V središču MARko ŠTRoVS, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve* oBVEZno DoDATno PokoJnInSko ZAVARoVAnJE Slovensko pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zelo prožno. V skrbi za svojo dolgoročno socialno varnost so ljudje pripravljeni sprejeti korenite spremembe. Zakonodaja na tem področju se je tako v zadnjih tridesetih letih v povprečju spremenila po dvakrat na leto, na vsakih osem let pa je bila deležna večjih sprememb, ki so se imenovale »reforma«. ker je bila zadnja obsežna sprememba sprejeta leta 1999, lahko letos spet pričakujemo večji poseg. To izhaja tudi iz letošnjega vladnega normativnega programa, po katerem naj bi v začetku poletja poslala državnemu zboru v sprejem novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, jeseni pa še nov zakon o dodatnem pokojninskem varčevanju in zavarovanju. Z letošnjimi spremembami naj bi med drugim uredili področje dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se je v zadnjih desetih letih razvijalo dokaj hitro, vendar nekonsistentno. Zato poznamo številne oblike zbiranja denarja od državljanov oziroma delodajalcev, ki po svojem imenu ali razglašenih ciljih sodijo v ta sistem: obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno kolektivno oziroma individualno dodatno pokojninsko zavarovanje, dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev in pokojninske bone. Naštete oblike se razlikujejo po krogu zavarovancev in zavezancevza plačevanje zavarovalnih premij, po nosilcih, po načinu določanja, nalaganja in uporabe privarčevanih premij, in po obliki in ročnosti obljubljenih rent in drugih pravic. Predvidoma bi iz sedanjega enotnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju izločili in v posebnem zakonu o dodatnem pokojninskem varčevanju in zavarovanju uredili vse oblike prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V starem in le nekoliko popravljenem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju * Univerzitetni diplomirani pravnik. V okviru ministrstva je bil od leta 1984 do začetka leta 2000 zadolžen za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem pa je prevzel funkcijo državnega sekretarja, ki mu je prenehala z menjavo vlade po volitvah 2000. Po štirih letih dela na položaju sekretarja poslanske skupine v državnem zboru se je decembra 2004 vrnil v Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot generalni direktor direktorata za delo in pravice iz dela. Znan je predvsem kot strokovnjak za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dvajsetega decembra 2006 je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Delo in varnost 52/2007/1 bo tako ostalo le še obvezno zavarovanje na podlagi solidarnosti, ki ga izvaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Z vidika zavarovanca in njegovega delodajalca je med vsemi oblikami dodatnih pokojninskih zavarovanj najbolj ugodno prav to obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, kije bilo uvedeno z reformo iz leta 1999 namesto prejšnjega štetja zavarovalne dobe s povečanjem (benefkacije). V to zavarovanje so se morali obvezno vključiti zavarovanci, ki so 31.12. 2000 imeli manj kot 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe in so 1.1.2001 delali na delovnih mestih, kjer se je štela zavarovalna doba s povečanjem. Tisti zavarovanci, ki pa so imeli najmanj 25 let (moški) oziroma 23 let (ženske) pokojninske dobe, so obdržali pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem po prejšnjih predpisih. Poleg navedenih delavcev so se na podlagi zakona o carinski službi v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje vključili tudi delavci carinske uprave, in to ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Tako prejšnja benefkacija zavarovalne dobe kot sedanje obvezno dodatno zavarovanje sta namenjena izključno zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela ali dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno poklicno opravljati. Pri takih zavarovancih lahko nastopi delovna nesposobnost še pred dopolnitvijo minimalne starosti 58 let, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine, oziroma svojega poklica ne morejo opravljati polno delovno dobo in so zaradi