Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 78 Nejc NOVAK Anja ZGAGA Dražen MLINARIĆ Venio TOMAŠIĆ Bivalne celice za samoizolacijo v času covida-19 Epidemija covida-19 se je v Sloveniji začela marca letos in trajala 80 dni, kar je močno spremenilo vsakodnevno življenje ljudi. Arhitek- ti moramo biti družbeno odgovorni ter se odzivati na spremembe okoli sebe in predvideti ukrepe, ki bi v času krize lahko pripomogli k lajšanju te. Za prispevek smo proučili primere bivališč za čas izre- dnih razmer in razvili svoj model bivališča, ki je namenjen predvsem osamitvi uporabnikov v času epidemij nalezljivih bolezni. Bivanjske enote so modularne, zato omogočajo preprosto spajanje in so tako primerne za enega ali več uporabnikov. Gradniki so narejeni po na- čelu zlaganja tatami sestavljanke iz pene, zaradi česar je enote mo- goče preprosto prevažati, sestaviti, shranjevati in po koncu uporabe razstaviti. Bivalne enote se postavijo v obstoječe strukture v mestu, kot so garažne hiše nakupovalnih centrov ali bolnišnic, da lahko ko- ristijo preskrbo s hrano, ter se priključijo na obstoječo sanitarno in vodovodno infrastrukturo objektov. Ključne besede: bivalna celica, osamitev, epidemija, karantena, co- vid-19 1 Uvod V Vuhanu na Kitajskem so konec leta 2019 zaznali več prime- rov pljučnic, za katere je bilo pozneje ugotovljeno, da jih pov- zroča novi koronavirus, tako imenovani SARS-CoV-2. 13.  ja- nuarja 2020 je bil potrjen prvi primer zunaj Kitajske (WHO, 2020), do 21. februarja pa je bilo na območju evropske regije ugotovljenih 47 primerov okužb z virusom (Spiteri idr., 2020). V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom po- trdili 4. marca, država je 12. marca razglasila epidemijo (STA, 2020), le dan pozneje pa je Svetovna zdravstvena organizacija Evropo označila za nov epicenter virusa, saj je bilo dnevno število potrjenih primerov večje kot katerikoli dan na Kitaj- skem (Fredericks, 2020). Do 27. junija 2020 je po podatkih NIJZ v Sloveniji obolelo 1.581 ljudi, od tega 311 zdravstvenih delavcev (NIJZ, 2020). Osamitev bolnih in s tem preprečitev stika z zdravimi osebami je ključen ukrep za zajezitev širjenja okužbe. Okuženi z novim koronavirusom, ki bolezen (covid-19) prebolevajo z  blažjimi simptomi, morajo v samoizolacijo in v primeru poslabšanja v bolnišnično oskrbo, zdravim osebam, ki so bile v stiku z oku- ženimi, pa se odredi karantena za preprečevanje potencialnega prenosa bolezni prek oseb z netipično simptomatiko. Samoi- zolacija je privilegij, ki je v nekaterih primerih otežen ali celo ni mogoč. V gospodinjstvu lahko biva več oseb, ki se zaradi majhnosti bivanjskega prostora ne morejo umakniti v osamo ali si prostor delijo z osebami iz rizičnih skupin. Prav tako je lahko oteženo bivanje doma za zdravstvene delavce, ki so na svojem delovnem mestu izpostavljeni okužbi. Za prispevek smo proučili bivališča za zasilno bivanje v izre- dnih razmerah in poudarili njihove ključne lastnosti glede na možnosti uporabe v času epidemij, kot je novi koronavirus. Naš cilj je bil razviti modularno bivanjsko celico, ki omogoča izolacijo posameznika ali več oseb zunaj domačega okolja, če je to potrebno. Prispevek je nastal na podlagi seminarske naloge, pripravljene v študijskem letu 2019/2020 pri predmetu Biokli- matski koncepti v arhitekturi v prvem letniku podiplomskega študija arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. 