pol miljona. Kos velika številka, le škoda, da ni resnična iu le izvir velike računske pomote. Stvar jo ravno narobe!
Cela glavnica štajerske zemljiščno odveze znaša 24,447.000 gld. Od teh spada na slovenski Štajar 8,800.000 gld. t. j. blizo 86% celo glavnico. Štajerska dežela plača na leto (104,841 gld. obresti in za amortiziranje cele glavnice v 45 letnih obrokih. Od teh ima torej slov. Štajar 86% ali 21 7.742 gld. na loto plačati, Vse to je tako, kakor Vi pripovedujete. A zdaj se začne Vaša pomota. Vi namreč dalje pravite, da spodnji Štajer plača 777.224 gld. direktnega davka na leto. Naslanjajo se na to številko zračunite, da spodnji štajar le 178.7112 gld. zeinljiščno odvoze plača na loto, tedaj :!8.!)8 0 gld. premalo. Ta račun bi bil celo opravičen, samo da bi imel resnično podlago, t. j. ko bi spodnji Štajar res le 777.221 gld,
Pisma gorenjskega pohaj ko valca.
II.
„Zakesnola, osamela reva si, smiliš so mi. Imaš sicer to, česar si zaljubljenci zastonj žele, imaš porotnice, in lehko letiš iz mize za peč, izza peči na tram, iz trama še dalje v širni svet. Ali kaj ti pomaga; sama si iu brez tovarištva in jaz vem, kako žalostno jo. če je človek sam".
Govorim namreč, dragi bralec, z malo muho. ki mi je na uho za-brenčala in zdaj žalostno pleše po mizi okrog mojega svečnika. Pozabila je bila, da zima pride, iu v lastiid nesrečo ni umrla. Mnogo dni je minilo že od svetega Urbana, kar seje rodila, mlada bila, svojega mubovca imela in srečno utekla nevarnosti žalostne smrti umreti. Zdaj pak vem, da jo življenje teži in vsi njeni naskoki so čini obupanja. Glej! zdaj je mrčes skočil na migalec moje stare ure na steni. Ali misli ustavljati tek kazalke zdanjega časa? Trdno se obeša, visi. Stara ura pak so ne zmeni za ubogo malost, mirno gre naprej.   Kazalce se je premeknil za minuto.
In kaj si .geniju denašnjega stoletja, teku razvijajoče se zgodovine prihodnosti velikega Slovanstva nasproti, moj dragi človeček nemškovalček, ki se obrezaš nad vsem, česar se nisi naučil, obrezaš nad slovensko besedo! l'ojdi, greva v belo Ljubljano in tam v Blatni vasi ti pokažem večo muho, kakor si ti, ki pa je vendar lo muha, zastonj se obešajoča na majale« slovanskega „napreja".
Mož tam živi, gibčen in uren. Nekaj let že na vse pretege pobira polena, ktera meče pred vrteče se kolo zdanjega časa, in meni da ga bode ustavil v tiru. Razne! se je v delu tako, da jo slep in gluh za okrožje. No vidi, da se vrste nekdanjih pomagačev od dno do dne, od leta do leta bolj zredjajo, da se polena drobe, da kolo čedalje urneje toče. Podvojil je svoj ogenj, in vidim ga potnega obraza, vidim ga bledega od dela in jeze; kakor so Gigantje na nebo naletali, dviga skalo za skalo, da bi jo zalučil proti svitli zariji, ki temo jasni in ga bode v oči. V deželnem zboru, v deželnem odboru; v političnem društvu, v kmetijski družbi; v mestni svetovalnici in V časopisni pisalnici; v brošuri in uvodnem članku; v notici in polemiki; tam
protestira tam toastira: povsod in povsod ga vidiš tem delavnejega, tem več polen nabirajočega, tem razjarenejega, čem bolj je videti, da zavira zastonj. V orijontii išče turške poslednje muhe pomoči, v Trstu mu je proti Slovencem pomoč komar, ki bi rad nekaj avstrijske krvi pil, razlike pravoslavno vere in katoličanstva mu je kamen, obilost slovenskih molitovnili bukvić nm je znamenje, da je en dekan veselo igro popravljal — mu je pesek za v oči, itd. — naročaj za naročaj polen išče in najde. Muha, ki jo vidim bi imela, ako bi mogla za svoj rod vneta biti, vsaj to edino tolažbo, da bode po njeni smrti o sv. Urbanu zopet cele trume njej enačili rodilo se, ki hudo namestu nje zasedale majalec na uri in nagajale človeškim nosovom; da bode tedaj naloga njenega življenja redoma, nadaljevana. Moj Gigant V Blatni vasi še tega tolažila nima. Zanj iu njegovo stvar ne bo nikdar naravne pomladi. Mlajši zarod vseskozi ni njemu podoben; starejšemu tovarištvu mora revež sam toastirati na odhod, in kar mu je še zvestega je presajeno iu temu se neusmiljeno bliža gotova smrt brez preporoda po novi snovi. Tako vidimo moža delali za eno celo stranko in zares bi moral še tolikošen duh omagati pri valjenji ogromnega Sisifovega kamena.
