SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 37
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 28 de septiembre - 28. septembra 2006
BOG NE MARA KRVI
ROBERT FETKO^ŠEK
Se bo Velika Britanija oprostila?
BRITANSKI POSLANEC V SVOJEM IMENU OBŽALOVAL PREDAJO DOMOBRANCEV
,,Iz Iraka poročajo, da je eksplozija avtomobila bombe včeraj povzročila pestdeset mrtvih, druga pa trinajst." Takpna poročila, kakrpno smo na radiu slipali torkovo jutro, ko je nastajal tale komentar, so postala vsakdanjost. Nihče — najmanj pa papež kot varuh verskega, kulturnega in humanega zaklada zahodne civilizacije — ne more ostati neprizadet in križem rok pred temi brezumnimi dejanji, zlasti ko storilci razlog zanje pripipejo ,,božji volji". Papež Benedikt XVI. je nedvoumen in odločen: ,,Širjenje vere z nasiljem je nekaj brezumnega. Nasilje je v nasprotju z naravo Boga in naravo dupe." Svojim besedam doda navedek iz knjige bizantinskega cesarja Manuela II.: ,,Bog ne mara krvi." Si lahko zamislimo bolj kategoričen, jasnejpi in bolj človepki nauk o Bogu, kakor so te besede, ki jih je zapisal bizantinski cesar med muslimanskim obleganjem Bizanca, bisera takratnega vzhodnega krpčanstva, ki ga danes poznamo pod imenom Istanbul in je že dolgo ena vodilnih prestolnic islama?
,,Bog ne mara krvi." To je bilo papeževo sporočilo pred predstavniki akademskega sveta na regensburpki univerzi, kjer je bil sam nekoč predavatelj. Sledilo je vprapanju, kakpno vlogo ima razum v veri, in prepričanju, da vera po svoji naravi stremi k razumevanju same sebe. Papež zavrača podobo samovoljnega, ,,muhastega" Boga, ki od človeka zahteva slepo vdanost tudi za ceno krvi in ptevilnih žrtev, to je tudi takrat, ko vere ni mogoče uskladiti z razumom. Takpna ideja Boga je nasprotna katolipkemu nauku, v katerem je bila vera vedno v dialogu z razumom. Iz dialoga med vero in razumom se je rodila zahodna civilizacija. V preteklosti je razum očipčeval vero in ji pomagal, da ni nikdar zapadla v skrajnost, v fundamentalizem. Zaradi svoje odprtosti za razum je vera Cerkve postala zibelka prvih univerz, iz katerih je izpel znanstveno-humanistični duh. Danes, ko znanstveno-tehnični razvoj sega po skrajnih mejah možnega, ko mu je s sredstvi množičnega uničenja mogoče izbrisati človepki rod z Zemlje ali ko naredi celo človeka, je vera poklicana, da očipčuje razum njegovega napuha. Skozi tisočletno izkupnjo so si religije pridobivale občutek za temeljna vprapanja človeka, za njegovo dostojanstvo in enkratnost, za smisel, trpljenje in srečo. Teh spoznanj in modrosti sodobna znanost in tehnika ne premoreta, lahko pa se jim v dialogu z vero in religijami odpreta. Dialoga in sožitja med razumom in vero ne spodbuja samo Benedikt XVI., ampak tudi Jürgen Habermas, vodilni mislec na levici. Vera brez razuma vodi v verski fundamentalizem, značilen za Vzhod, razum brez vere pa v znanstveno-tehnični fundamentalizem, značilen za Zahod.
Muslimane je predvsem vznemiril navedek, ki ga je papež vzel iz razprave cesarja Manuela II. o preroku Mohamedu. Z Mohamedom je cesar začel svoje razmipljanje o džihadu, nato pa pripel do sklepa: ,,Bog ne mara krvi." Cesar sogovornika sprapuje: ,,Povej mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in ne bop videl drugega kakor slabo in nečlovepko, kakor to, da je predpisal, naj se vera, ki jo je pridigal, piri z mečem." Resnici na ljubo: življenjepisi preroka Mohameda ne prikažejo v svetnipki luči. V natančnem življenjepisu Maxima Rodinsona najdemo opis naslednjega dogodka: ,,Ko so prinesli verze pesnice Asme bint Marvan Oznanjevalcu, je zelo glasno dejal: 'Ali me res nihče ne bo repil Marvanove hčere?' Tam je bil neki mož iz pesničinega klana, Omajr ibn Adi. Dober razlog, da dokaže svojo gorečnost. Še isti večer je odpel k njej. Spala je sredi svojih otrok. Zadnji, ki ga je pe dojila, je dremal na njenih prsih. Prebodel jo je s svojim mečem in naslednji dan poiskal Oznanjevalca. Rekel je: 'Božji Poslanec, ubil sem jo!' On je odvrnil: 'Pomagal si Alahu in njegovem Poslancu, Omajr.'" (Mohamed, Družina, 2005). Tudi knjige Stare zaveze, ki so svete knjige Judov in kristjanov, so polne krvavih dogodkov, a teh dogodkov judovsko-krpčanska razlaga ne jemlje nekritično kot vzorce, vredne posnemanja. Razume jih kot korak na poti, ki vodi k vedno globljemu razumevanju Boga kot ljubezni. V razumskih sredstvih, ki jih uporablja teologija, da bi se dokopala do globljih spoznanj o Bogu, krpčanstvo ne vidi nevarnosti za vero, ampak možnost njenega prečipčevanja.
Mufti v Sloveniji je v izjavi pokazal, da sprejema papežev akademski pristop k razumevanju svetih knjig. Dejstev ni mogoče zanikati in na tem temelji resnica. Šele na podlagi sprejemanja dejstev in resnic je možen tudi dialog. Tega pa velik del islamskega sveta ne more sprejeti; to se je znova izkazalo v odzivu na papeževe besede. Odnos do resnice je temeljna razlika, ki ločuje ta del islamskega sveta od zahodne civilizacije. Zahodna civilizacija je namreč že od svojih antičnih in krpčanskih začetkov dalje za temeljno vodilo sprejemala iskanje resnice: ,,Platon je moj prijatelj, pe večja prijateljica je resnica," pravi Aristotel. Pred dialogom je iskanje resnice. Samo resnica osvobaja! Proti zahodnemu relativizmu in islamskemu fundamentalizmu, ki resnico spodkopavata, nastopa sedanji papež kot vnet iskalec resnice. To je izzvalo tisti del islamskega sveta, ki svoje vere ni pripravljen postaviti pred razsodipče razuma. Po drugi strani pa so papeževe besede podpora zdravemu delu islama, v katerem je vera že zdavnaj stopila v dialog z razumom.
Papež Benedikt XVI. je goreč zagovornik dialoga, pred to pa postavlja iskanje resnice, brez katere je vsak dialog prazen in navidezen. Obenem so njegove besede lekcija zahodnim politikom, ki si v duhu političnega pragmatizma zatiskajo oči pred resnico in služijo vpečnosti tudi, ko gre za vprapanje islama v Evropi.
(Fo Družini)
Konec druge svetovne vojne je anglepka oblast v Avstriji nazaj v Jugoslavijo poslala 12.000 „predanih domobrancev", ki so jih nato politični sovražniki pobili, je v izjavi zapisal poslanec večinske laburistične stranke v britanskem parlamentu John Austin. Kot je svojo potezo pojasnil v izjavi časnikarjem, je Slovenija danes zaveznica Velike Britanije v zvezi NATO in tudi članica Evropske zveze, zato si državi skupno delita odkritost, demokracijo in obvezo do povojne sprave. ,,V tem duhu bi rad izrazil obžalovanje za to, kar so storili Britanci," je pe zapisal Austin.
Vsestrankarska skupina britanskega parlamenta za Slovenijo je na povratni obisk pripla na
povabilo poslanke Mojce Kucler Dolinarjeve (NSi), ki vodi Skupino prijateljstva DZ z Veliko Britanijo. Britanska delegacija je s slovenskimi sogovorniki izmenjala izkupnje na področjih varnosti, sociale, demografije in drugih. Ker je Velika Britanija že predsedovala EZ, bodo predstavniki najstarejpe demokracije na svetu svoje izkupnje zelo radi delili s Slovenijo, ki bo zvezi predsedovala v prvi polovici leta 2008, je pe dejal Austin.
Poslanka Dolinar se je zahvalila Austinu za njegova prizadevanja. Pod predlog, ki nosi oznako EDM 1916, se je do sedaj podpisalo 60 poslancev. Spodnji dom britanskega parlamenta naj z obžalovanjem ugotovi, da je dejstvo, da so bili ob koncu druge
svetovne vojne „slovenski vojaki razoroženi proti svoji volji" in repatriirani. To je privedlo do tega, da so politični sovražniki mnoge od njih v domovini izvensodno pobili, zato poslanci ugotavljajo, da je britanska oblast naredila napako, katere posledica je bila izguba 12.000 življenj, pipe na spletni strani britanskega parlamenta.