2 Odzivnost arhitekture v času in prostoru Arhitektura je disciplina, ki se kot vsaka umetnost prilagaja modi časa in prostora. Skozi zgodovino so se v različnih ci- Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 79 vilizacijah pojavile značilnosti gradnje, s katerimi je mogoče opisati posebnosti določene kulture in obdobja. Tako so za slo- govno obdobje romanike značilni zaprtost notranjih prostorov in majhne okenske odprtine, gotika, ki je nasledila romaniko, pa je prostore odprla in jih razsvetlila. V stoletjih sta se razvijali tudi tehnika in tehnologija, ki sta z napredkom omogočali in še zmeraj omogočata spremembe v slogu in načinu gradnje. Dozidave in predvsem prezidave profanih in tudi sakralnih objektov so tesno povezane s  pojavom novih oblikovnih slo- gov, kar potrjuje željo po aktualnosti, trenutnosti in sledenju najnovejši modi. Ko so se objektu dodajale ali spreminjale vse- bine (volumni), se je to največkrat izvedlo skladno s takratnim slogom. Na primer Rotovž na Glavnem trgu v Mariboru je bil zgrajen v pozni gotiki v začetku 16. stoletja. Le petdeset let po izgradnji so ga dozidali in prezidali v renesančni podobi. Baročni vplivi se kažejo v čebulasti strehi stolpa in notranji baročni dvorani. Sredi 19. stoletja so ga spet prezidali, tokrat v klasicistično preobleko, preden je arhitekt Černigoj sredi 20. stoletja objektu povrnil »prvotno« podobo (Rotovž, 2020). Hkrati s sledenjem najnovejšim trendom in z razvojem novih slogov se arhitekturna produkcija pogosto odziva na aktualno stanje v družbi. Benetke je sredi 14. stoletja prizadela epidemija kuge, tako imenovane črne smrti, ki je po nekaterih ocenah po- bila tretjino Evropejcev. Benetke so kot izrazito trgovsko mesto bile še posebej ogrožene, zato so oblasti želele ločiti zdrave in bolne ljudi. Na od mesta ločenem otoku so leta 1423 odprli Lazzaretto Vecchio – ustanovo, v kateri so osamili in zdravi- li bolne s kugo, leta 1468 pa so na drugem otoku odprli še Lazzaretto Nuovo – kompleks objektov, v katerih so mornarji pred vstopom v  mesto prestajali štiridesetdnevno karanteno (Stub, 2014). V 17. stoletju so valovi epidemije kuge pustošili po vseh Slo- venskih deželah, tudi po Štajerski. Najhujši izbruh se je zgodil med letoma 1679 in 1683. V Mariboru »je zbolelo samo v Gosposki ulici preko 100 ljudi« (Umek, 1958, str. 80 in 83). Po prenehanju epidemije so meščani sredi Glavnega trga, pred prej omenjenim Rotovžem, leta 1681 postavili spominsko obe- ležje, Kužno znamenje, ki ga je takrat predstavljal kip Marije na stebru. Znamenje so leta 1748 nadomestili z novim stebrom z Marijinim kipom in kipi svetnikov na dvignjenem podstavku, ki ga je izdelal baročni kipar Jožef Straub. Danes si lahko na tem prostoru ogledamo kopijo originala. (Bjelan, 2020). Podobna znamenja v spomin na kugo in umrlim zaradi nje so postavili tudi v številnih drugih slovenskih krajih. Na Kitajskem se je v zadnjih desetletjih pojavila kultura gradnje bolnišnic v izjemno kratkem času. Med epidemijo sarsa leta 2003 so v Pekingu zaradi pomanjkanja razpoložljivih postelj v manj kot tednu dni postavili bolnišnico Xiaotangshan. Po- dobno so storili med nedavno epidemijo koronavirusa, ko so v Vuhanu zgradili bolnišnici Huoshenshan in Leishenshan (Bre- celj, 2020). V vseh treh primerih gre za prefabricirane mo- dularne gradnje, ki so jih postavile vojske delavcev in strojev, arhitektura objektov pa je podrejena predvsem utilitarnosti in funkcionalnosti. 