Preučeni ljudje hote trditi, da ni suniti Mojzes iz vode izvlečen, da ni sauni Veuus Anadiomene iz morske vode rojena, temuč da jo voda prvotni stan vseh organskih stvari, kteri bi se bili še le po dolgi vrsti razvojev votle oprostile, najprvo dvoživke postale, potem se še le zraku privadile. In čul sem lahkoživega tacega učenjaka, ki je bil prijatelj to teorije (ktere jaz nečem preiskavati), da je djal: ker je mokrota naš prvoten element, zato ljubimo mokroto, zato pijemo radi vino, pivo in kar še rnjše teče. I)o vode, ki jo tako včasi zaničujemo, vračamo se vedno zopet iu maščuje sc za za-neniarjenje, kadar imamo pivčevo bolezen. Iu najlepše, kar imamo v življenji: upanje, da naše delovanje ne bo zastonj, — nazadnje ako se res pripeti, da je zastonj, vodi izročimo, rekoč: upanje je splavalo po vodi. —
Zgrešil sem muho na urnem inajahi. Kupo sem natočil iu napitu ICO bom pil: Slovenci! tla bi kmalu prišel čas. ko bode moj Sisifus — kteremu sicer sivo starost želim — spregledal in razvidel. da Slovanstva no bo podrl, da bi kmalu pel:
Moj lip jo šel po vodi l,e jiidriijnio /11 njim I
Jurij Mlat.
plačal direktnega davka, ali prav za prav. ko bi deželna prikladi se le naložila in jemala od teh 777.221 gld
Vi ste to število menda pojemali iz sporočila dežel, odbora o novi cestni postavi (Ileilnge Nr. 25, ('.). Tam res nahajamo, da cela štajerska dežela plača čistega direktnega davka 2*098.738 gld. na leto. od kterih spada 777.221 gld. na spodnji Štajer ali "/„ zneska vseh dir. davkov. To število sto Vi porabili brc/, daljnega premišljevanja kot podlago svojega računa. Da hi pa Vi poprej le to bili poskuiali in celi direktni davek od 2,098.728 multiplicirali / 28 (29 kraje od golti, se plača za zemljiščno odvezo) bi Vam dobljena številka: 482.707 gld.. mesto 604.84] gld.. kolikor plačuje dežela, kaj bila tlokazala, da se deželna priklada ne naloga na ta, temuč na veči znesek davkov.
Čudno, da tega niste opazili, tem čudneje. ker je v isti seji dcžoln. zbora, v kteri ste Vi svoj truinpt' izigrali proti Slovencem. Vaš predgovornik g. J. žl. Kaiscrteld. kot sporočevaloe tinančnega odbora od besede do besede tako-le govoril: „Po predložkih 0. kr. finančne direkcije so znašali direktni davki za 1. 1867 po odbitih odpisanih davkih 2,672.816 gld. (!)" in dalje: „85 °/0 deželna priklada na isti podlagi, kakor za leto 18(i8 znaša 035.485 gld." — Deželna priklada se tedaj ne naloži na 2,098.728 gld., ampak na 2,672.816 gld. Ta razloček izvira odtod, tla se za podlago deželni prikladi ne jemlje le čisti, direktni davek, ampak direktni davek z. tretjinsko naklado (Drittelzuschlag) vred.
Zdaj pa sami sprevidite, da je račun ves drugačen, kakor ste ga Vi izpeljevali. Kakor smo že zgoraj omenili in tudi Vi potrdite, plača spodnji ali slov Štajer 87°/« vseh direktnih .davkov, torej s tretjinsko naklado vred 9 8 8.94 1 gld. in tedaj za zemljiščno odvezo (28%) 227.456 gld. l'o Vašem iu mojem računu pa spada na slov. Stajor le 2 1 7.7 12 gld. zemljiščno odveze na leto in po tem takem plačamo mi Slovenci vsako leto 07 14 gld. več, kakor bi morali po svojem delu" zemljiščno odvezne glavnice. Če ta znesek s 45 multipliciramo, dobimo ne malo številko 4:17.130 gld., ktere slov. Štajer v priti zemljiščno odveze preveč plačuje. Ko bi torej slov. Štajer prisiljen bil, sam svojo glavnico zemljiščno odveze doplačati, prihranil bi si v 45 letih 487.180 gld. in ko bi se mi potrudili in priračunili še obresti za ves ta čas, prišli bi na 1.4»2*i.tt!>2 gici. (!)
Po tem takem res. čestiti gospod! nimate nobenega razloga, nam očitati, da mi Slovenci premalo plačamo, in da, mora ostala dežela še doplačati za spodnji ali slov. Štajer. Narobe je. Mi Slovonai moramo doplačati svoje gotovo krajcarje, kakor moramo tudi mi Slovenci krvavi davek, t. j. vojake v veliko veči razmeri plačevati, kakor ostala dežela, ker jo pri nas dosti več za vojaščino sposobnih mladeničov.
Vi sicer pravite, da je „Stirsko cela, neločivnn dežela, tla bo to zmerom ostala, in da zato ne računite, koliko mora plačati eden ali drugi del dežele". Jaz Vam te sanjarije iu osebne zaljubljenosti v historično pravo Stirsko, ki ga pa Vaša pol. stranka sama ne priznava, ker zametuje dosti gotovejŠe historično pravo češko, ne morem braniti. Zagotovljam Vam pa, da za tako „(ieiniithliohkeils•Politik*' ne hodele našli prijateljev med Slovenci; kajti, prav „ungoiniithlich" 80 nam zdi, ostati v laki zvezi, od ktere le imamo bremena, dobrot pa malo ali nič. (Kon. prih.)
Zedinjeiije Slovencev in graski deželni odbor.
i.