Če bi do izraza obžalovanja resnično priplo, bo to izjemen prispevek, ne samo za razjasnitev zapletenih dogodkov, temveč tudi k nadaljevanju demokratizacije Slovenije, je ocenila poslanka. Takrat je namreč priplo, tako poslanka, do največjega genocida na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Po STA
Bajuk kandidat za Evropejca leta
Slovenski finančni minister Andrej Bajuk je med kandidati za Evropejca leta, to je za nagrado, ki jo vsako leto po izboru bralcev podeljuje bruseljski tednik o evropskih zadevah European Voice. Kot razkrivajo v zadnji ptevilki objavljene nominacije, je Bajuk predlagan za dosežkarja leta 2006, ker je Sloveniji kot prvi novi članici Evropske unije uspel zagotoviti zeleno luč za vstop v evro.
Kot nominiranec v eni izmed devetih posebnih kategorij pa se Bajuk poteguje tudi za glavno nagrado Evropejca leta, prestižni naziv, ki je lani npr. pripadel luksemburpkemu premierju Jean-Clau-deu Junckerju. Skupaj je kandidatov v vseh kategorijah natanko 50, deset naslovov pa bo EV podelil v
torek na posebni slovesnosti v Bruslju.
Že v kategoriji za dosežkarja leta - ta naslov je kot edinemu Slovencu doslej leta 2003 pel v roke Lojzetu Peterletu - ima Bajuk sicer hudo konkurenco. Kandidati so namreč pe pef Evropske centralne banke JeanClaude Trichet za ohranitev ugleda institucije, kandidat za novega francoskega predsednika Nicolas Sarkozy za najbolj jasno francosko vizijo prihodnosti Evrope, francoska kirurga Bernard Devauchelle in Jean-Michel Dubernard za prvo presaditev obraza na svetu ter pef organizatorjev svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji Franz Beckenbauer.
Slovenski veleposlanik v Vatikanu
Ivan Rebernik, ki je bil konec junija 2006 imenovan za izrednega in pooblapčenega veleposlanika Slovenije pri Svetem sedežu, je v apostolski palači v Castel Gandolfu blizu Rima predal poverilna pisma papežu Benediktu XVI. Rebernik je v svojem nagovoru opisal odnose med obema državama kot zgledne, k čemur je po njegovih besedah pripomogel sporazum med Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprapanjih, podpisan leta 2001.
Novi veleposlanik je poudaril, da je na podlagi tega sporazuma zagotovljena duhovna oskrba v vojski, policiji, zaporih in bolnipnicah, kot pozitivno pa je označil tudi repevanje denaci-onalizacijskih	zahtev
rimskokatolipke cerkve. Izrazil je prepričanje, da bodo v kratkem repena tudi druga odprta vprapanja.
Spomnil je na oba obiska
prejpnjega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in se zahvalil za naklonjenost, ki jo Slovencem izraža njegov naslednik. Kot pomembna izraza te naklonjenosti je omenil ustanovitev treh novih pkofij aprila 2006 in imenovanje nekdanjega	ljubljanskega
nadpkofa Franca Rodeta za kardinala.
Benedikt XVI. se je strinjal z veleposlanikom, da so odnosi med državama zgledni in da jih bo izvajanje omenjenega sporazuma pe okrepilo, „seveda ob spoptovanju legitimne laičnosti države". Med odprtimi vprapanji je posredno omenil verouk v polah in dejal, da ima slovenski narod pravico izražati svoj krpčanski značaj, ki ga postavlja
v kontekst Evrope. Zato morajo odgovorni najti primerne metode, s katerimi bodo nove generacije lahko spoznavale in cenile vrednote preteklosti in pridobile znanje o kulturnih, etičnih in verskih temeljih, na katerih se je gradil narod skozi stoletja.
Rebernik, sicer diplomirani teolog in doktor filozofskih znanosti, je bil med drugim med letoma 1995 in 1997 strokovni sodelavec Knjižnice Vzhodnega papepkega inptituta v Rimu. V obdobju med letoma 1980 in 2004 pa je v Vatikanski apostolski knjižnici med drugim opravljal naloge direktorja katalopkega oddelka. V tem času je bil tudi redni profesor na vatikanski poli za knjižničarje.
BERI_
BERNARDA FINK NA NASLOVNICI REVIJE....2
USPEL MLADINSKI DAN V SAN JUSTU.........3
KAKŠEN BO MARTIN FIERRO NA SANHUŠKEM ODRU .......................................4
Obraz na naslovnici
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
V časopisnem kiosku je polno revij in časopisov, ki ponujajo svoje tekste, obraze, slike ... Ker nam obrazi iz slovenske scene (,,del jet set esloveno") niso kaj dosti znani, navadno le mimogrede popkilip po njih, brez pravega užitka.
Pa se zgodi, da na naslovnici zag-ledap prijazno nasmejan obraz, ki ti je znan, a nisi prepričan, če pripada tisti/tistemu, na katero/katerega mislipi Nikjer imena, a končno rečepi Pa saj ta je ta! In resi na naslovnici zadnje izdaje revije Jana je očarljiva slika „nape" Bernarde Fink Inzko!
Potem odprep revijo in najdep sliko in tekst čez dve strani o njenem življenju, delu in obveznostih, ki jih ima kot žena veleposlanika in mati dveh otrok; o njenih dosežkih in prizadevanjih, da bi
uspepno usklajevala pevsko kariero z družino. ,,Z dobro voljo, ljubeznijo in odločnostjo je mogoče vse"^
Članek je naslovljen Slovenka sem, tako je mati d'jala. Kot zaključek iz prebranega pa lahko mirno zamenjamo naslov (ali mu dodamo kot podnaslov): Slovenka sem, Slovenka 'čem ostati!
GB
V Mariboru razglasili nad kofijo
V mariborski stolnici so ob 160. obletnici pkofovskega posvečenja blaženega Antona Martina Slompka slovesno razglasili mariborsko nadpkofijo in metropolijo.
Potem ko je Sveti sedež 7. aprila letos na Slovenskem ustanovil tri nove pkofije, mariborsko pkofijo pa povzdignil v nadpkofijo, je bil tokrat dotedanji mariborski ordinarij Franc Kramberger umepčen za tamkajpnjega prvega nadpkofa in metropolita.
Somapevanje pkofov in duhovnikov je vodil Franc Kramberger, slovesni govornik pa je bil apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, ki je v Maribor iz Vatikana prinesel in prebral tudi listino o razglasitvi nove nadpkofije. Na slovesnosti so sodelovali pe Stolni zbor Maribor, mepana pevska zbora iz župnij Dramlje in Prihova ter solisti in simfonični orkester mariborske stolnice.
Med zbranimi gosti so bili poleg predstavnikov verskega življenja tudi visoki predstavniki slovenske politike, mestne občine Maribor, mariborske univerze in nekaterih drugih verskih skupnosti v Sloveniji.
Zemljevid slovenske cerkvene pokrajine je z razglasom papeža Benedikta XVI. dobil novo podobo. V okviru ljubljanske nadpkofije je bila namreč ustanovljena nova novomepka pkofija s sedežem v Novem mestu, v kateri je za pkofa-ordinarija papež imenoval dotedanjega ljubljanskega pomožnega pkofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dotedanja župnijska cerkev Novo mesto -Kapitelj je postala stolna cerkev sv. Nikolaja.
Na območju prejpnje mariborske pkofije sta s papeževim sklepom nastali tudi celjska pkofija s sedežem v Celju in murskosobopka s sedežem v Murski Soboti. Za pkofa-ordinarija v Celju je papež imenoval dotedanjega mariborskega pomožnega pkofa in generalnega vikarja Antona Stresa, za ordinarija v Murski Soboti pa Marjana Turnpka, dotedanjega rektorja bogoslovnega semenipča v Mariboru.
Stolnici sta postali dotedanji župnijski cerkvi, v Celju sv. Danijela, v Murski Soboti pa sv. Nikolaja.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Rozina ©vent — doktor zgodovinopisja
Ljubljanska univerza je pred kratkim podelila doktorsko čast profesorici zgodovine Rozini Svent, sicer znani arhivirarki v Narodni univerzitetni knjižnici (NUK), kjer že dolga leta zbira in urejuje arhiv literature Slovencev po svetu, delo, ki ga opravlja s talentom, z izrednim kulturnim in narodnostnim čutom ter humano plemenitostjo.
Pred nekaj leti se je kratek čas nahajala med nami v Buenos Airesu in si ob prizadevanju za strokovno ureditev arhiva slovenske skupnosti, predvsem SPE v Argentini, pridobila splopno simpatijo in prijateljstva. Svojo doktorsko tezo je branila pred komisijo znanih zgodovinarjev Nečaka, Repeta in Mlakarja (slednji je avtor sloveče zgodovinopisne knjige Slovensko domobranstvo: 1943-1945, s katero si je zaradi objektivnosti, lepote in jasnosti jezika pridobil simpatije tudi v emigraciji).
V svoji tezi je Rozina Svent prikazala življenje slovenskih pro-tikomunističnih beguncev na avstrijskem Koropkem leta 19451950, začenp prav z albijonsko izročitvijo slovenskih domobrancev Titu in v smrt. Gre za zgodovinsko delo, ki natisnjeno obsega preko 400 strani in je obogateno z zgodovinskimi fotografijami ter s statičnimi pregledi.