tega upravičeni do sorazmerno nižje starostne pokojnine. Pravica do poklicne pokojnine iz obveznega dodatnega zavarovanja, ki jo fnancirajo delodajalci, tem zavarovancem krije tovrstne rizike. Benifkacija je glede na vrsto delovnega mesta znašala dva, tri, štiri, pet ali šest mesecev letno in temu so sledili prispevki po stopnjah 4.20 %, 6.25 %, 8.40 %, 10.55 % ali 12.60 % na bruto plače, kijih je moral delodajalec plačevati zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Enako razvrstitev glede na vrsto delovnega mesta imamo tudi pri obveznem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Tudi tu premije za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje obračuna delodajalec glede na znesek plač delavcev, ki so vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovane, vendar jih iz svojega dohodka vplača na posamezne pokojninske račune svojih delavcev pri nosilcu zavarovanja. Premije imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih delodajalec plačuje za svoje delavce iz dohodka, torej se od njih ne plačujejo davki niti prispevki. Razlika med štetjem zavarovalne dobe s povečanjem in obveznim dodatnim zavarovanjem je predvsem v obsegu obljubljenih pravic. S povečanjem zavarovalne dobe namreč zavarovanec prej dopolni 40 let (moški) oziroma 38 3 V središču let (ženske) pokojninske dobe, s katero Delodajalci morajo vključiti v obvezno Od leta 2001, ko je bilo obvezno doda-se lahko upokoji pri nižji starosti. Tudi ta dodatno pokojninskozavarovanjedelav- tno zavarovanje z zakonom določeno, minimalna starostna meja se zniža za ce na delovnih mestih, na katerih opra- so bili v ta sistem vključeni izključno toliko mesecev, kolikor je znašalo sku- vljajo posebno težka in zdravju škodljiva delavci na delovnih mesti, kjer se je že pno povečanje njegove zavarovalne dela ali na delovnih mestih, kjer dela po prej štela zavarovalna doba s poveča-dobe. Tako lahko baletni plesalec, ki se določeni starosti ni možno več uspešno njem. Še vedno ni začela delovati po-mu je štela zavarovalna doba s poveča- opravljati. To so delovna mesta, kjer ob- sebna komisija, ki naj bi določala nova njem po stopnji 18/12 in je začel opra- stajajo v zvezi z opravljanjem del zna- delovna mesta, kjer je obvezno doda-vljati takšno delo pri 18. letih starosti, tnejši škodljivi vplivi na zdravstveno sta- tno pokojninsko zavarovanje, oziroma doseže 40 let pokojninske dobe že s 26 nje in delovno zmožnost delavcev, kljub s seznama črtala delovna mesta, kjer leti in osmimi meseci dejanskega dela temu da so bili uporabljeni vsi splošni ni več vseh pogojev. Komisijo bi morali oziroma lahko pridobi pravico do sta- in posebni varstveni ukrepi, določeni sestavljati predstavniki reprezentativ-rostne pokojnine že pri starosti 44 let. s predpisi, in drugi ukrepi, s katerimi nih sindikatov, združenj delodajalcev To je zelo ugodno za tistega, ki se hoče jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati. in ministrstva, vendar znotraj posame-tako mlad resnično upokojiti. Če hoče Vključitev je obvezna, če delavci delajo znih skupin še ni prišlo do enotnih pre-še naprej delati v kakšnem drugem v težkih in zdravju škodljivih razmerah dlogov za imenovanje. Očitno manjka poklicu, kjer ne rabi takšne gibčnosti, neposredno ob virih škodljivih vplivov v volje za ureditev tega vprašanja, mo-gibljivosti elegance in lepote kot pri ba- nepretrganem delovnem procesu polni goče pa gre tudi za mnenje, daje delo-letu, pa mu benefkacija le malo koristi, delovni čas. Pri tem se za polni delovni dajalcu, ki hoče svoje delavce dodatno saj se mu v primeru, če se zaposli ali čas šteje tudi krajši polni delovni čas, zavarovati, laže izpeljati postopke za začne opravljati kakšno samostojno de- določen za tista delovna mesta, pri ka- vključitev v kolektivno prostovoljno pojavnost, pokojnina ne izplačuje. Visoki terih obstajajo večje nevarnosti za po- kojninsko zavarovanje prispevki, ki jih je zanj plačeval deloda- škodbe ali zdravstvene okvare. V pričakovani kampanji ob sprejema-jalec, v tem primeru zapadejo oziroma Velja splošna omejitev, da je obvezna nju novega zakona o dodatnem pokoj-se vimenu solidarnosti porabijo za dru- vključitev v obvezno dodatno pokojnin- ninskem