Štajerskemu deželnemu odboru, v kterein J— dobro pomniti Slovenci! - ni nobenega izmeti tistih p o 81 a 11C o v, ktere sit; vi, k t o r o s o slovenske kmetske občine volile, temu odboru se je za dobro zdelo na čez sto slovenskih prošenj do vlade, da Slovencem da narodne šolo. da nam c. k. uradniki samo v našem jeziku pišejo in uradu jo jo. in tla se Slovenci zedinimo podeno upravu, odgovoriti z dolgim „podukom" pisanim v nemškem in slov.jeziku do Slovencev spodnjega Slajerja. Vemo, da deželni zbor odboru! toga ni naložil, ne bomo pa tu preiskovali, kako deželni odbor do tega pride, tako odgovarjati na mnogoštevilne peticijo, ki niso bilo nanj, temuč na zbor in na vlado obimno. 1'ridržimo si za prihodnje liste na posameznosti odgovarjati, tla se skaže, da jo koristno za nas zadinjenje, da je za nas Slovence silno potrebno in da imamo pravico to zodinjenje prositi in tirjati, kar smo tudi storili po postavnem poli. Torej jo, če najpoblovnejc govorimo, nepravično od deželnega odbora če govori ml ,.poilpibovanja" in „šuntanja", od „zvijač" in kar je v tem spisu še več tacih. za župane iu občinske zastopnike, ki so one peticije podpisali, razžaljivib besedi. Nemški deželni odbor graški menila ima Slovence za strašno neumne, da misli, ka se pri njih more le s „šuntanjem", „podpihovanjeni" in z „zvijnčo" misel obuditi, da Slovenec hoče najprvo Slovenec ostati, tbisiravno se je in se bode družili jezikov učil. kakor mu potreba. l'a o tem in drugem prihodnjič enkrat. Denes hočemo deželni nemški odbor, ki tako po očetovsko za nas skrbi, podučiti, da misel zedinjenja Slovencev ni „potlpihuna". da tudi ni še le na taborih nastala in v onih peticijah izrekla se. Ze leta 1848, so štajerski slovenski kmetje spoznali, kaj je dobro za njihovo narodnost, kaj so njih pravice kot del naroda, kaj smejo tirjati, da bodo njih otroci ostali, kar so oni: Slovenci. Že leta 1848, ko ni bilo še nemškega graikega odbora, tla bi bil v pravični zahtevi Slovencev šuntanja iskal, že ta čas so Slovenci spodnjega Štajorja to želeli, kar žele denes čez dvajset let in kar bodo z vsemi postavnimi pripomočki doseči skušali, dokler se jim ne da. Mnogo prošenj je bilo taca s poslanih tlo Nj. vel i čast v a. cesarja Ferdinanda, z obilnoštevilniini podpisi, Kno teli prošenj s podpisi vred tu priobčimo otl besede do besedo i
Vaše c. kr. veličanstvo!
U najvišjem razglasu 25. nmliga travna t. 1. ti d. §. je useni narodam aVBtrljanskiga cesarstva obljubljeno, de se jih na-
rodnost in jezik ne imata pritiskavati. Prepričani, de naša narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo iu 6e se jih jezik u sole iu D kanclije ne uvede, prepričani dalje, de sjedinjenje slovenskih krajev z nemško zvezo ne samo našo narodnost u nevarnost bi pripravilo, ampak tudi eelo cesarstvo oslabilo, smo mi podpisani Slovenci na, svetli prestol vašega c. k. veličanstva sledeče prošnje položili:
1. de bi se u treh gubernijah: ljubljanski, graški in tržaški raztreseni slovenski narod u eno kraljestvo pod ime-nam „Slovenija" z svojim deželnim zboram sklenil;
2. de bi se slovenski jezik u šole in kanclije uvedel; iu 8. de se Slovenija z nemško zvezo ne zjedini.
V Slovenskih goricah 1848.
Vencel Cizek, Franc Krempel, Jožef Peklar, Matija Zoinlič, Franc Horvat, Janez Kosman, Andrej Krempel. Jožef Kovačič, Matija lluntarič, Mat. (Jo-milščak, Jakob Kovačič, Janez Štandeker, Matija ('tilnik, Miha Perl, Janez Joban, Mihael Kajdin, Matija Mavko, Ant. Divjak, Franc Zedel, Jožef Nodok. Leopold Sajher, Juri Ceršner, Juri Kavčič, Peter Rozman, Franc Mencenič, Mihael Ilolenian. Janez Merčnik, Franc Nodok. Martin Krempel, Jožef Sene-kovič, Matija Krempel, Jožef Fridav. Anton Ponek, Juri Volf, Tomaž Spigel, Jožef Štrakelj. Grogor Semenčic, Anton .lavševec. Anton Štelcar, Miha (io-nuTršak", Anton Maj.šar. Miha Majšar, Anton Potočnik, Jože Zctel, Florijan Maronško, France Ferš, Janez Kranar, Jakob Zigort, Matija lteeck, Lovrenc Kocbek, Juri Ozrnik, Anton Šilec, Anton Jurkič, Juri Srnoe, Anton Vurner, Franc Fresterl, Pavel Kavčič Janez Mračnilc, Florijan Senokovič, Anton Duh, Jane/, (iomilšek, Anton Markovič. Tako so ij prosti možaki slovenski prosili že pred dvajsetimi leti ravno to, kar prosijo donos nokteri izmed njih sami, drugih že več ni, iu nastopili so sinovi. Gibanje se je od tačas naraslo; narašča se tem vedno bolj. čim bolj se Slovenec zavoda. Zelo se odbor štajerski moti če misli, tla bo s tem svojim „podukom" ustavil naravni tok reči.
Avstrijska politika.