Dokumente je zbirala in ptudira-la skoraj 20 let. Čudi ptevilo virov in podatkov, ki jih je zbrala, preiskala, urejeno podala in komentirala. Podrobno je obdelala polstvo, o katerem pravi, da je eden največjih dosežkov begunske skupnosti, ker je — tako ona oceni — uspepno organizirala skoraj vse vrste pol v tako kratkem času in v tako minimalnih pogojih bivanja. Ne zamolči sovražnih.
Obdelala pa ni samo polstva, temveč tako rekoč vse življenje beguncev — od kulturnega delovanja do same organizacije in uprave taboripč — vse do končane razselitve beguncev po svetu. Obžalovati je samo, da ni vključila v to svojo zgodovinsko ptudijo beguncev po begunskih taboripčih v Italiji, saj so tvorili z begunci v Avstriji enoto, ki se je pozneje imenovala Slovenska politična emigracija (SPE), ki v nekem smislu obstoja pe danes.
Avtorica izjavi, da ni mogla obdelati, kot je hotela, politični del te zgodovine, ker so ji bili za to potrebni dokumenti nedostopni, tako od ene strani kot od druge ... Prva, revolucionarna stran, jih je načrtno sproti ali s časom uničila, da so od uničenih dokumentov zgodovinskih dejanj ostale le njihove posledice kot edini, faktografski dokazi. (Tipičen primer je danes Mitja Ribičič, ki je Slovenijo spremenil v pokopalipče za katerega pa trdi Vrhovno tožilstvo, da ni dovolj dokazov za to ...). Druga, begunska oz. protikomunistična stran, da pa nekatere važne politične dokumente ljubosumno skriva. Tu misli R.S.v prvi vrsti na arhiv papepkega delegata dr. Jožeta Jagodica, ki se čuva v Nadpkofijskem arhivu v Ljubljani in je proglapen za nedostopnega do leta 2045(!). Prav tako so ji bili nedostopni nekateri arhivi v Argentini. Zaradi tehničnih razlogov — pove — ni mogla uporabiti arhiva dr. Arneža, ki ga, po preselitvi, pele zdaj urejajo v Arhivu Slovenije.
Z ozirom na doslej dostopno gradivo pa je prepričana, da je naredila največ, kar se je dalo. In resnično, z grafičnega vidika bi lahko to njeno zgodovino slovenskih beguncev po uspeli komunistični revoluciji v Sloveniji in Jugo-
slaviji jemali kot tomografijo beguncev Slovencev v Avstriji, kajti naslikala jih je do takih podrobnosti, da se je čuditi. Ne glede na to, da se je rodila, polala in izpolala v agipropskem režimskem komunističnem učnem sistemu, najstrožjem ravno pri zgodovinopisju, (njen profesor zgodovine je bil prav nekdanji partizanski duhovnik Mikuž), in ne glede, da R.S. ostaja v političnem ter ideolopkem ozračju, ki ga je od mladosti vdihavala, je opravila svoje delo z najboljpo voljo strokovne poptenosti, sicer tako odsotne v komunističnem zgodovinopisju. Dokazala je v detajlih, hote ali nehote, kako zdravo je bilo narodnostno, kulturno in etično slovensko begunsko ljudstvo (najdalj od kakega narodnega izdajstva), ki pa je moralo za ceno življenja bežati na tuje, ker je bilo v domovini in v takratnem svetu politično obsojeno na smrt ali na izgnanstvo. Prihodnji slovenski rodovi bodo R.S. hvaležni za to zgodovino svojih nesrečnih prednikov, s pomočjo katere bodo morda lažje razumeli tragiko Slovenskega naroda leta
1945, v kolikor je ta sploh dojemljiva.
Hvaležnost in pohvalo pa je R.S. zaslužila tudi od SPE, ker je v svoji doktorski tezi repila — kar SPE sama ne bi mogla repiti, ali kar enostavno ni repla — namreč podobo časa in ljudi, ki bi jo sicer kunami zgodovine zagrnil v pozabo za vedno.
Slovenci v Argentini in po svetu dr. Rozini Svent iskreno čestitamo za zaslužen doktorat, njeno zgodovinsko delo pa bomo vključili na posebno mesto in v svojo zavest.
Branko Rebozov
brankorebozov@arnet.com.ar
Priznanje vlade, da resnično misli na ustavno reformo, je prižgalo alarmne luči v vsej opoziciji. A mimo te enotne reakcije, nasprotniki predsednika države ne morejo najti vzroka, da bi skupali doseči skupen volilni nastop.
Korak nazaj. Ko je tukajpnji jutranjik objavil „govorico", da vlada pripravlja osnutek ustavne spremembe, je vse skupaj zvenelo bolj kot fantazija. A že naslednji dan je pef kabineta Alberto Fernandez potrdil, da je to res, da se sicer nikomur ne mudi, a ustavna spjememba je na pohodu. Če upoptevamo, da od zadnje ustavne reforme iz leta 1994 ni preteklo veliko časa in tudi da ni priplo do globokih državljanskih sprememb, je težko opravičiti to iniciativo. Po drugi strani pa je kar nekaj določil zadnje reforme, ki pe čakajo na izvedbo, na pristojna zakonska besedila in na uresničitev v vsakdanjem dogajanju. Kaj torej naj bi spreminjali? Minister je obrazložili podaljpali naj bi predsednipki mandat, od sedanjih ptirih, na pet ali pest let, in prepovedali ponovno izvolitev. Prav obratno od tega, kar smo storili leta 1994.
Nasprotna poteza. Isti vzrok? Zanimivo je pogledati razloge izpred desetletja in danes. Takrat je Menem vztrajal (in Alfonsin pristal), da je v politično nestabilni Argentini 6 let predolga doba. Skrajpali smo jo torej na ptiri in predsedniku (Menemu) poverili možnost ponovne kandidature. Vse se je izkazalo jalovo, saj je De la Rua padel pe pred ptirimi leti, Menem pa je hotel pe tretjo predsednipko dobo. Sedaj pa Kirchner predlaga ravno obratno. A opozorimo na eno malenkosti ustavodajno skuppčino naj bi sklicali in reformo izvedli pele po predsednipkih volitvah prihodnjega leta. V tem primeru bi Kirchner, ki bo skoraj gotovo kandidiral in bil ponovno izvoljen, v drugem mandatu lahko vladal pest let, torej skupaj 10, enako kot Menem.
Malo se sprenevedajmo (ali po ppanskoi „delajmo se osle"). V sklopu danapnje situacije je težko razumeti vladne razloge. Ustavo naj bi spremenili, ker naj bi bila ptiri leta premalo časa, da neka vlada izvede v celoti svoj program. Poleg tega naj bi možnost ponovne kandidature odtegnila pozornost predsednika od vladanja in ga preveč osredotočila v volilno kampanjo za novo predsednipko dobo. Prav v tem pa je hudo sprenevedanje, ker istočasno ko na državni ravni trdi to, na provincijskih brez rdečice na obrazu podpira napore raznih prijateljskih guvernerjev, ki se borijo za ponovne mandate. Položaj
zaide v skrajnost v primeru province Misiones kjer se guverner Carlos Rovira (navdupen predsednikov prista^ s Kirchnerjevim blagoslovom poteguje za ustavno reformo, ki bi mu dovolila neomejen ponovne kandidature.
Kaj (ne) bo storila opozicija. Ves nasprotni breg je zagnal vik in krik. A kaj več vsaj zaenkrat ne moremo pričakovati. Predvolilni čas in misel na razne kandidatne listine buri duhove in razbija skupine. Najbolj značilen dogodek preteklega tedna se je sukal prav okoli moža, ki bi lahko pritegnil proke opozicijske sektorje. Bivp gospodarski minister Roberto Lavagna je v Mar del Plati zbral svoje peronistične in radikalne prijatelje. A dovolj je bilo, da se je na srečanju samo pojavila gospa Chiche Du-halde, da je med enimi in drugimi zagorelo. Lavagna je sicer v svojem nagovoru pojasnil, da smo ,,pele pri temeljih" skupnega opozicijskega nastopa, a če se že pri temeljih porajajo take težave, kako bo, ko bomo gradili streho. Ni da bi prodajali optimizem.
Grenko potovanje. Vse to se je dogajalo potem, ko se je predsednik že vrnil iz Združenih ameripkih držav, kjer se je udeležil zasedanja Organizacije združenih narodov. Potovanje, ki naj bi imelo močan gospodarski prizvok, saj je bil namenjen iskanju kapitalov za nove investicije, ni poteklo v najboljpi luči. Izgleda kot da predsednik težko razume dejstvo, da mu določena prijateljstva ne koristijo na mednarodnem odru. V tem pogledu je bilo zanimivo tudi srečanje njegove žene, senatorke Cristi-ne s predstavniki židovskih skupnosti v ZDA. Ves židovski svet namreč zaskrbljeno gleda nekatere protisionistične pojave v Argentini, pe bolj pa prijateljstvo z venezuelskim Chavezom, ki zavzema skrajne protiizraleske položaje in utrjuje prijateljstvo z Iranom. Ko so židovski predstavniki to skrb izrazili gospe Cristini, jih je ostro zavrnila, čep da „Argentini nihče ne izbira prijateljev".
