Kandidati podružnice Slo venske kmečke zveze Ljubljana Vič-Rudnik Občinski nivo: Zbor krajevnih skupnosti: Volilna enota: 9 KS Ig - Janez CIMPERMAN 10 KS Iška vas - Franc STRELE 14 KS Lavrica - Anton ŽGAJNAR 19 KS Peruzzi - Franc MIHEVC 22 KS Polhov Gradec - Rajko KOZJEK 23 KS Rakitna - Zdravko BEZEK 25 KS Rob - Anton KLANČAR 30 KS Tomišelj - Slavko PAVLIČ 32 KS Turjak - Franc PEČNIK 33 KS Velike Lašče - Anton POLZELNIK 35 KS Vnanje Gorice - Špela PUGELJ, Mari-ja MARINKO 38 KS Želimlje - Alojz GOLOB 13 KS Krim - Mihael KUŠAR 5 KS Dobrova - Jernej RIHAR Zbor združenega dela: . . VoLilna enota: . 7 Peter INTIHAR 8 Aleš HORVAT 19 MilanTEKAVEC :. , 20AlojzKOPAČ - ' ' • Družbenopoiitični zbor pod imenom DEMOS - ZDRUZENA OPOZICIJA Stane PRIJATELJ iz Velike Slevice Vladimir dr. SIEGL iz Iga Tone MALOVRH iz Žažarja Janez KRLAJIČ iz Jezera Anton TEHOVNIK iz Brezij Ciril RUPERT iz Iga Kandidati podružnice Slovenske kmečke zveze Ljubljana Vič-Rudnik Mestni nivo: ZBOR OBČIN. VOLILNA ENOTA 5: Franc dr. ČERNE Peter ZAJC ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: VOLILNA ENOTA 2: Janez BULC 17: Anton ŽUŽEK Družbenopolitični zbor: Kmečka zveza nastopa samostojno! Volilna enota 5: Vinko MARINKO iz Vnanjih Goric Marjan GALE iz Škofljice Rajko KOZJEK iz Polhovega Gradca Stane PETRLIN iz Roba Stane BAČAR iz Kamnika pod Krimom Te kandidate se voli 22. aprila. Republiški nivo: Naš kandidat za republiški družbenopolitični zbor v 3. volilni enoti je: Marija MARINKO — študent biotehnične fakultete v Ljubljani. Vizija razvoja ... ¦ Ljubljanskega barja Trditev, da ima barje ugodnejše pogoje za preživetje kmetij kot ostali predeii v Sloveniji, ne drži. Socialističnemu sistemu namreč ni bil cilj obdelano barje, ampak zaposlitev vseh krae-tov v tovarnah bližnjega mesta. Hrano pa naj bi pridelovala državna posestva. Prav zato so družinske kmetije razbili, zemljo pobrali, kar pa jo je ostalo, pa razmenjali še med kmeti. Državna posestva pa se niso obnesla, ker jim ni bil cilj stroka in praksa, temveč ideologija in podpora države, ki je bila neodvisna od kvalite-te dela na posestvih. Prav zaradi tega so bile vse akcije polovičarsko izpeljane in že vnaprej obso-jene na neuspeh. Edina resnejša akcija, ki je uspela. je bila posaditev topolov in hrastov na že prej izsušenih in urejenih parcelah. Zaradi vseh teh ran zahtevamo, da se ljub-ljansko barje obravnava v enakem razredu kot ostala hribovska področja. Cilj prebivalcev je prijazno in zdravo barje, zato Kmečka zveza podpira varianto oživitve barja, s katero bi pridobili čim več pridelovalnih površin. pa tudi rezervate močvirja za ohranitev delovanja barja v prvotnem stanju. Ljubljansko barje mora postati urejen prostor. Očitek, da je neprimeren za kmetijstvo je neutemeljen, saj je zemlja spočita, le stroka in zdrava pamet morata poteptati ideologijo, ki je kriva za sedanje stanje. Oživitev barja bomo dosegli z skupnimi moč- mi vsi zainteresirani. s stalnim sodelovanjem in to takšnim, da ne bo nihče prizadet in vsi zado-voljni. O takšnem sodelovanju se dogovarjamo kmetje, posestva Gmajnice, Želeni in ZK Ljub-ljana. vabimo pa tudi vse ostale. Nad vsemi posegi na barju bo ostala nadzorna komisija, sestavljena iz vseh prtsotnih skupin. Naš skupni cilj je, da ti prelomni časi ne bi naredili ponovno škodo zemlji in s tem zapečati-li usodo naroda. Vodi pa nas dejstvo, da preživi tisti, ki se najbolje prilagaja danim razmeram. DRAGO STANOVNIK SKZ LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Ljudje božji ne bodfte tako brezbrižni! V času, ko se volitve vedno bolj