Mnogorazširjena, kakor je bilo po VSflj pravici sumiti, od Bousta podkupljena Augsburška „Allg. Ztg." menda čuti, tla v Avstriji ni vse tako stalno in lepo, kakor so jej oticijozni dopisniki iz Dunaja že leto in dan mulah. Kakor je vseh tacih listov navada, da ob pravem času zasuknejo, svojo „rosnieoljubno ime" pred dežjem pod streho spravijo, tako prinaša tudi ta list obširen članek, ki je različen od prejšnjih vedno lepo in vse svobodno videčih razprav o Avstriji. Dolžnost nam je. nekoliko iz tega zanimivega članka povzeti. „Mislilo bi se — pravi — tla je takrajlitavsko avstrijsko niinisterstvo z zmago, ki jo je dobilo v hranibovski postavi, zopet utrdilo se ter da vladna stranka in ljudstvo veselo gleda v prihodnost. Temu pa ni tako; kajti če že z nimar pustimo, da uvođenje nove brambovske postave, iu iz nje izvirajoči veči davki ne morejo nikogar navdušiti, gledamo s strahom še eno nerešeno vprašanje zadaj stoječe, in to vprašanje se imenuje: razpor med ustavo in njo ne priznajočinii narodnostmi. Da se no more govoriti o rednih razmerah in dokončanem ustavnem delu avstrijsko-ogerskeni, prodno se ne na čisto ne pride s Čehi in Poljaki, če že ne govorim o kup-čeku Italijanov v Trstu in o zdaj prav skromnih in pohlevnih Slovencih; to bo vsaceinu jasno, kakor ludi, da jo zdanje stanje (liskrovo in decembarske ustave Cehom iu Poljakom nasproti, prav zelo podobno Šincilingoveniu in februarne ustave Ogrom nasproti . . . Sovraštvo dunajskih okl'OgOV zoper Cehe je denes ravno tako veliko, kakor je bilo nekdaj Ogrom nasproti. Cehi imajo na Duuaji strastne sovražnike, kakor se je nekdaj sovražilo vse, kar jo ogersko, iu napačno se misli in upa, kakor se je nekdaj s Šmorlingoin vred mislih). Dunaj je politično lehkoživ, ima obilo dobrih juristov iil pomanjkanje državnikov, ne pozna razmer v kronovinah, kar je glavna stvar. Ogerska je bila, kakor je zdaj Češka iu Poljska za dunajsko politične okroge „neznana zemlja" v zemljepisnem in političnem obziru. Kar se Cesko dostaja, mislijo, daje gibanje malostno, ker pravijo da le ena stranka dela zoper ustavo, velika množica pa ostaja mirna ... Ali ta stranka je ves češki narod, podpiran po večeni delu plemstva in dubovščine. Jaz trdim, na podlogi osebnega prepričanja, tla se vse, kar je Ceh, udeležuje agitacije, naravno pa je, da je lirum v središči glasneji in hrupneji kakor v obročji. Nezadovoljna stranka se kaže nepristranskemu ogledovaleu kot narodna, ne kot politična stranka. In kor je zoper narodno gibanje brezpogojno zatiranje nevarno in za dalje časa nemogoče, zato tirja češko vprašanje rešenja prav krnelo."
Moč češke opozicije povdarja pisatelj s tem, da plemstvo in svećenstvo odvažno drži se češke stranke; zatiranje časopisov in taborov je raz-dražilo ljudstvo. Nemška .stranka, dvojno manjša, se sicer poteza za ustavo, pa ni edina, ni energična in ne gibčna, temuč razprta kakor nemška stranka povsod v Avstriji.
,.Druga iluzija, ktero imajo na Dunaji ■— pravi dalje — dostaja se Poljakov. Tudi o Galiciji se govori: ljudstvo se ne udeležuje agitacije, kar je le tolikanj resnično, da se ljudstvo tam baš ničesar ne udeležuje. Gotovo pak je, da, če vladni organi rubijo neizvršeno cesarsko potovanje proti deželnemu zboru mod narodom, poplačujc jim narodna stranke z enakim enako, in pripoveduje ljudstvu, da je dunajska vlada potovanje zadrževala. Kar pa sicer zna v deželi pisati in brati, to spada med narodno stranko. . . Vsak kdor se je potrudil podučiti se o političnem mnenji v deželah samih, bodo pritrdil, da Poljaki iu Čehi v nnčelu ono in isto hote, t. j. postavno
B0:C
razširjeno deželno avtonomijo, kakor so jo Ogri Hrvatom dali.
Pisatelj tega članka nadalje misli, da je pogodbaMagjarov s Hrvati imela velik upliv na politiko Cehov in Poljakov, da je njih opozicija s tem utrdila se. Poljaki se bodo konca delacijskih sej oglasili za svoje tir jat ve. Državni zbor jim jih bo dovolil, ali ne dovolil. Če jim bo dovolil, prisiljen bo dovoliti tudi ('ehom in ustava se bo skozi i u skozi morala premeniti Ako jim ne dovoli ali premalo dovoli, popustili bodo Poljaki državni zbor in potem morda tudi Slovenci in Tirolci. Agitacijam bi potem moglo upirati so le 8 poslednjim pomočkom. obsadnim stanjem in vojaškimi c68, namestniki. Največo napako torej dela ustavoljubna stranka, če se strogo drži ustave in razpor daljša s tem, da ničesa za spravo ne dela . . . Pogubno je. če Nemci (v Cislajtaniji) hote drevo posekati in poten sadje pobrati .. . Ob pravem času naj državniki umejo stanje, in naj vstanejo in popravijo brez tesnosrčnosti iu brez strasti".
Priobčujemo ta članek iz dveh glavnih razlogov, Prvi je ta, da je tako pomenljivo znamenje, da celo tisti tujezemci, kteri so dozdaj verovali, da je Avstrija zdaj v svobodi in v cvetji, spoznavajo pravo stanje naše Avstrije, ter da obupujejo, ka bi mogoče bilo dalje tako vladati iu narodno opozicijo slovanske avstrijske večine prezirati. Drugi razlog pak nam je slovenska politika, ali bolje: politika središča Slovenije, Ljubljane. Ta članek zopet kakor s prstom kaže našim poslancem, da krivo pot hodijo (gla-sovajo za ustavo, za veliko vojaštvo, za dispozicijonsfond itd.) in da bi bili morali v ljubljanskem zboru, kjer imajo večino, javno in skupno izreči , če hočejo kaj za svoj narod doseči. Ta članek je gotovo toliko nepristransko, brez stra9ti pisan, in vidi so mu skrb za obranitov Avstrije, da jih enacih v nemškem časopisji malo nahajamo. Iu vendar govoreč za podolje nje pravičnih tirjatev Čehom in Poljakom nas Slovence kot skromne t, j. tihe ljudi, ki na ljubega Koga očeta zaupajo, sicer pa nimajo posebnih težav in zahtev — čisto na stran odrine, da, še menj važnosti prišteva . kakor tržaški čez morje škileči kliki. In po postopanji naših državnih poslancev, po mirnosti ljubljanskega deželnega zbora, mu ni zameriti, danas tako sodi in da nas tudi drugi tako sodijo. Strašno daleč smo jo pritirali v politiki,
Politični razgled,
Gosposka zbornica je konečno potrdila. Zbornica, ki je skoraj brez vsacega voditelja, odkar je odstopil Auersperg, bolj in bolj zopet zahaja v roke slavnoznanega g. Sehmerlinga. Koliko pomena ima vse besedovanje tega zbora, jasno dovolj kaže stavek odborovega poročila: Znamenje in delo domoljubja ima tikrat biti, da se kaj ne spremeni v postavi, ali sklene kaj nasprotnega.