Različna zgodovina. Te dni je umrl (bivpi?) gverilski vodja Gorriaran Merlo. Bil je eden ustanoviteljev Ljudske revolucionarne vojske (ERP) in je krvavo^nastopal v desetletju 1970. Že v dobi civilnih vlad je vodil zadnji veliki gverilski udar revolucionarne skupine MTP leta 1989 na vojapnico v La Tablada, kjer je bilo desetine smrtnih žrtev. Bil je ujet, obsojen a končno pomilopčen. A njemu niso ukinili pomilostitve kot raznim generalom. Merlo je mirno preživljal svoje dni, dokler ga ni k božji dekli privedla bolezen. Morda se bo kdaj pisala drugačna zgodovina kot se pipe danes.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN JUSTO
35. Mladinski dan
Naročeno lepo vreme, dobro razpoloženje in razburjenost, vse se je mepalo zgodaj zjutraj, ko so se mladi v nedeljo 10. septembra zbirali v Napem domu za svoj 45. mladinski dan. V sprevodu narodnih nop so odpli v sanhupko stolnico, kjer je g. Franci Cukjati daroval sv. mapo, somapeval pa dr. Alojzij Kukovica. Peli so mladi Napega doma, zadnjo pesem pa skupno z zborom pole Franceta Balantiča: odlična poteza, saj lahko zatrdimo, da dosedanje uspepno delovanje Napega doma gotovo predstavlja kontinuiteta, ki se gradi iz roda v rod.
Po mapi, že v poslopju Doma, se je vrplo dviganje zastav ob petju argentinske in slovenske narodne himne. Takoj za tem se je začelo tekmovanje v odbojki za fante in dekleta.
Ko se je bližalo poldne so napi želodci postali zahtevni, a že je bilo na razpolago okusno kosilo, za katerega so poskrbele Irena Godec, Nadi Indihar, Francka Juhant, Anica Klarreich, Nežka Kržipnik in Marjana Lipupček.
Letos moramo skupino mladih zelo pohvaliti, saj se je kulturni program začel ob napovedani uri. Kdor je po stari navadi pripel uro kasneje, je zamudil skoraj vso predstavo. Naj se ta dobra poteza ukorenini in nadaljuje!
Priprava programa 45. letnice krajevne Slovenske deklipke organizacije in Slovenske fantovske zveze je bila odlično izpeljana. Zamisel je združila v argentinskem in slovenskem plesu ter v slovenske besede jedro mladinskega delovanja v Napem domu: pretakanje vrednot iz roda v rod.
Tako, je v imenu mladine predsednik SFZ Marjan Godec med drugim poudarjal:
„Slovenska kultura je ognji če ob katerem se mladi zbiramo. Trudimo se, da bi nadaljevali delo, ki so ga na i predniki začeli. Na i dedje in na i star i so zgradili dom, mi smo ga dolžni vzdrževati; na i predniki so gojili slovenski jezik, na a dolžnost je da sloven čino vsak dan uporabljamo; od dedov in star ev smo prejeli ljubezen do petja, glasbe in plesov, na e poslanstvo je vse to posredovati zanamcem ...
Samo z vztrajnim delom in božjo pomočjo bomo uresničili na e dolgoletno geslo: Združeni v bodoči rod.
In začel se je program. Z občutjem je Martin Selan povezoval točke, ki so zajele prihod napih prednikov v Argentino, razvoj in obstoj nape skupnosti v novem svetu.
Začetek programa je bil posvečen Argentini, ki je velikodu no sprejela na e dede in star e. Skupina starej e mladine je zaplesala argentinski folklorni )les ,,chotis". Sledile so predstavitve s kotalkami in v slovenskih no ah.
Posebno moramo poudariti skrbno pripravo programa: bogate in natančno urejene obleke, pričeske in dobro izbrana glasba so v publiki vzbujali nenehno odobravanje.
Pri kotalkanju sta se predstavili kar dve skupini, mlajpe deklice ter skupina starejpih deklic. Ples sta pripravili Monika Kerpič Rovan in Danica Šenk.
Sledil je ples srednje skupine mladih; v njem so uprizorili sceno gozdarjev, ki so s sekirami in žagami spretno korakali in so se jim kasneje pridružila dekleta, da so skupaj zaplesali valček.
Takoj za njimi so se predstavile gorenjske narodne nope in otropka folklorna skupina. Nekaj besed o tej skupini: rodila se je kot ena izmed domovskih dejavnostih. Z oskrbo voditeljic (prof. Mirjam Mehle Javorpek, Berni Juhant in Lučka Groznik) se
je otropka folklora razvila v stalno skupino, ki deluje že skoraj dve leti in krasi vsako prireditev v Napem domu, vedno pripravljena za nastope. Od tukaj se jim prav iskreno zahvalimo za ves trud!
Zadnja točka je bila na skrbi starejpe skupine mladih, ki je razveselila prisotne s plesom gasilcev.
Izredno ptevilno občinstvo (okrog 700 gledalcev!) je sledilo raznim nastopom. Jasno je, da brez idealov, ki so jih posredovali napi predniki, vsega tega ne bi bilo mogoče storiti. Združeni v bodoči rod! To ne bi smele biti le prazne besede, temveč pot, ki jo skupaj prehodimo, ki nas vodi skozi življenje.
Po končanem programu je krajevni župnik dr. Alojzij Kukovica pozdravil in pohvalil delo mladih.
Sledile so zahvale in razdelitev pokalov zmagovalcem pportnih tekmovanj. Pri tekmah v odbojki so se izkazali kot najboljpi dekleta in fantje Napega doma, ki so pe precej časa praznovali.
Mladina Napega doma se je posebno zahvalila vsem, ki so pripomogli k uspehu zahtevnega programa. Med njimi so bili Tone Oblak za sceno na dvoripču in v dvorani; Metka Markovič Marinčič, Ema Urbančič Marupič, Stanko Jelen in Andrejka Puntar za plese; Marija Urbančič Zupanc za besedilo povezave; luč in zvok: Marko Štrubelj, Luka Štrubelj, Erik Oblak in Aleks Puntar. Krofe so pripravile Olga Rado^ Marija Štrubelj in Anica Zakrajpek; za dobrote z ražnja so skrbeli Henrik Bregar, Richard Godec, Janez Puntar in Franci Urbančič. Vsem, ki so priskočili na pomoč iskren Bog lonaj, čestitke nastopajočim in učiteljem plesov ter veliko korajže in vztrajnosti za nadaljnje delovanje!
-a. -c.
NAŠA GLEDALIŠČA
S Pristave v Slovenijo
To ponedeljek, 25. septembra je odpotovala na turnejo po Sloveniji Gledali ka skupina Pristava. Pod vodstvom režiserja Dominika Oblaka bodo med petkom 29. in soboto 7. oktobra gostovali po različnih krajih z dramo Alejandra Casone „Drevesa umirajo stoje".
To je že tretja gledali ka skupina na e emigracije, ki obi če domovino star ev in starih star ev, da ponese dokaz na ega obstoja in na e gledali ke dejavnosti. Turnejo organizira Izseljensko dru tvo Slovenija v svetu, s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Je p tudi že drugič, ko se na e gledali ča predstavijo v Sloveniji z istim avtorjem. Španec Alejandro Casona je med nami zelo priljubljen. ,,Barko brez Ribiča" je popeljala skupina iz Slovenske vasi, sedanje delo pa je prevod pristavske rojakinje, sedaj v Sloveniji živeče Mirjam Jereb Batagelj.
Skupino, poleg režiserja Oblaka, sestavljajo e Lučka Jereb Oblak, Gabrijela Bajda Križ, Nadi Kopač Grohar, Elizabeta Petkov ek Mavrič, Helena Dolin ek, Gregor Batagelj, Andrej Golob, Milo Mavrič, Matjaž Čeč in Martin Križ.
Nastopi se bodo odvijali po sledečem programu: petek, 29. september ob 20. uri: Župnijska dvorana, Dol pri Ljubljani 1; sobota, 30. september ob 19. uri: Ljubljana, Šentjakobsko gledalipče, Krekov trg 2; nedelja, 1. oktober ob 16. uri: KUD Sentjopt, Šentjopt nad Horjulom 13; ponedeljek, 2. oktober ob 20. uri: Štandrež pri Gorici, župnijska dvorana Anton Gregorčič; torek, 3. oktober ob 20,30: SNG Nova Gorica, Trg E. Kardelja 5; sreda, 4. oktober ob 19. uri: KUD Laze v Tuhinju, Laze 4/a; četrtek, 5. oktober ob 19,30 uri: KUD Davorina Jenka Cerklje, Zadružni dom; petek, 6. oktober ob 19,00: KD Destrnik-Volkmerjev dom, Janežovski Vrh 44; in končno sobota, 7. oktober ob 19,00: KD Podbrezje.
Pristavski gledalipki skupini želimo pri tem zahtevne in odgovornem podvigu srečno pot in obilo uspehov.
NAŠA SKUPNOST ZIVI
V	soboto, 2. septembra zvečer je v slovenski hipi imel predavanje za visoko olce prof. Martin Supnik. Naslov predavanja je bil ,,Razmipljanje o etiki in sodobnosti".