3 Proučevanje referenčnih primerov Med proučevanjem referenčnih primerov arhitektur, name- njenih bivanju v času izrednih razmer, smo se osredotočili na štiri primere: 1. Shelter Squared, Jeremy Carman and Jayson Champlain, 2017, 2. Just a Minute, Barberio Colella Arc, 2015, 3. Living capsule, César Leonardo Oreamuno Canizal, 2015, 4. Corona Cabina Tehnix, Tehnix eco industry, 2020. Shelter Squared je primer bivalne celice za reševanje bivanj- ske problematike po večjih katastrofah. Zasnovala sta jo Je- remy Carman in Jayson Champlain s podporo delavnice MADWORKSHOP. Postavitev je predvidena znotraj večjih struktur, kot so športne dvorane ali hale. Posamezna celica naj bi se povezovala z drugimi celicami v celoto, kjer bi se tvoril občutek skupnosti. Tlorisni gabariti ene enote znašajo v po- stavljeni obliki 2,1 × 2,3 m, višinski gabarit znaša okoli 2,2 m, kar zadošča za bivanje, spanje, sedenje in hrambo stvari dvema uporabnikoma. Zasnova je gospodarna in cenovno ugodna: posamezna celica je sestavljena iz ogrodja in tekstilnega ovoja, pri postavljanju pa pomagajo trakovi z ježkom Velkro. Posta- vitev je po navedbah avtorjev tako preprosta, da si uporabnik enoto sam zlahka sestavi v 15 minutah (Abdallah, 2018). Zložljivo začasno zatočišče Just a Minute je nastalo kot ne- posreden odziv arhitekturnega biroja Barberio Colella ARC na potres v Nepalu aprila 2015. Enote se postavijo v naravno ali mestno okolje po naravnih katastrofah, lahko tudi po več enot skupaj, da se tvori vas. Celice je mogoče povezati, tako da se pridobijo večji ali dodatni prostori. Mere posamezne enote znašajo v zloženi obliki 2,5 × 4 m oziroma 11 × 4,1 m, ko se zatočišče raztegne na polno velikost, ki je primerna za bivanje 4–10 ljudi. Zatočišče je izdelano iz lokalnih materialov in ma- terialov, ki so v bližnjem okolju lahko dostopni. Enoto tvori ksno centralno jedro iz OSB-plošč, v katero sta umeščeni kopalnica in majhna kuhinja, na vsako stran pa je pritrjena zložljiva struktura iz bambusa, bele jute, reciklirane volne in vodoodporne membrane, v kateri je dnevni oziroma spalni prostor (Lynch, 2015). Living capsule izpolnjuje osnovne potrebe skupnosti po izre- dnih stanjih ali nesrečah. Arhitekt Césarju Oreamunu je svojo Bivalne celice za samoizolacijo v času covida-19 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 80 N. NOVAK, A. ZGAGA, D. MLINARIĆ, V. TOMAŠIĆ modularno kapsulo zasnoval po načelu švicarskega vojaškega noža: arhitektura, ki hkrati reši več težav. Projekt se osredotoča na kakovost oskrbe osnovnih potreb po kriznih stanjih, zato imajo posamezne enote vse funkcije majhnega stanovanja, tudi manjšo kuhinjo in kopalnico. Tlorisni gabariti merijo 5,8 × 3,5 m, zunanja višina do strehe je 3,6 m, notranja pa 2,2 m. Celico lahko uporabljajo štiri osebe ali manj. Notranjost je prilagodljiva, saj je kapsula sestavljena iz petih funkcionalnih modulov, od tega so trije premični (notranje pohištvo) in dva toga (konstrukcijska podpora). Enote se preprosto izdelajo, transportirajo in sestavijo (Equipo Editorial, 2016). Corona Cabina Tehnix je mobilno bivališče, v katerem lahko uporabniki med pandemijo covida-19 prestajajo karanteno ali se samoizolirajo. Razvilo jo je hrvaško podjetje Tehnix za svoje voznike, ki potujejo po Evropi. Vozniki ob prihodu pustijo tovornjak na razkuževanju, sami pa se v tem času umaknejo v kabino, kjer se lahko spočijejo in preživijo čas do naslednje vožnje. Pri tem ne pridejo v stik z drugimi osebami, zato ni nevarnosti, da bi okužili zdrave. Celo hrana se dostavi v ločen predal prek lopute, da se je mogoče izogniti nezaželenim sti- kom. Majhna kabina, ki spominja na kontejner, meri 6,5 m × 3 m in ima 3 m višine. V notranjosti so kuhinja, kopalnica in štiri postelje za bivanje največ štirih oseb. Posamezno enoto proizvedejo kot celoto in jo s tovornjakom pripeljejo na želeno lokacijo (Simmonds, 2020). Z analizo referenčnih primerov smo opredelili ključne lastno- sti, ki jih mora imeti zasilno bivališče: • preprosto sestavljanje; • večnamenskost notranjega prostora; • (nespremenljiv) sanitarni del; • možnost učinkovite (samo)izolacije brez nevarnosti za druge; • možnost preprostega transporta enote; • uporaba lokalno dostopnih gradbenih materialov, ki so tudi prijazni okolju. 