Proračunski pododbor cislajtanske delegacije je redne stroške vojnega ministarstva zmanjšal vsega vkup za 7,G44.48S gld. Vojni minister je rekel, da bi potem ne mogel shajati, ako bi ne hotel armade ob moč deti iu v velik nered spraviti. Če se sklicuje pododbor na besede (iiskrove, da so vsi nionturui magazini prenapolncni, trdi vojni minister, da je rad pripravljen peljati gosp. Giskra po niagazinih kjer se bo prepričal, da so magazini sicer napolnjeni, a samo z nerabljivo obleko iz. leta 1 stili. Ko bi delegacija proračunov skrajšanje potrdilo, ne ostalo di mu druzega nego prihodnje leto tirjati, kar bi mu zmanjkalo.
V peštanskem zboru so Magjari rešili — ali bolje, presekali vozal narodnostnega vprašanja. Zastopniki srbske, slovaške, romanske in celo nemške narodnosti so se, dnsiravno v vidiki manjšini. Magjarom nasproti krepko branili potrjenja postave, ktera da niagjarščini vso pravico, družim jezikom le drobtino. Magjari so vzeli Deakovo osnovo ze podlogo podrobnega posvetovanja. Ni dvomiti, da ho postava potrjena. S tem potrjenjeni pa si najbrž podpišejo Magjari smrt. Oni hote inagjariti druge narodnosti. Te narodnosti pa hote živeti in bodo hotele. Vnel se bo boj na žive in mrtve, boj med slovanskim elementom, ki ima sorodnikov in pomoči pri njih okoli iu okoli, in med magjarstvom, ki je osumlcno brez sorodnih narodov (izvzemši morda bolno Turčijo, ki sama sebe ne more hraniti). Kdo bo zmagal V
O gorski vladi, ali prav za prav ogerskim deželam žuga stara avstrijska bolezen — deficit. To vprašanje zdaj vsa druga preupija. Da bi se mu izognili, radi bi bil nekteri v že dovoljenem proračunu odbili nekoliko odstotkov, n. pr. 2 °/„ od uradniških plačil, B % pri stroških ministerske uprave, 10u/o telegrafu in pošti. Ministri pa se temu ustavijajo. — Tako mlado in že — deficit! Ves primankljaj bo znašal vrednem delu 0—6milj, v izvunrednem 2 milj. in pa 10 milj. za oboroženje iu ustanovitev honved-ske armade.
„Pester BI." pripoveduje, da jo zarad stroškov za pokojnino, ktere ministerstvo tirja, nastal resen razdvoj med Deakovo stranko, ki hi utegnil še ministersko krizo za seboj potegniti. Deak more vse moči napenjati, da bi kaj tacega odvrnil.
O gorska postava o narodnostih neki ne bo dobila med sedanjim zasedaiijim še najvišega potrjenja.
„Corresp. de Beri." pripoveduje, da tirja Prusija, ko bi Danjski odstopila severne pokrajine šlezviške, 1. naj se odmeri meja. kakor odgovarja vojaškim pozicijam, ti pa strategiki, 2. naj se doženo poroštva, ktera bodo varovale pravice Nemcev, ki se vrnejo pod danjsko vlado, Bog vedi koliko ravno ne bo teh Nemcev, vendar zadostujejo, da g. Hismark ne izpolni določil praškega pomirja, in da sme g. Beust v lepo pisanih notah tujim vladam in pa delegacijam zadovoljno razlagati, kako je mirivno posredoval med Prusijo in Danjsko. Kaj pa da pruski listi kažejo, da je prav za prav le olje v ogenj priliva!, .
Deželni zbor pruski še zdaj ni določil, kaj se ima zgoditi z dvema šlezviškima poslancema, ki nočeta prisege na deželne sostave priseči. Eden poslancev je nasvetoval, naj 8 o obotavljajoča Slezvičana ne puščata v zbor-
nico, dokler ne prisežeta. njih mandati pa naj ostanejo veljavni. Slezv. poslanec Kryer je bral svoje izrekovanje, da njegovo obotavljanje nima vestnega, ampak narodnopravne in narodne razloge.
Iz Dunaja se dopisuje Ilohemiji: Kakor sem izvedel od častljive strani, dobil je novi avstrijski poslanec v Rimu, gf. Trauttmansdorf, razen posebne instrukcije še zaukaz seboj na pot, da naj svetemu očetu in pa nižemu državnemu sekretarju kardinalu Antonelliju v obče razjasni razmere, kakoršnih zdaj pač ni tajiti, da so med papeževo stolico in pa med c. kr. vlado ter jima na srce položi, da bi še daljo tirano sovra/no vedenje proti Avstriji moglo škodovati le Rimu iu katoliški cerkvi ; da je torej modus vivendih kteremu bi sicer dunajska vlada prav rada svojo roko ponudila) iu pa mirno sodelovanje v tej zadevi le sveti stolici na korist. Temu se še pristavlja: (irof Trauttmansdorf ima na dalje napotilo, naj pri tacih okoliščinah kardinala Antoncllija pozornega čini na nasledke razdvoja, ki bi se še kaj časa nadaljeval"1. Čakati je, kaj k temu reče v tacih stvareh zvedeni Kauscherjev „Volksfrd." in po njem „ftratz. Volksblatt".