približujejo, opažam med Ijudmi nekako omamo in brezbriž-nost. Pogosto padejo besede, kot: meni je vse-eno, kdo zmaga na volitvah, alipa besede: sajso vsi enaki, njim se gre tako ali tako samo za stolčke. Vprašam se zakaj taka brezbrižnost? Ali tiči v Ijudeh še vedno neka dresiranost komunistič-nega sistema ? Ali vam je res vseeno in želite biti še naprej vpreženi v vajeti in čutiti na vaši koži udarce komunističnega križevega pota? Posebnopa mejezi, če sepri tem napada tudi pionirja novih idej, pripadnike našega Demosa. Zavedajmo se, da za nas in za odpravo človeških krivic irtvujejo svoj prosti čas in to brezplačno, saj so praktično brez sredstev. Celo v tujinijim ni vseeno, kdo bo vodil novo Slovenijo, saj se po člankih v časopisih lahko razbere veliko simpatij za Demos. Ktnetje, ali vam je res vseeno, da država in njen komunistični sistem še vedno razpolagajo z vašo zetnljo? Kot se zadnje čase spet dogaja, me spravlja ponovno v jezo brezmočnega. Lju-djem, ki so imeli zemljo za 20 let pogodbeno v najem, se zemlja delno spet vzame nazaj, npr. v Vnanjih Goricah. Državni, kakor se imenuje-jo, so pričeli zemljo tako intenzivno in natančno obdelovati, kakor bi se leta štelo samo do 2000, kakorje prerokovano. Baje delajo ogromne silose za prihodnjo rejo ničkoliko bikov. Samo tal so se zbudili prav pred volitvami, ko jim je začelo že pošteno goreti pod nogami. V skoraj 40 letnem gospo-darstvu so napravili en bankrot za drugim. Toje pa tako ali tako vseeno, saj take probleme rešu-je skupnost, skupnost pa smo mi. Ljudje božji, ali vamje res vseeno, da urbani-sti delajo velike načrte, še preden imajo na voljo zemljo za gradnjo? Prepričani so, da jo bodo dobili od kmetov, ki bi vse pridno podpisali. Lani so kmetom dali upanja, da so se mu v njegovi poštenosti zasvetile oči. Upanje, da bi dobil ukradeno zemljo nazaj. Sedaj se že slišijo besede kombinatov, da če kmetje mislijo, da bodo dobili zemljo nazaj, so se ušteli. Kakor tovariši pravijo, kmetje so se tako ali tako podpisali. Sedaj pa bodite vsaj enkrat po-šteni, ko vas sprašujem: ali stejih vprašali, če so jo pripravljeni prodati, kot se to dela pri pošte-nih kupnih pogodbah ? Ali pa ste jim rekli, da jim je ta in ona parcela vzeta, sedaj pa se podpišite? Veste, vi ste imeli kmeta vedno za osla, sedaj ste pa postali osli sami. Če osla pobarvaš modro ali rdeče, vedno ostane osel (muhast). Vi ste tnorali spremeniti ime in barvo iz ko-munistične partije v ne vem kakšno socialistič-no, da malo drugače zveni. Vprašam vas: se sramujete že imena vašega ideala? To se mizdi, da ste kakor Ijudje, ki imajo nekaj za bregom, ali pa kakor težki zločinci, ki si spreminjajo imena, da jih ne bi kdo prepoznal. Nas kmete pa ni treba biti sratn, saj smo vedno pošteno služili svoji državi. Mi smo vedno izpolnjevali svoje obveznosti, čeprav smo zra-ven osiromašili. Naj na#he bo sram povedati, da smo kmetje, pa čeprav včasih smrdimo. Mi imamo še pošte-no, nepokvarjeno dušo in čisto srce. Srce. ki je te marsikatero od žalosti in obupanja opešalo. Kako smešno se mi zdi, s kakšnimi sredstvi hočejo socialni komunisti pridobiti glasove pri volitvah... Pri tistih Ijudeh, ki jih je največ, to so upokojenci, saj so jim v kratkem času kar precej povečali dohodke — sprašujem se. če se bo to obdržalo tudi po volitvah, če bodo zma-gali? Za nas kmete in isto misleče pa je samo še eno upanje, to je naša kmečka zveza in Demos, vkateregaje vključena. Zaupajmoji, saj izgubi-ti tako ali tako nimamo več veliko, pridobimo pa lahko ogromno. Vas pozdravlja vaša trpeča in pričakujoča Marija Veršič, Brezovica 36.