4 Glavna ideja bivalne celice Osnovna ideja bivalne celice je ustvariti začasno bivališče, ki ga je mogoče preprosto proizvesti iz dostopnih in okolju pri- jaznih materialov, zlahka skladiščiti, transportirati in sestaviti za uporabo v času hudih razmer. Namenjeno je predvsem sa- moizolaciji med epidemijo, uporabljati pa ga je mogoča tudi v primeru naravnih nesreč ali humanitarnih kriz, ko je v zelo kratkem času potrebno veliko število zasilnih bivališč. 4.1 Gradniki in spajanje teh Gradniki celice (plošče, ki tvorijo stene, tla oziroma streho) so med seboj spojeni po vzoru otroške sestavljanke iz pene. Koncept zlaganja gradnikov omogoča preprosto, trdno in hi- tro postavljanje elementov. Stranice gradnikov so nazobčane, zato se brez težav sestavijo v  celoto. Različica tega spoja se uporablja v lesarstvu. Rogljične spoje so mizarji tradicionalno uporabljali za povezovanje lesenih gradnikov, primer tega je spoj »lastovičji rep«. 4.2 Različice stranic Osnovni gradnik bivalne celice je lesena sendvičplošča z vme- snim zračnim slojem oziroma ustrezno debelino toplotne izolacije, odvisno od časa uporabe v zimskem, pomladnem, poletnem ali jesenskem času. Plošče je mogoče proizvesti v Slika 1: Koncept spajanja elementov (tehnična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 81 različnih dimenzijah in oblikah: cele plošče v razmerju 1 : 1, ki tvorijo kvadrat z notranjo stranico 250 cm, ali kot manjše kose v razmerju 1 : 2. Gradnike je mogoče znižati za uporabo v prostorih z nižjo svetlo etažno višino. Instalacijska stena z vodovodnimi in kanalizacijskimi instalacijami omogoča pre- prosto priključitev sanitarnih elementov, kot so umivalnik, stranišče in prha. Odprtine v stranicah, ki se zasteklijo, se prekrijejo z dvoslojno napihljivo prosojno membrano ali pa se vanje vstavijo vrata, ki omogočajo prehod v zunanjščino. Okno je vgrajeno v vsaj eno stranico celice, ki mora biti v razmerju 1 : 1. Telekomunika- cijske instalacije v obliki brezžičnega dostopa do spleta skrbijo za večje ugodje in boljšo povezanost uporabnika z  zunanjim svetom. Les je izbran kot prevladujoči gradbeni material zaradi števil- nih prednosti: okoljska prijaznost, lahka obdelava in vgradnja ter predvsem dostopnost materiala, ki omogoča, da se gradniki celic proizvedejo v domačih podjetjih in da je proizvodnja ne- odvisna od morebitnega zaprtja državnih mej. 4.3 Modularnost Minimalna bivalna celica je namenjena enemu uporabniku ter sestoji iz spalnega in sanitarnega dela. Mogoče jo je povečati z dodajanjem enega ali dveh spalnih modulov, kar ustvari večjo bivalno celico, namenjeno do štirim uporabnikom. Sanitarni modul vsake bivalne celice nudi možnost razširitve ali skrčitve proti bivalnemu prostoru, odvisno od števila uporabnikov v celici, kar omogoči večjo površino, namenjeno bivalnim pro- storom. Če so sanitarije znotraj obstoječih objektov, v katerih se posta- vijo bivalne celice, ter omogočajo neovirano in za uporabnike nenevarno uporabo, se lahko sanitarni del znotraj celice