Mazzini, kterega nekteri imenujejo naj plemenitejega človekoljuba in najboljega italijanskega rodoljuba, drugI pa smrtnogrešnega rovanja, vendar ni še umrl; za zdaj mu je nekoliko odleglo, a ni upati, da bi popolnoma ozdravil.
,.N. fr. Pr." si pušča iz Pešte hrzojuvljuti: „Romansko ministerstvo Bratiano je ponudilo, da odstopi iz službe. Cogolniscbcano ima nalogo zbrati novo ministerstvo". Kržko ne je to-le — goska dunajskega časnika ad majorom Ileusti gloriam, češ da je ta vsemogočni državnik odpravil neljubega ministra.
Iz Bukarešte je vse prej čuti, nego potrjenja „Prcsincga" telegrama. 27. t. m. je pričel knjez zborovanje deželne kamere sprcstolnim govorom , kjer pravi, da so izvrstne ne le okoliščine po deželi, ampak tudi njegove razmere do ziinajiiih držav; tinance so cvetoče, posojil ne ho več treba. Ceste so se zadnje leto več zboljšale, nego zadnjih 30 let vsega vkup. Glede zunajne politike mu zuukazujejo pariške pogodbe in pa deželni položaj najostreje neutralnost, proti kteri se vlada tudi nikdar ni pregrešila. V dokaz dobrih zunajnib razmer navaja knjez konvencije z avstrijsko - ogeisko monarhijo in pa z Rusijo. Kazen tega je njegova vlada ravno zdaj v dogovorih z rusko vlado, da bi ne sodili več ruski konsuli v deželi bivajočih Rusov. Knjez se nadeja, da bojjo tudi drugo vlade ravno tako pokazale svojo dobro voljo za deželno blagostanju romansko. II koncu knjez. še opominja k slogi in da naj bi vsi prepiri med strankami nehali. — 0 ministerski spremembi torej ni bilo slišati ni besedice in imenovani dunajski časnik je le svetu oglasil, kar bi želel, da bi se bilo zgodilo, ker je sem ter tje — posebno kedar se kakor zdaj razgovarja o letnem proračunu — treba, da morejo dunajski ministražki listi kazati na veličastne vspelic v zunajni politiki gospoda Beusta.
O osodi poljsko resolucije so pripoveduje: Gališki deželni in pa državni zbor volita vsak svojo deputacijo, ki se snideti pod predsedstvom ministra netrajnih zadev in se posvetujeti; kar bi se tu prijateljsko sklenilo, predložilo bi se kot vladni natvet državnemu zboru. — Tomu nasproti zagotavlja „N. fr. Pr.": Resolucijo ima ministerstvo v rokah in poljska stranka čaka, bo li vlada kaj storila. Ako slednja ničesar no stori, ponovil bo ga-liški zbor resolucijo prihodnjo leto. Ali zapustiti ustavna tla in državni zbor, na to ne mislijo Poljaki.   Potem znajo pač še marsiktero loto resolutirati!
„La France" naznanja, da se je v Ko manijo zopet pripeljalo orožja in streliva. Amerikanska ladija obložena z orožjem in s 182 centov smodnika je nekoliko toga blaga pustila v GalttCU, drugo pa jc odpeljala v Oiur-gevo, „France" trdi, da bi se ne smelo verovati, ko bi romanska vlada kaj nasprotnega zagotovljala.
Mednarodna zoleznična konferenca v Peterburgii je sklepala, kako se ima neposredna prometa pomnožiti in zlajšati, kako se ima odpraviti vse nepotrebno pregledovanje na ruski granici, kako bi naj so blago hitreje prevažalo in naj bi so znižala železnična voznimi v Nemčiji, Franciji iu Rusiji.
Ka/jic stvari.
* („Tagblatt") je našemu dopisu iz Ljukljane zastran njogovih člankov „kein .Icsehza mehr", ves uvoden članek št. 88 odmeril, isti „T. B." ki sicer govori o „mageron politischen tiseh der nationalon". Po svoji navadi je zavrtel našega dopisnika trditve, da potem 1 agi je govori o nizki stopnji slov. žurnalistike in o nepravičnosti naše sodbe. Nihče ni trdil, da je navajanje dat samo po sebi sramotonje naroda. Ali to se je reklo, da jih „Tagblatt" navaja iz sovraštva proti slovenstvu in to je grdenje. Man merkt die absieht und wird verstiinmt. — Drugo jo če se napake omenjajo s poštenim namenom, da bi se odpravilo, ali pa čo se navajajo s tistim škodeveselim obličjem kot orožje zoper s 1 o ve n s t v o sploh, kakor je v „T. B." navada. Smešno je, če Slovencem „Tagbl." nevednost v statistiki in družili rečeh očita, ker vendar vemo iu on sam najbolje ve, da lehko na prste ene roke seštejc tiste može, ki so mu zmožni količkaj spisati. V hiši obešenca naj se o vislicah ne govori. Ako nam vi očitate, da ne znamo za kmeta pisati, da nimamo nobenih bukev, ki bi jih kmet razumel: na noge nemški kulturci! Saj pravite da delate za ljudstvo; prosta pot, prekosite nas, spišite vi kmetu bukev, pridobiti vi ljudstvo za-se. kajti če hočete živeti, krvavo vam je treba, kje kako koreninico zasaditi. Pa kar ste se na tem polj i skušali, bilo je vso vrlo slabo. Najboljši vaših ljudi se je pri zadnjih volitvah poskušal z brošuro v našem jeziku.   Koliko je dosegel in koliko mi?