V	petek, 8. septembra je bila na Pristavi v Castelarju seja Medorganizacijskega sveta. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije g. Lojze Rezelj.
V	soboto, 9. septembra je Slovenska kulturna akcija priredila v Slovenski hipi koncert zbora ,,Ninos y jovenes de Bariloche" in ,,Camerata Nativitatis" pod vodstvom prof. Andreja Jana. Vse je pozdravila predsednica SKA dr. Katica Cukjati.
Isti dan zvečer je bila v Slompkovem domu v Ramos Mejiji premiera igre ,,Ariela, mala morska deklica". Vabila je Slompkova pola.
V	nedeljo, 10. decembra je bil v Na em domu v San Justu 45. mladinski dan. Po mapi, dviganju zastav in tekmovanju je bilo skupno kosilo. Proti večeru je bil kulturni program, nato pa prosta zabava. Sodeloval je Slovenski instrumentalni ansambel.
V	soboto, 16. septembra, je bil v Slovenskem domu v San Martinu pomladanski ples, ki ga je organizirala tamkajpnja mladina.
V	nedeljo, 17. septembra je bila v Ramos Mejiji 45. obletnica Slom kovega doma. Geslo prireditve je bilo ,,Zvesti sinovi dveh domovin". Po dviganju zastav in zahvalni sv. mapi je bilo prijateljsko kosilo. Popoldne je bil kulturni program. Slavnostni go^vornik je bil g. Herman Zupan. Sledila je Molier-jeva igra „Žlahtni mepčan" v režiji Aleksandra Omahna. Izvajala jo je gledalipka skupina Slompkovega doma.
V	četrtek, 21. septembra je Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina imela svoj redni sestanek. Praznovale so rojstne dneve članic.
V	soboto, 23 septembra je bila v Slovenski hipi Slom kova proslava na ih olskih tečajev. Po mapi je Slompkova pola predstavila igro ,,Ariela, mala morska deklica".
V	Napem domu pa je bil isti dan zvečer slavnostni koncert ob 35. obletnici Mepanega pevskega zbora iz San Justa.
V	nedeljo, 24. septembra je bil mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu.
D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
RAZGOVOR PRED UPRIZORITVIJO
Martin Fierro na sanhu kem odru
Ob priložnosti ietopijega Slovenskega dne in 50. obletnice Napega doma v San Justu, bo režiser Blaž Miklič postavil na oder igro Martin Fierro. Ideja se je pojavila že pred tremi leti, a pripa do izraza ob pripravah na petdesetletnico.
,,Martin Fierro, katere avtor je Jose Hernandez, je argentinska epska pesnitev, prevedena v 70 jezikov. V slovenpčino jo je prevedel dr. Tine Debeljak in izdal leta 1970." Sredi vaj in priprav si Blaž Miklič vzame čas za razgovor in pojasnila. ,,Poleg Hernandezovega izvirnika je vrsta tekstov za gledalipče. Besedilo, ki ga bomo uporabili, je pripravil Jose Gonzalez Castillo, prevedel pa prav tako dr. Tine Debeljak. Odrsko besedilo je dr. Debeljak dokončal leta 1983. Kot častni član Napega doma nam ga je pred smrtjo podaril in od takrat je čakalo na uprizoritev. Mislim, da je letos najleppa priložnost, ob 120-letnici smrti Hernandeza in 50. obletnici Napega doma. S tem se hočemo tudi zahvaliti Argentini, ki je nape starpe in nas sprejela z odprtimi rokami."
-	Je odrsko besedilo popolnoma originalno?
-	V tekstu je bilo veliko besed, ki so bile težko razumljive. Prevajalec je skrbel predvsem, da se rima ne bi izgubila. Zato sem stopil k Tinetu Debeljaku ml. in on je te besede spremenil. Spoptoval je rimo, a verz je postal bolj razumljiv in smiseln. Bistveno pa je tudi, da bo predstava zvesta delu, kot je bilo napisano. Za vredno zgodovinsko ozadje sem prebral in ogledal filme vrste drugih gavčevskih stvaritev: Don Segundo Sombra, Juan Moreira ...
-	Koliko ljudi bo nastopalo na tej igri?
Blaž Miklič: ,,Hvala vsem
Vaje so v polnem teku in priprave lepo napredujejo
-	Skupaj bo nad pestdeset igralcev. Od Martina Fierra pa do zadnjega gavča, vsaka podoba na odru je iz originalne pesnitve. Nobena oseba ni bila izključena, pa čeprav ima vloga le nekaj besed. Zato je velika zasluga tistih igralcev, ki sodelujejo pri igri morda le s kratkim nastopom. Celotnemu delu dodamo dva plesa, ki obogatita dinamiko in življenje igre. Pokažemo, da so se gavči v pulperijah tudi veselili, vsaj v tistem prvem obdobju. Nastopa 18 parov, torej skupaj 36 plesalcev, s čimer postavimo na oder nad 90 oseb. Vendar tako plesi kot spopadi niso ppektakel zase ampak so bistven del igre, kjer vse poteka v eni sami enoti.
-	Bodo nastopili samo sanhu ki igralci?
-	Ne, povabil sem igralce tudi iz drugih Domov. Najprej, ker je poleg nape obletnice tudi 51. Slovenski dan. Poleg tega sem mnenja, da lahko tekmujemo odbojki ali nogometu, ko pa gre za kulturo, moramo preseči okosteneli okalpatriotizem in pomagati drug drugemu, ker je to edino zagotovilo, da bomo vztrajali v slovenskem jeziku in delali v skupnosti naprej.
-	Na kak ne težave ste naleteli s sceno za tako dinamično igro?
-	Igra ni samo dinamična, je tudi zelo zahtevna. Vsebuje tri dejanja in enajst slik, in vsaka slika ima svojo sceno, ker ima tudi svoj pomen. Glede težav, pa je vse v rokah g. Toneta Oblaka, ki za vsako sliko pripravlja primerno sceno. Vse to se bo na iznajdljiv način obračalo. Pripomnil bi, da bo poleg hitre spremembe slik celotno dogajanje povezano s kitaro in bobnom, tako da bo publika v stalni napetosti.
-	Igra je tudi strokovno zelo zahtevna.
-	Režija je v celoti moja. Potrebovali pa smo seveda strokovnjake, na primer v spopadih, v detajlih, kako se je gavč boril, kako je Indijanec napadal, podrobnosti gavčov-ske kulture. Tudi za plese imamo posebnega profesorja.
-	Sodeluje mnogo mladih. S kakpnim razpoloženjem je mladina pristopila k tej zamisli?
-	Mladina me je presenetila. Takoj so se zavedli
Življenje in tragedija gavča
Igra ,,Martin Fierro" je razdeljena na tri dejanja in enajst slik. V uvodu stari gavč pripoveduje, kako je bilo življenje gavča na začetku in kako se je potem razvilo skoraj v tragedijo.
Igra se začne v veselju, ki ga je užival Martin Fierro v tistem prvem času. Glavni junak pripoveduje, kako se živi v pampi. Sredi tega veselega razpoloženja pride sodnik, ki nabere gavče da bi kot vojaki branili mejo pred Indijanci. Tukaj se začne tragedija. Težko je slovo od žene in otrok, ko odide skupaj z drugimi v kasarno.
Pri vojakih pa jih pustijo brez hrane, pijače in brez plače, ki so jim jo obljubili. Zato Fierro izrabi indijanski napad in ubeži. Vrne se domov a najde le pogoripče. Star sosed mu pove o usodi žene in otrok. Fierro pade v obup in se zaobljubi, da bo iskal otroke dokler jih ne najde. Kot dezerter in postopač hodi od vasi do vasi, od pulperije do pulperije.
Na nekem plesu ubije zamorca; drugič ubije krajevnega pretepača. Zato ga ipče policija in ga zasači v pampi med spanjem. Napade ga ves oddelek a on se junapko ubrani. Vodja policistov, Cruz, občuduje njegovo junaptvo in se mu pridruži. Pove mu svojo lastno življenjsko tragedijo in tako nadaljujeta pot, gavč ob gavču.
Da se odtegneta roki pravice ubežita k Indijancem. Tam Cruz umre, Fierro pa ubije Indijanca, repi ujetnico in pobegne z njo. Znova hodi od pu perije do pulperije ter končno sreča oba sinova in pe sina prijatelja Cruza. Tukaj se tudi porodi kontrapunkt poptenega gavča ob ,,starem Vizkaču", ki je varuh starejpega Fierovega sina. Sredi veselja srečanja pride črnec, brat tistega, ki ga je Fierro ubil. Med njima pride do vipka igre z nepozabno ,,pažado".
Na koncu že stari Martin Fierro govori sinovom resnice in izkupnje, ki naj jih spremljajo v življenju. Nato se razidejo in vsak gre po svoji poti v novi svet.
važnosti tega dela in skupno smo lepo repili razne težave. Vidim, da mladina rada nastopa. Le nekoliko bolj bi se morali izpopolniti v slovenpčini. Moramo pa se zavedati, da brez mladine ni prihodnosti. V napi skupnosti je to pe bolj vidno.