popol- noma opusti. V tem primeru se prostor uporabi kot povečan bivalni prostor. Slika 2: Prikazi gradnikov (tehnična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Bivalne celice za samoizolacijo v času covida-19 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 82 4.4 Postavitev v prostoru Celice je mogoče postaviti znotraj večjih objektov, kot so parkirne hiše, hale, kongresni centri, razstavišča in podobno. Predvsem parkirne hiše trgovskih centrov omogočajo neposre- dno navezavo na nujno potrebne servise, kot so sanitarije in prehranska oskrba. V  majhni kuhinji v bivalni celici je sicer mogoče kuhati, vendar je za uporabnike preprostejša preskr- ba s hrano iz restavracij in kuhinj v trgovskih centrih, ki bi lahko obratovale ob  upoštevanju ukrepov za preprečevanje epidemije. Postavitev celic v primeru epidemije mora biti izvedena tako, da omogoča ločitev umazanih in čistih poti uporabnikov, saj se s tem zmanjša nevarnost okužbe ob morebitnem srečanju. Tako se med nizoma celic vzpostavi umazana pot, po kateri se gibljejo uporabniki, ki pomenijo zdravstveno tveganje za druge v bližini, in izvajalci storitev, ki jih ti potrebujejo, kot so zdravstvena oskrba, dostava hrane in pijače, čiščenje prostora ipd. Na zadnji strani niza celic se vzpostavijo čiste poti, po katerih lahko ozdravljeni uporabniki zapustijo celico, ne da bi se med odhodom srečali s potencialno kužnimi. S tem se prepreči stik med okuženimi in zdravimi in zmanjša možnost ponovne okužbe. V Mariboru so za postavitev bivalnih celic najprimernejše te lokacije: • parkirna hiša Europark, Pobreška cesta, • parkirna hiša starega Mercatorja (Mercator Cash & Carry Maribor), Tržaška cesta, • parkirna hiša Planet Tuš Maribor, Na Poljanah. Večja parkirišča in garažne hiše nakupovalnih centrov so bili med epidemijo večinoma prazni zaradi ukrepov preprečeva- nja širjenja okužbe, ki so dovoljevali le obratovanje lekarn in trgovin z živili. Navedene lokacije so prav zaradi tega najpri- mernejše: izpraznjene parkirne hiše nudijo za uporabo večji, odprt, nadkrit prostor, trgovski centri pa omogočajo oskrbo s  prehrano in uporabo sanitarij. Omenjene parkirne hiše so tudi nadzemne, tako da sta ob pravilni postavitvi v bivalnih celicah omogočena osvetljenost z naravno svetlobo in pogled navzven. Parkirne hiše stojijo ob večjih prometnicah ali v bliži- ni teh, kar omogoča tudi razmeroma dobro povezavo z Oddel- kom za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor. Manj primerni lokaciji v naravno osvetljenih parkirnih hišah, ki ne ponujata oskrbe s hrano, vendar lahko zaradi razmeroma ugodne lege v mestu in dobre prometne povezanosti z UKC Maribor v času izredne krize prav tako prideta v poštev, sta: • parkirna hiša OBI Maribor, Tržaška cesta, • Parkirna hiša Slavija, Ulica Vita Kraigherja. Slika 3: Shematski tlorisi minimalne celice iz dveh modularnih enot (tehnična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Slika 4: Shematski tlorisi večje celice iz štirih modularnih enot (teh- nična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) N. NOVAK, A. ZGAGA, D. MLINARIĆ, V. TOMAŠIĆ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 83 Slika 5: Prečni in vzdolžni prerez ter pogleda na zunanjost minimalne celice (tehnična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Slika 6: Prikaz primerov postavitve celic v parkirni hiši z ločenimi čistimi in umazanimi potmi uporabnikov (tehnična risba: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Bivalne celice za samoizolacijo v času covida-19 Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 84 Slika 8: Vizualizacija pogleda v notranjost celic (prikaz: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) Slika 7: Vizualizacija celic v prostoru v nočnem času (prikaz: Dražen Mlinarić, Nejc Novak, Venio Tomašić, Anja Zgaga) 5 Vpliv na okolje in raba po epidemiji 5.1 Vpliv na okolje Bivalne celice so začasne strukture, ki zično ne posegajo v okolje niti v objekt, v katerem stojijo. Po uporabi se lahko odstranijo in objekt, na primer garažna hiša nakupovalnega središča, znova prevzame svojo primarno namembnost. Sanitarna oskrba celic se izvaja prek napeljave, ki jo je po koncu uporabe mogoče odstraniti. Vodovodno napeljavo je mogoče izvesti z vodovodnimi priključki v obstoječem objektu ali na javni vodovodni napeljavi v bližini. Fekalni vodi lahko upora- bljajo morebiten naklon etažnih plošč garažne hiše in se stekajo v najbližji kanalizacijski priključek ali začasne zbiralnike, ki se praznijo po potrebi. N. NOVAK, A. ZGAGA, D. MLINARIĆ, V. TOMAŠIĆ Urbani izziv, strokovna izdaja, 2021, št. 12 85 5.2 Raba po epidemiji Bivalne celice so prvenstveno namenjene začasnemu bivanju – izolaciji v času epidemij. Alternativna uporaba celic je mogoča tudi za reševanje bivanjske problematike po naravnih nesrečah ali v času humanitarnih kriz, lahko pa se uporabljajo tudi kot prostor za odvzem brisov za ugotavljanje okuženosti s covi- dom-19. Postaviti bi jih bilo mogoče pod nadstreški bolnišnic, zaradi česar bi bile odpornejše na vremenske vplive in trdnejše kot šotori, ki se pogosto uporabljajo v ta namen. Celice se po koncu uporabe pospravijo. Sistem spajanja, ki olaj- ša postavljanje, omogoča tudi preprosto razstavljanje in shra- njevanje gradnikov za ponovno uporabo. Po izteku življenjske dobe gradnikov oziroma ko prevelika iztrošenost teh ne omo- goča več varne uporabe, se ti reciklirajo ali predelajo v druge izdelke. To omogoča uporaba naravnih materialov v  sendvič- plošči, kot so les in toplotne izolacije iz naravnih materialov. 6 Sklep Arhitektura je veda, ki se odziva na družbene spremembe  – naj bodo to nove slogovne usmeritve, spominska obeležja za označevanja konca različnih kriz ali namenski projekti za reševanje kriznih okoliščin. Sodobna arhitekturna produkcija premore številne projekte, ki so nastali kot odziv na različne katastrofe; na primer na potres v Nepalu ali izbruh epidemije koronavirusa. Predstavljen predlog bivalne celice, ki je nastal kot naš odziv na epidemijo covida-19, omogoča dodatno mo- žnost bivanja v izolaciji. Bivalne enote se lahko uporabijo tudi za reševanje bivalne stiske po drugih izrednih stanjih, kot so potresi, naravne nesreče ali humanitarne krize. Nejc Novak, dipl. inž. arh. (UN), študent magistrskega študija arhitek- ture Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženir- stvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo, Krekova 2, 2000 Maribor E-pošta: nejc.novak6@student.um.si Anja Zgaga, dipl. inž. arh. (UN), študentka magistrskega študija arhitekture Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženir- stvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo, Krekova 2, 2000 Maribor E-pošta: anja.zgaga@student.um.si Dražen Mlinarić, dipl. inž. arh. (UN), študent magistrskega študija arhitekture Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženir- stvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo, Krekova 2, 2000 Maribor E-pošta: drazen.mlinaric@student.um.si Venio Tomašić, dipl. inž. arh. (UN), študent magistrskega študija arhitekture Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženir- stvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo, Krekova 2, 2000 Maribor E-pošta: venio.tomasic@student.um.si Viri in literatura Abdallah, C. (2018). This stackable emergency shelter can be assembled in under 15 minutes. ArchDaily [na spletu]. Dostopno na: https://www. archdaily.com/892026/this-stackable-emergency-shelter-can-be-assem- bled-in-under-15-minutes (sneto 26. 