* (Mlada nevesta). Iz notranjo kranjske so poroča, da bo tam v zakon stopila deklica, ki ni še več stara kakor 13 let in 7 mesecev, kteri se pa navadno prisoja kakih 17 let. Politična uradnija je že dala potrebno dovoljenje za zakon, kteremu jo morebiti v južnih krajih mnogo enacih, med Slovenci pa se vendar smo šteti med prav redke slučaje.
* (Staro slo va nski d on ar.) „M. C." pripoveduje. tla 10 našli v Bran, ko so popravljali palačo Kauničevo, mod drugimi tudi staroslovanski
pono/.
* (V (iradiški. v jetnišnioi) jo liil /.o zopet hud upor. Začel so jo s tim, da jo on jetnik z okna vojaškega stražnika zmerjal m sploh Ogrc in vojaščino grdil. Vojak je dolgo trpel, potle pa je hotel ottraliti, predrznega jetnika s toni, da je v zrak ustrelil, pa nehote psovavcfl zadel iu ranil. Zarad tega je nastal velik hrup med jetniki. Bilo je tO 18. t. m. Drugi dan so hoteli obhajati gospodje jetniki obletnico, od kar so slekli avstrijskim  vjetnikoni žclozje.   Ali  ker  se že dalje ČBIB nič kaj spodobno ne
obnašajo, jim ni hotelo oskrbniitvo tega dovoliti. Na to se vprejo vsi, okoli :JOO, in nočejo delati; niso prišli ni kuhat, ni kuril. Dva dni so se raji postili, ko da bi se bili kakega dela lotili. Ko se je neslo bolnikom kosilo, so začeli strašno razsajati, da se je vse Gradišče prestrašilo. 20. zvečer so se pomenili jetnišnični adjunkt , okrajni glavar in vojaški poveljnik, stotnik Gruber, in sklenili, da BO imajo naslednji dan, 21, t. ni., uporniki k delu prisiliti. Ali zelo modri gospodokrajnj glavar ni mogel tega povelja izvršiti, ker jo jetnišnični adjunkt rekel, da, če se to stori, on zdajci službo popusti; vojaški poveljnik pa je odrekel vsako nadaljno pomoč. češ. da. če se tržaški ukaz izpolni, ni mogoče več upora ukrotiti. 'JI. t. in. zjutraj se je podal stotnik Gr. na čelu eno kompanije vojakov v sobane, prisilil jetnike k delu in se polastil nekterib kolovodjov. Zdaj je v jetnišnioi zopet mir in red.
* („Tabor pri Šempas-u") je naslov knjižici, ki je ravno kalna svetlo prišla in obsega popis vsega., kar se je pred, med in po taborji godilo; ponatisnem so tudi vsi govori. To je spominek na tabor in muljati se jo, da si ga omislijo vsi, ki so se tahorja vdeleželi, pa tudi taki, ki niso bili zraven. Knjižica obsega 2Va tisk. poli iu velja samo 20 soldov, (Dobiva se pri g. Krnestu Klavžar-ji, deželnem uradniku.) „Doni."
* (Vabilo *) „Slovenski Prijatel" pride k novemu lotu spet kole-dovat na duri preljubih Slovencev. Tudi leta 1869 bode „Slov. Prijatel" izhajal kakor letos in donašal:
1. Popolnoma izdelano pridige za vse nedelje in praznike celega leta. V ta namen imamo že pripravljene rokopise od raznih sloveči!) pridigarjev iz vseh slovenskih dežel.
2. Pod napisom: „Kratko pa dobro" osnovane pridige tudi za vse nedelje in praznike. Silna potreba je, da naše dni gg. pridigarji večkrat in goreče govore o Jezusu Kristusu, o kat. cerkvi, o papeži . o posanmib verskih resnicah. To priporočajo vsi škofje, vsi voditelji duhovnih vaj iu to potrebo tudi vsak sam lahko spozna in čuti. V tem duhu bo poskušal podpisani vrednik take osnove narejati.
JI. Pridige za druge cerkvene priložnosti, pri kterili so govori v navadi: o cerkvenih shodili, pri novih mašah, pri porokah, pri pogrebih, pri darovanjih za uboge itd.
4. Keršanskc nauke od 88V. zakramentov naprej. Ti keršanski nauki so osnovani tako jedemo in jasno , so pisani tako gladko iu umevno, in do-našajo toliko izgledov in povestnio, da se lahko iu po vsej pravici morijo s kerš. nauki kterega koli jezika ali ^pisatelja.
5. Vse oglase o družbi sv. Mobora; to se godi posebno zavoljo tega.
*) No prilnstiijemo si razsodbe o tem cerkvenem listu; naš duhovni svetnik pa, klcrega smo po zaukazu „Daniencgn" dopisniku iz Miiribora za svet vpraiali, rekel nam je, da smemo z najboljo vestjo priporočati list innogoskušiinega slov. rodoljuba, in da bi mogel „Slov. Prijatel" posebno ustrezati duhovnikom po deželi, k; no morejo imeti pri rokah potrebne knjižnico.
V Trstu na Kosarnskem trgu
se je odprla, prav krasno je opravljena in ima fr^jj, lep razgled , postrežba je zelo cena.
da tisti gospodje, ki so nam vsaj za " drn/nikov nh onem letnino poslali berejo, da nam je denar v roke prišel.
(i.   Prestave čč. gg. duhovnikov po vseh slovenskih škofijah.
..Slovenski Prijatel" velja za naprej 4 gobi. 80 kr. Poštnina je že letos poskočila; za posamne naročnike je to le nekaj krajcarjev, za nas pa znaša to še čez 200 gld. Povečali smo „81ov. Prijatla" za celo tiskano polo dajemo tti pole prat tesno tiskati, — prvotne cone pa vendar nismo povišali.   Zdaj pa ne moremo več, ako nočemo za vos trud še očitne zgube.