-	Bi za konec pe kaj dodal?
-	Samo besede zahvale. Kar vsem po vrsti. Tinetu Debeljaku ml., ki je posodobil besedilo. Vsem igralcem, domačim in iz drugih Domov, posebej pa Martinu Selanu, ki je korajžno sprejel težko glavno vlogo. Iskreno povabim vse, da si igro ogledajo. Končno pa želim izraziti globoko željo, da bi ta Martin Fierro lahko kdaj potoval v Slovenijo. Prepričan sem, da bi ga v domovini z velikim zanimanjem sledili in sprejeli. Vem, da bi potrebovali finančno pomoč podjetij in ustanov, ker sicer bi bila izvedba nemogoča. Upam, da ne bo ostalo samo pri želji.
Pogovarjala se je Katica Cukjati
HODIL PO ZEMLJI SEM NASL
Kras I
Kras, 300-400 m visoka apnenska planota, leži med Tržapkim zalivom, Vipavsko dolino, grebenom Vrempčice ter hribovjem Brkini in Slav-nik. Za to planoto so značilni krapki pojavi, kot so jame in brezna, slepe in suhe doline in vrtače. Gozdove so v preteklih stoletjih posekali — pravijo, da so debla uporabili za kole pri gradnji Benetk — nastali so papniki, ki jih sedaj pogozdujejo. Pokrajina je kamnita in za pridobivanje povrpin za obdelavo je bilo treba odstraniti ogromno kamenja, ki so ga uporabljali za gradnjo hip in zidov, pe strehe so bile iz kamnitih skodel, ponekod se žlebovi iz izdolbenega kamenja. Vedno večje povrpine so nasajene z vinogradi, značilno vino je teran. Ki prav dobro ,,pape" s krapkim prputom = svinjsko stegno presupeno na
zraku. Pri supenju seveda pomaga krapka burja, mrzel in večkrat močan veter, ki brije čez Kras proti morju.
Obipčimo nekaj naselij v tej tako značilni slovenski pokrajini.
Kostanjevica na Krasu: naseljena je bila že v prazgodovini, o čemer pričajo ostanki najdenega gradipča. V 1. svetovni vojni so bili tu hudi boji med Italijani in Avstrijci in vas je bila popolnoma porupena. Leta 1944 so jo pa deloma požgali Nemci. V bližini se je nahajal kamnolom marmorja.
Komen: Stoji na križipču cest iz Branika, Štanjela, Dutovelj, Gorenjskega in obmejnih krajev. Naselje je obdano s papniki in vinogradi. Februarja 1944 so ga okupatorji požgali. V baročni župnijski cerkvi sv. Jurija je glavni oltar odlično kamnosepko delo. Na vzpetini nad vasjo stoji
cerkev Marijinega vnebovzetja — Marijina cerkev v Oberpjanu z letnico 1644.
Branik — prej Rihem-berk; prebivalci se v glavnem bavijo s sadjarstvom in vinogradniptvom. Nad naseljem stoji impozanten grad Rihemberk, ki je omenjen že leta 1230. Večkrat je bil prezidan. V 1. svetovni vojni je bila v njem avstrijska voja pka bolnica. Februarja 1944 so Nemci naselje požgali, grad je bil delno porupen, obnavljati so ga začeli v 50. Jetih.
Štanjel: vas stoji na griču Turn, grajena je iz kamna, hipe stoje strnjene in je obdana z obzidjem, kar ji daje videz srednjevepkega mesteca in je izreden urbanistični spomenik. Grič je bil naseljen že več stoletij pred Kristusom; na njem so odkrili ilirske grobove. Tudi Rimljani so imeli tu postojanko. Napi so tudi sledo-
ve utrdbe iz 12. stol. Obzidje je bilo zgrajeno kot obramba pred Turki. Med svetovnima vojnama je arhitekt Fabiani pod obzidjem uredil obsežen park, po njem imenovan, sedaj je zapupčen.
Vas Tomaj, na pobočju griča Tabor; naselitev sega v prazgodovino. Cerkev svetih Petra in Pavla ima datum 1637, notranjost je 1928 poslikal T. Kralj. V župnipču je knjižnica v 37 jezikih, z rokopisi iz leta 1 600. V Kosovelovi hipi je spominska soba Srečka Kosovela, ki je tu nekaj časa živel in umrl. (S.K., 1904-26 , pesnik, ptudiral je v Ljubljani, izdajal dijapki list Lepa Vida, kjer je objavil svoje prve pesmi. Njegove pesmi so bile prvič urejene in izdane 1927, Zbrano delo in izbor ,,Zlati čoln" in ,,Inte-grale" 1931. Kosovelova ekspresionistična lirika ima dva pola: intimno doživljajskega — impresije iz Krasa — in socialno kritičnega).
V bližini je vas Dutov-lje. Oba naselja sta obdana z vinogradi in sta skupaj krapko vinogradnipko
sredipče. Dutovlje je bilo prvič omenjeno že 1281, cerkev sv. Jurija je iz 1450, posvetil jo je tržapki pkof, poznejpi papež Pij II.
Sežana — 4900 prebivalcev, je gospodarsko in kulturno sredipče Krasa. Gospodarsko podlago ji daje njena obmejna prometna lega in piroko vinorodno zaledje. V mestu je velika vinska klet in moderni kulturni dom, imenovan po Srečku Kosovelu.
Med mestom in 2 km oddaljenim mejnim prehodom Fernetiči, eden najvažnejpih med Slovenijo in Italijo, je vrsta dejavnosti, ki so povezane z obmejnim prometom, med drugim, tudi carinarna.
Ob sedanji Sežani so vodile prometne ceste že od prazgodovine naprej. Naselje se prvič omenja med 1060 in 1083. V začetku 18. stol. ob graditvi ceste Dunaj — Trst se je furmanski promet pe posebno razvil, z vso potrebno infrastrukturo. Po zgraditvi železnice 1857 se je pa cestni promet znatno zmanjpal.
Zbral in priredil Franci Markež
Zbornik o Ukmarju
Pri Celjski Mohorjevi so izdali zbornik Ukmarjev simpozij v Rimu, ki prinapa znanstvene prispevke o tržapkem duhovniku dr. Jakobu Ukmarju, medtem ko se Božidar Radop pri sedemdesetih letih predstavlja s svojim prvencem, knjigo Zlatnik polne lune, ki jo je podnaslovil Moje dvajseto stoletje. Avtor v avtobiografskem delu prepleta svoja ptevilna znanja s področij znanosti, zgodovine in kulture.
Ukmarjev simpozij, ki je v organizaciji Slovenske teolopke akademije potekal leta 2005 v Rimu, je orisal življenje in čas tržapkega duhovnika dr. Jakoba Uk-marja (1878-1971). Udeleženci simpozija so v svojih referatih osvetlili Uk-marjevo osebnost, ki je veliko prispevala k pomiritvi duhov in k strpnemu sožitju vernikov dveh narodnosti na ozemlju tržapke pkofije.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SE ENA O ALEKSANDRINKAH
Knjiga Marjana Tompča z naslovom Južni veter je že drugo avtorjevo delo, v katerem se posveča tematiki aleksandrink oziroma "Egipčank", slovenskih žensk, ki so največkrat kot dojilje in guvernante s trebuhom za kruhom odhajale v Egipt, doma pa pupčale svoje može in majhne otroke. Tompič je njihove usode upodobil skozi različne vidike, tako skozi njihove lastne zgodbe kot tudi skozi zgodbe teh, ki se jih je njihovo življenje dotikalo. Knjiga je izpla pri Druptvu 2000, spremno besedo je napisal Milan Dekleva.
GOZDNO GOSPODARSTVO - CERKVENO PODJETJE
Družba za storitve Metropolitana, katere lastnica je Nadpkofija Ljubljana, je objavila ponudbo za odkup delnic Gozdnega gospodarstva Bled. Ponudba se nanapa na vseh 611.900 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1000 tolarjev, Cerkev pa za vsako ponuja po 2650 tolarjev. Direktor blejske družbe Zvone Šolar je nato sporočil, da soglapa s ponudbo za prevzem. "Ta namreč napi družbi omogoča nadaljevanje izvajanja vseh gozdarskih aktivnosti in začrtane poslovne politike ter s tem ohranitev delavnih mest tudi po denacionalizaciji," je pojasnil Šolar.
LIPA — SLOVENSKI CROMAGNON
Okrožno sodipče v Ljubljani je prejelo tožbo svojcev deklet, umrlih 23. decembra lani v tragediji pred diskoteko Lipa v Spodnjih Pirničah. Svojci treh deklet - starpi, bratje in sestre - so civilno tožbo vložili proti sedmim naslovnikom. Od njih zaradi dupevnih bolečin zahtevajo odpkodnino v vipini 54 milijonov tolarjev. Svojci treh deklet so v tožbo vključili vse, za katere menijo, da so na kakrpen koli način odgovorni za nastalo pkodo. - V Občini Medvode pa so ponovili svoje stalipče, da občina ni pristojna za zaprtje lokala.
MOZART — PA TUDI LINHART!