4. 2020). Bjelan, A. (2020). Kuga v Mariboru: nadzor meja, karantena in prepovedi nekoč. Maribor24.si [na spletu]. Dostopno na: https://maribor24.si/ lokalno/kuga-v-mariboru-nadzor-meja-karantena-in-prepovedi-nekoc (sneto 16. 7. 2020). Brecelj, E. (2020). (BRANJE) Ne kitajski, slovenski čudež. Večer [na spletu]. Dostopno na: https://www.vecer.com/ branje-ne-kitajski-slovenski-cudez-10127418 (sneto 16. 7. 2020). Equipo Editorial (2016). Living capsule offers shelter from disaster. Arc- hDaily [na spletu]. Dostopno na: https://www.archdaily.com/801540/ living-capsule-offers-shelter-from-disasters (sneto 26. 4. 2020). Fredericks, B. (2020). WHO says Europe is new epicenter of coronavirus pandemic. New York Post [na spletu]. Dostopno na: https://nypost.com/2020/03/13/who-says-europe-is-new-epicenter-of- -coronavirus-pandemic (sneto 29. 6. 2020). Lynch, P. (2015). Barberio Colella ARC designs Pop-up home to rebuild nepalese lives in »Just a Minute«. ArchDaily [na spletu]. Dostopno na: https://www.archdaily.com/775698/barberio-colella-arc-designs-pop- -up-home-to-rebuild-nepalese-lives-in-justa-minute (sneto 26. 4. 2020). NIJZ (2020). Dnevno spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (COVID-19). Dosto- pno na: https://www.nijz.si/sl/dnevno-spremljanje-okuzb-s-sars-cov-2- -covid-19 (sneto 29. 6. 2020). Rotovž (2020). Rotovž – Mestna hiša. Arhitekturni vodnik [na spletu]. Dostopno na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=214,3 (sneto 12. 7. 2020). Simmonds, L. (2020). Corona cabin: Despite coronavirus, Međimurje Company Tehnix does well. Total Croatia News [na spletu]. Dostopno na: https://www.total-croatia-news.com/made-in-croatia/42330-tehnix (sneto 25. 4. 2020). Spiteri, G., Fielding, J., Diercke, M., Campese, C., idr. (2020). First cases of coronavirus disease 2019 (COVID-19) in the WHO European Region, 24 January to 21 February 2020. ResearchGate [na spletu]. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/339730023_First_cases_of_ coronavirus_disease_2019_COVID-19_in_the_WHO_European_Regi- on_24_January_to_21_February_2020 (sneto 29. 6. 2020). STA (2020). Koronavirus v Sloveniji: Najnovejše novice in ključne informaci- je o epidemiji. Dostopno na: https://www.sta.si/v-srediscu/ koronavirus2020 (sneto 31. 5. 2020). Stub, S. T. (2020). Venice’s black death and the dawn of quarantine. Dis- cover [na spletu]. Dostopno na: https://www.discovermagazine.com/ planet-earth/venices-black-death-and-the-dawn-of-quarantine (sneto 30. 6. 2020). Umek, E. (1958). Kuga na Štajerskem v letih 1679–1683. Kronika (Ljublja- na), letnik 6, številka 2, str. 80–84. Dostopno na: https://www.dlib.si/ stream/URN:NBN:SI:doc-WXTFHWHT/ d848a22e-baff-43e8-ba3d-2ee242cba931/PDF (sneto 16. 7. 2020). WHO (2020). WHO Timeline – COVID-19. World Health Organization [na spletu]. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/detail/27-04- -2020-who-timeline---covid-19?gclid=Cj0KCQjwoub3BRC6ARIsABGhnya- FoDfkYCTI8wvnaESMUzCmo5QmPQFraRQjKdJ42QjVS7hNBuwAr7oaAvv- DEALw_wcB (sneto 29. 6. 2020). Bivalne celice za samoizolacijo v času covida-19