(V. gg stari naročniki ostanite nam tudi za naprej zvesti; ne glejte na 80 kr.!
Novim čč. gg. naročnikom dajemo vse do konca leta 1868 izišle keršanskc nauke za šest goldinarjev. Ti keršanski nauki obsegajo y.e 162 tiskanih pol, tako da ena tiskana pola še na štiri krajcarje ne pride. Po dokončanem delu cena veliko višej poskoči; zatoraj le urno!!
Vse čč. gg. naročnike lepo prosimo, naj naročnino svojo pošljejo ob novem lotu; tiste gospode pa, ki so kaj še na dolgu, lepo prosimo, naj svoj dolg tudi zdaj ob novem lotu poravnajo.
Naročnina 4  gld. 80  kr.  naj se nam pošilja v frankiranib listih!
Srečno!
V Celovcu 15, novembra 1808.
And. Kinšpieler.
j. (O graških Slovencih) se piše nPrim.': Ko se je pričelo med-sebno poganjanje o združenji, prikazale so se tri stranki'. Ena je hotela nepogojni in brzi pristop k slovanski besedi, opustivši vsa druga društva iu sleherno razgovai janje , češ da eno velikansko društvo moro z veliko večim vspehom delati in slov. duh širiti, nego tri druga društva, ki bi samo životarila. — Druga stranka boje se, da bi se po rečeni poti znalo več izgubiti nego pridobiti, bila jo zato, da se „Slovenija" tako dolgo ohrani, da se slov. beseda zmožna skaže svoji nalogi. Ta stranka je bila med dijaki po številu naj veča. Tretja stranka, obstoječa iz Srbov in dalmatinskih Hrvatov, če ali poseben odsek dijakov v slov. besedi, ali ko bi to ne bilo mogoče, posebno dijaško društvo. Ta stranka je že preteklo spomlad novo društvo, ki ima specifično dijaško biti. z imenom „Sloga" osnovala, koje društvo pa še le zdaj meni v življenje stopiti.
Previdov.ši, da slov. beseda vrlo napreduje, in da je Slovanom treba zedinjenib sil tudi v (iradcu, zedini se druga stranka s prvo po pristopu Slovenije k slov. besedi. Da bi bila zveza popolna, da bi slov. beseda v svojem naročji imela ne samo Slovence in Cehe, ampak vse tukajšne Slovane, zlasti vso slov. dijake, sklicali so gg. Mujncingor, Mam, Oblak in Al. Pozuik 8. t. m. glavno skuščino vseh slov. dijakov v Gradcu, pri kteri se je v dveh sejah z ogromno večino sledeče sklonilo:
I. Slovanska mladina v (iradču želi literarno zvezo, in sicer
II. ta literarna zveza se uresniči v slov. besedi. ,
* (V V i o lički) na. Poljskem, kjer sol kopajo, je iz. zemlje prodrla voda •studenčuica. Kolikor si prizadevajo z umetnimi trobelkami vodo iz šabtov iu solnih jam izpraviti, narašča se vedno, in bati se je, da bode državni kasi na neizmerno škodo.
* (Preširnova beseda). V sredo 2. decembra napravijo novomeški dijaki v proslavljenjo Preširnovoga rojstnega dne „besedo" s petjem in godbo. Program jej je tale: I. Slavnostni govor, 2. Dramatična deklamacija „Kist pri Savici." :s. Igra .,Slcp ni lep/' 4. Konočni govor. — Začetek ob poli osmih zvečer. Namesto ustopnine prostovoljni doneski za Vodnikov spominek.
Naznanilo.
Podpisani s tem. spodobno naznanja, da bo od 2. decembra naprej napravil v hiši št. 84 v (iraškem predmestji zalogo toliko priljubljenih umetnih močnatih izdelkov, in da bo od te [dobe naprej zmerom dobro založen z različno moko iz prave banaške pšenice, ki se bo suho po-nilevala. Tudi se bode pri njemu lahko vsako žito zamenilo za moko, in Be žito tudi prodalo.
Zapisek cene lahko dobi, kdor ga tirja. V Mariboru 25. novembra 1868.
liiiriuig Franc,
posestnik umetnega mlina v Lipnici.
Cena moke.
/a golov denar brez odgovornosti, da bi se cena povekšaln, v avstrijski vrednosti za
dunajski cent.
Janez Lacher.
Hogata zaloga raznovrstnega pohištva, kterojte tudi za dalj fiasfl posojuje, na stolnem trgu hiš. št   184 v Mariboru.
Pšcnit-na moka
Cesar B ki cvet, posebno Cvetna m oka. . . Pekovska,, . . . P red n j a moka, lična M o k a z a ž e m 1 j e . . S red n j a m oka, bela .
„   , rujava Deli gres, debelo mlet „      „     drobno „
H/.ciia moko
It ž e n a moka, cvet „ „ belkasta
lična
Kžena moka,
rujava črna
/tjdota moka i<«l
\jdova moka, prve vrste . „ „      srednjo „ .
Polenta, lična.....
Turščini gres, bel in rumen Kaša, brozmočnata . . . . Z m e š a n a m o k a . . , . Otrobi, pšenični    .   .   • .
ržoni       .   .   . .
funt.. . pei
ikr.
Dunajska borza od »O. novembra.
•r>70 metalike  58 fl. 75 kr. Kreditno akcijo L>:i9 ti. 40 kr
5% metalike z obresti v maji in nov. 00 ti. — London   117 ti. 70 kr. . 5% narod, posojilo   64 ti. 60 kr. Srebro   llfi fl, 50 kr.
1860 dri. posolilo  BO ti. '.»0 kr. Cekini  5 ti. 65 kr.
Akcije narod, banko 678 ti. — kr.
Issdntelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič
1 .ustniki: Dr. .loži* Nosu jal. iu diuci
Tiskar I al um d .lan/.le