Letopnje kulturno leto je v znamenju 250-letnice rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta, toda leta 1756 se je rodil tudi veliki razsvetljenec Anton Tomaž Linhart (1756 -1795), ki se je v slovensko zavest usidral predvsem kot avtor komedij Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V Slovenskem gledalipkem muzeju so predstavili dejavnosti ob Linhartovem letu, ki naj bi, kot je dejal direktor muzeja Ivo Svetina, nenazadnje opomnile na to, da je bil Linhart za Slovence pomembnejpi kot Mozart za Avstrijce.
M+M: MARIBOR IN MERCEDES
Vodstvo Tovarne vozil Maribor (TVM) je z avstrijsko družbo Magna Steyr uradno sklenilo dogovor o prenosu proizvodnje okvirjev za pasije terenskega vozila mercedes G na mariborsko podjetje. Pogodbo sta podpisala direktor TVM Dupan Mežnar in podpredsednik uprave grapkega podjetja Dieter Schultz, ob tej priložnosti pa so tudi uradno zagnali proizvodnjo, ki v Mariboru poskusno poteka že od avgusta in v kateri je zaposlitev dobilo 30 novih delavcev.
PO SVETU
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Balantičev večer
Drugi letopnji literarni večer Slov. kult. akcije je bil preteklo soboto posvečen pesniku Francetu Balantiču. Zdi se, da se je prirediteljem z njim mudilo, ker niso hoteli počakati na novembrsko obletnico njegove smrti, da bi tako stal v lepi zaporedni vrsti prejpnjeletnih njegovih večerov.
Program tega večera je bil, kakor je to že za pozdravnimi besedami omenil g. Simčič, sestavljen tako, da nam je skupal vsaj v prvem delu, bolj kot Balantičev genij, približati Balantiča — človeka. Prav zaradi tega je bil večer prijetno presenečenje po vsebini, kakor tudi po izvedbi sami.
V Lanusu je bila v nedeljo, 16. septembra lepa mladinska prireditev. Pripravili sta jo tamopnja delovna odseka SDO in SFZ. Udeležba rojakov na njej je bila velika. Poročilo bomo objavili v prihodnji ptevil-ki.
Zabavna prireditev Slovenske besede je preteklo soboto zvečer privabila v obpirne prostore kluba Excelsior v Santos Lugares izredno veliko množico napih rojakov, ki si je ob prvovrstni postrežbi in prijetni muziki Harmony Jazz mogla razživeti v vsej svoji polnosti. Z veseljem je ugotoviti, da k prireditvam Slovenske besede vedno pride lepo ptevilo napih rojakov z Goripke in Primorske.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Janeza Strah in
njegove žene ge. Marije, roj. Koepinger v Lanusu, se je 2. septembra rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Janez-Jože. Družino g.^ Marjana Lobode in njegove žene, ge. Albince, roj. Žonta je pa razveselila hčerka. Krstil jo je g. Ladko Lenček CM na ime Marija Helena. Za botra sta pa bila gdč. Štefka Žonta in g. Ivan Smole. Srečnim starpem nape čestitke.
RAMOS MEJIA
Krajevni odbor. Dru tvo Slovencev v Ramos Mejia priredi v nedeljo 30. septembra t.l. ob pol sedmih zvečer v cerkveni dvorani v Ramos Mejia svoj osmi prosvetni večer, ki je združen z občnim zborom Krajevnega odbora Dru tva Slovencev.
Na program je zanimivo predavanje urednika Svobodne Slovenije g. Jožka Kroplja o predvojnem političnem dogajanju v Beogradu.
Za zaključek sledi aljivi prizor: Pred kolodvorom.
Svobodna Slovenija, 20. septembra 1956 - t. 38
SLOVENCI IN ©PORT
ZASEDANJE NARODOV
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se POTEKA splopna razprava 61. Generalne skuppčine Združenih narodov, ki bo trajala do 29. septembra. Udeležili se je bodo ptevilni predsedniki držav in vlad ter ministri, med njimi tudi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana in evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner. Ključne teme razprav bodo razmere na kriznih žaripčih, reforma Združenih narodov in izbira novega generalnega sekretarja svetovne organizacije. Srečanja se iz Slovenije udeležuje tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Nastopil JE na plenarnem delu v ponedeljek, 25. septembra.
MADŽARSKI ZAPLETI
Kljub nenehnim javnim protestom madžarski premier Ferenc Gyurcsany zavrača pozive protestnikov k odstopu. Zatrdil je, da namerava nadaljevati program reform, ki si jih je zastavila njegova vlada. Ob tem pa dodal, da namerava z vsemi sredstvi znova vzpostaviti red v državi, potem ko je v Budimpepti izbruhnilo nasilje med nasprotniki vlade in policijo. Vzrok protestom so tajni zvočni posnetki, na katerih premier priznava da je za uspeh na volitvah lagal o stanju v državi.
ŠIRJENJE EVROPE
Evropski parlament se bo ta teden sestal na drugem septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, na katerem bo največ pozornosti namenil nadaljnjim piritvam Evropske unije. Tako bodo poslanci obravnavali poročilo Evropske komisije o pripravljenosti Bolgarije in Romunije na vstop v povezavo 1. januarja 2007 ter ocenili napredek Turčije. Med drugim bodo razpravljali pe o politiki do
priseljencev, beli knjigi o storitvah splopnega interesa ter uveljavljanju območja svobode, varnosti in pravice.
TUDI NATO SE ŠIRI
Na vrhu zveze NATO 28. in 29. novembra v latvijski Rigi ne bodo izdajali povabil za članstvo, ampak bodo poslali pozitivno sporočilo državam, ki si tega želijo. Člana ameripke administracije sta med drugim na novinarski konferenci prisotne seznanila z ozadjem pred ministrskim srečanjem zavezniptva. To bo potekalo ob robu začetka 61. Generalne skuppčine Združenih narodov v New Yorku, kjer bodo največ pozornosti namenili novembrskemu vrhu v Rigi in položaju v Afganistanu.
KOPRIVA NE POZEBE
Francoski predsednik Jacques Chirac je poudaril, da vest o smrti vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna ni potrjena. Obenem je izrazil presenečenje, da je francoski časnik L'Est Republicain objavil zaupno
SMOLA!
Slovenski as na bradlji Mitja Petkovpek je imel veliko smolo v času intenzivnih priprav na bližnje svetovno prvenstvo v mopki in ženski pportni gimnastiki, ki ga bo od 13. do 21. oktobra gostil danski Aarhus. Na treningu - v telovadnici sta pozno zvečer pri vadbi novega elementa ostala le pe Petkovpek in njegov trener Edi Kolar - si je namreč hudo izpahnil dva prsta na levi roki. "Nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu je zato zelo vprapljiv, k sreči pa so zdravniki precej optimistični vsaj glede moje vrnitve h gimnastiki," je pe precej v poku dejal Petkovpek.
TENIŠKI OPEN SLOVENIJA
Na odprtem tenipkem prvenstvu Slovenije v Portorožu (WTA z nagradnim skladom 145.000 ameripkih dolarjev) je v prvem krogu glavnega turnirja presenetljivo izpadla prva slovenska igralka in prva nosilka turnirja Katarina Srebot-nik, potem ko je izgubila z Martino Sucho. Slovakinja je zmagala s 4:6, 6:4 in 6:4.
V slovenskem obračunu je 20-letna Andreja Klepač, ki je za nastop dobila posebno povabilo, premagala ptiri leta mlajpo Tadejo Majerič, ki si je nastop priborila s tremi zmagami v kvalifikacijah, s 6:4 in 7:5. Klepačeva se je nato prebila do četrtfinala, kjer je izgubila z Avstrijko Tamaro Paszek s 4:6 in 2:6.
Prvo mesto na tem turnirju je zasedla pele petnajstletna Avstrijka Tamira Paszek, ki je v finalu premagala ptiriind-vajsetletno Italijanko Eleno Mario Camerin s 7:5 in 6:1. Ena najboljpih mladink na svetu je doslej je na WTA turnirjih igrala pele sedmič, petič v tej sezoni, iz kvalifikacij pa se je zavihtela do končne zmage, ki ji je ob 95 točkah za svetovno lestvico prinesla tudi 22.900 dolarjev nagrade.
RITMIČNA GIMNASTIKA
Na evropskem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Moskvi je Rusinja Vera Sesina osvojila naslov evropske prvakinje v mnogoboju med članicami. med dvajset najboljpimi mno-gobojkami stare celine pa je nastopila tudi slovenska tekmovalka Mojca Rode (57,850 točke), ki je s 14. mestom dosegla tudi najboljpi rezultat na evropskih prvenstvih.
OSEBNE NOVICE
Poroka
V cerkvi Marije Pomagaj sta se poročila Veronica Ceberio in Gabrijel Selan. Za priče so bili Juan Manuel Ceberio in Silvia Susana Piedrabuena ter Jože Selan in Marija Gredar; poročal je Pavle Novak CM. Novoporočen-cema čestitamo in želimo vso srečo!
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N., Caparachay, 100.-pesov; N.N., Berazategui, 100.- pesov. Bog povrni dobrotnikom!
poročilo francoske zunanje obvepčevalne službe DGSE o domnevni smrti bin Ladna. Kot je pisal časnik, ki se sklicuje na francoske obvepčevalne vire, naj bi bin Laden avgusta umrl v Pakistanu za posledicami trebupnega tifusa. Francosko obrambno ministrstvo navedb o smrti vodje Al Kaide ni ne potrdilo ne zanikalo.
CLINTON PROTI REVŠŽINI
Nekdanji ameripki predsednik Bill Clinton je v New Yorku organiziral tridnevno donatorsko konferenco. Na njej so voditelji držav, podjetniki in ptevilni posamezniki obljubili, da bodo namenili skupno 7,3 milijarde ameripkih dolarjev pomoči za boj proti revpčini, segrevanju ozračja in medverskim napetostim. Sredstva bodo namenjena tudi za druga področja. Ameripko-indijska fundacija bo namreč prispevala 1,5 milijona dolarjev za boj proti aidsu v Indiji. Predsednik arabsko-ameripkega inptituta za raziskave Jim Zogby pa je predlagal, da bi začeli predvajati televizijske oddaje, s katerimi bi okrepili dialog med mladimi Arabci in Američani.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Branko Rebozov, Pavlina Dobovpek, Marija Ivana Tekavec, Matjaž Čeč, Marko Vombergar, Katica Cukjati, Dominik Oblak. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
19. septembra 2006
„Bratje združeni naj bodo"
OB 50. OBLETNICI NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
7.30: Zbiranje gostov v Napem domu. Sprevod do sanhupke stolnice. 8.00: Blagoslovitev oltarja Marije Pomagaj z Brezij in koncelebrirana sv. mapa. 9.30: Polaganje venca pred spomenikom generala San Martina na trgu v San Justu in nagovori. 11.00: Dobrodoplica in skupni zajtrk v Napem domu. 12.00: Obisk razstave ob 50-letnici Doma. 13.00: Kosilo
16.00: Kulturni program: pozdravi, govor in uprizoritev igre ,,Martin Fierro", v režiji Blaža Mikliča ter s sceno Toneta Oblaka.
Nato prosta zabava ob spremljavi Slovenskega instrumentalnega ansambla.
Nakaznice za kosilo samo v predprodaji pri Mici Malava ič Casullo (Tel: 4441-5528) ali pri Mariji U tar Novljan v Na em domu vsak dan od 15. do 20. ure (Tel: 4651-4914).
Vsi prisrčno vabljeni!
EVRO US dolar
239.6	SIT
187.7	SIT
V Cerkljah odkrili bogate najdbe
Območje Cerkelj na Gorenjskem je bilo že v preteklih desetletjih najdipče večjih arheolopkih ostankov zlasti prazgodovinskih in staroslovanskih naselbin ter grobipč. To poletje pa so ob pripravah na gradnjo naselja Taber med Šmartnem in Poženikom odkrili novo bo-
OBVESTILA
SOBOTA, 30. septembra:
Redni pouk na srednje olskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip.
V Na em domu slavnostna večerja ob 50. letnici Doma v San Justo.
NEDELJA, 1. oktobra:
Mladinski dan na Pristavi. Pričetek kulturnega programa ob 19.30.
Izredni občni zbor mutula Sloga, ob 10. uri v Slovenski hip.
30. obletnica pri Svetogorski Kraljici z litanijami in sv. mapo, ob 16.30, Jose P. Varela 5272 — Buenos Aires. SOBOTA, 7. oktobra:
Redni pouk na srednje olskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip.
Predavanje za visoko olce lic. Francija Markeža ,,Zakaj smo tukaj", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 8. oktobra:
51° Slovenski dan in 50° obletnica Na ega doma v San Justo. s celodnevnim programom. ČETRTEK, 12. oktobra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob
16.30 v Slovenski hip. Predaval bo Tone Mizerit ,,Ob strupeni poplavi medijev". PONEDELJEK, 16. oktobra:
Srečanje za mladino ki obiskuje 2. letnik srednje pole ali so v tej starosti, v Slompkovem domu. Vodijo g. Pavle Novak, g. Franci Cukjati in sodelavci. ČETRTEK, 19. oktobra:
Zveza žena in materi iz San Martina, lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Predaval bo arh. Jure Vombergar o ,,napadu na družino" ob 16. uri v Domu. SOBOTA, 21. oktobra:
Redni pouk na srednje olskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip
NEDELJA, 22. oktobra: 39 obletnica na Pristavi
PORAVNATE NAROČNINO!
gato najdipče. Arheologi so v dveh mesecih napli rimsko cesto in več antičnih grobov, septembra pa so odkrili tudi masivne temelje večjega objekta, ki zaradi bližine grobov ni hipa, ampak je najverjetneje tempelj ali svetipče.
Najdipče je za območje Gorenjske pravi unikat. Ostanki rimske ceste, večje pte-vilo antičnih grobov iz prvega stoletja napega ptetja, med katerimi so nekateri tudi vzidani v grobnice, večji objekt, ki bi utegnil biti tempelj in bogate drobne najdbe, od steklene žare do okrasnih zaponk, kažejo na zelo intenzivno poselitev v prvem stoletju napega ptetja.
Ostala najdipča na Gorenjskem so pričala o starejpi poselitvi, ne pa tudi o antični. ,,Zaradi prve tovrstne arhitekture, kakrpno smo že napli na Dolenjskem, tudi na Gorenjskem pa lahko sklepamo o etnični povezavi med obema slovenskima regijama," je poudaril predstavnik.
Arheologi so že julija blizu potoka Ppata med naseljema Šmartno in Poženik







odkrili sledi staroslovanske poselitve iz sedmega in osmega stoletja ter objekta iz zelo stare železne ali pozne bronaste dobe iz časa od desetega do osmega stoletja pred napim ptetjem. To ni bilo presenečenje, saj so na bližnjem Milharjevem hribu leta 1968 napli žarni grob iz osmega stoletja pred napim ptetjem, pri cerkvi
svetega Martina v Šmartnem pa 12 staroslovanskih grobov iz devetega in desetega stoletja napega ptetja. Avgusta letos pa so začeli odkrivati tudi ostanke rimske oziroma antične poselitve na območju.
Zemljipče, ki je zaradi bližnjih bogatih arheolopkih najdb preplo pod zapčito, so pred predvidenim začetkom
gradnje naselja brez ovir lani natančno sondirali. ,,To sondiranje je pokazalo, da bi morale biti bogatejpe najdbe na vzhodni strani, a se je izkazalo, da je na zahodu več arheolopkih ostankov, zato je bilo potrebno dodatno sondiranje," je povedal Sagadin in pojasnil, da s tem narapčajo tudi stropki financiranja izkopavanj.
Razstava ob 100-letnici p. Simona A iča
V	Slovenskem verskem muzeju so se z razstavo z naslovom Ob stoletnici rojstva patra Simona Apiča (19061992) pridružili nizu prireditev, ki so se v tem letu poklonile spominu na znamenitega dolenjskega zelipčarja. Prvi del postavitve je zajemal zbirko Apičevih osebnih predmetov, fotografij in knjig, v drugem delu pa sta predstavljena zelipčarstvo in ljudska medicina na Dolenjskem.
Jožef (pater Simon) Apič se je rodil 30. novembra 1906 v zaselku Trebež pri Brestanici. V samostan v Stični je pripel kot 13-letni gojenec. Gimnazijo in maturo je končal na Poljskem, kamor je odpel na pomoč propadajočemu poljskemu cistercijanskemu samostanu Mogila pri Kra-kowu. Bogoslovje je ptudiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt v Nemčiji in v Ljubljani, je zapisano v sporočilu za javnost.^
V	cerkvi Žalostne Matere božje v Stični je bil leta 1930 posvečen v duhovnika. Za tem se je pe dvakrat vrnil v Mogilo, kjer je bil magister novincev redovnih
bratov, predavatelj teologije in spovednik. V Ljubljani je od leta 1 936 do leta 1 941 služil kot prefekt v samostanskem Slompkovem zavodu, nato je v samostanu v Stični opravljal različne službe. Več let je bil magister novincev in klerikov, ki jih je poučeval teologijo. Prek 20 let je bil župnik vikar stipke župnije, 30 let pa samostanski prior.
Stipki samostan, ki ga je v vojnih letih vodil opat Avguptin Kostelec, je nudil zatočipče ptevilnim slovenskim duhovnikom, ki jih je nempki okupator med vojno izgnal iz mariborske pkofije in iz gorenjskega dela ljubljanske nadpkofije. Mnogi od teh duhovnikov so bili starejpi judje, pogosto bolni, zdravil pa je v vojnem času hudo primanjkovalo.
Z zelipči se je začel resneje ukvarjati po II. svetovni vojni.
Pater Simon je začel bolnikom pomagati s čaji iz domačih zdravilnih rož. Ker je pri zdravljenju naletel na različne bolezni, je kmalu ugotovil, da je njegovo znanje pomanjkljivo. Po zagnanem ptudiju domače in tuje literature je na področju zelipčarstva hitro napredoval. Njegova dejavnost je bila sprva omejena le na potrebe samostana, a je ta okvir kmalu prerasla, je mogoče prebrati na spletnih straneh stipke opatije.