varčevanju in novele zakona ge upokojence. To velja tudi v primerih sko zavarovanje izjemni in skrajni var- o obveznem pokojninskem in invalid-invalidske upokojitve. nostni ukrep v primerih, ko se ugotovi, skem zavarovanju se bo razvila kon-Pri obveznem dodatnem zavarovanju da z vsemi predhodnimi varnostnimi kurenca med obveznim pokojninskim gre za drugačen princip, saj se prispevki ukrepi in normativi ni bilo mogoče v in invalidskim zavarovanjem skupaj z zbirajo na osebnem pokojninskem ra- celoti odpraviti ali zmanjšati težkih in obveznim dodatnim zavarovanjem, ki čunu posameznega zavarovanca in so zdravju škodljivih delovnih razmer in ga po starem zakonu izvajata ZPIZ ozi-del njegovega premoženja. Na podlagi delovnega okolja. roma kapitalska družba kot naslednica obveznega dodatnega pokojninskega Pokojninski načrt za obvezno dodatno nekdanjega kapitalskega sklada pokoj-zavarovanja pripada zavarovancu pravi- zavarovanje v 56. členu določa, da za- ninskega zavarovanja na eni, in prosto-ca do poklicne pokojnine, ki se mu izpla- varovanec pridobi pravico do poklicne voljnim kolektivnim ali individualnim za-čuje v mesečnih zneskih od pridobitve pokojnine, ko dopolni minimalno upo- varovanjem, ki ga izvajajo pokojninske poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev kojitveno starost, določeno v pokojnin- družbe in zavarovalnice na drugi strani. za pridobitev pokojnine v obveznem za- skem načrtu, in 40 let (moški) oziroma Polog v tej tekmi bo predvsem velik pri-varovanju oziroma do znižane poklicne 38 let (ženske) pokojninske dobe. V hranek na račun davka na plače, ki se pokojnine, ki se izplačuje v mesečnih pokojninsko dobo se šteje v skladu z postopno ukinja. Davek na plače je bil zneskih od upokojitve v obveznem zava- ZPIZ-1 tudi dodana doba v skladu s 4. uveden v letu 1996 kot kompenzacija rovanju do zavarovančeve smrti. Če po odstavkom 193. člena. Ta pa določa takratnega zmanjšanja delodajalskega izpolnitvi pogojev ne zahteva poklicne vsem ne glede na predhodno stopnjo prispevka za pokojninsko in invalidsko pokojnine, zbrana sredstva ostanejo na benifkacije dodano dobo le v višini če- zavarovanje za 6,65 odstotnih točk. Po njegovem računu in jih bo lahko dvignil trtine obdobja obveznega dodatnega sedanji vrednosti mase plač to pome-kasneje. V izjemnih primerih lahko za- zavarovanja oziroma po tri mesece na ni približno 350 milijonov evrov letno. varovanec dvigne zbrana sredstva kar koledarsko leto. Lani je bilo ob sprejemanju sprememb v gotovini. Tudi če se invalidsko upokoji, V Sklad obveznega dodatnega pokoj- davčne zakonodaje rečeno, da se za-ima pravico do izplačila premoženja na ninskega zavarovanja RS so skladno z radi predvidenega ukinjanja davka na osebnem računu, če umre pred uvelja- zakonom vključeni vsi delavci, ki opra- plače ne bi smele povečati neto plače. vitvijo poklicne pokojnine, se njegovo vljajo posebno težka in zdravju škodlji- Delodajalci naj bi prihranek uporabili za premoženje izplača dedičem. va dela in dela, kijih po določeni starosti povečanje konkurenčnosti ali za nova Za benefciranje zavarovalne dobe ni moč uspešno poklicno opravljati. Ve- delovna mesta, seveda pa niso izklju-skrbi ZPIZ, obvezno dodatno pokoj- čina zavarovancev SODPZ so policisti, čeni drugi učinki. Vsekakor pa morajo ninsko zavarovanje pa izvaja poseben vojaki, cariniki, železničarji, rudarji, pa- ta sredstva ostati v domeni obvezne-sklad v okviru Pokojninske družbe, zniki, vozniki, železarji, livarji, tekstilci, ga pokojninskega in invalidskega za-ki je bil ustanovljen in začel delovati steklarji, piloti, mornarji, gasilci, goz- varovanja. Ker v obstoječih političnih 1. januarja 2001. Osnovna evidenca darji, dimnikarji, baletniki, ribiči in drugi. razmerjih ni možnosti za povečanje zavarovancev je bila vzpostavljena s 31. 12. 2001 je bilo v obvezno dodatno prispevkaza obvezno pokojninsko in in-pomočjo in delodajalcev. Pokojninski pokojninsko zavarovanje vključenih 511 validsko zavarovanje, ki ga izvaja ZPIZ, načrt je aktuarsko potrdila Agencija za zavezancev (delodajalcev) in 23.061 bi lahko ti prepoznali kot priložnost za zavarovalni nadzor, odobril pa gaje mi- zavarovancev, doslej pa je število zava- okrepitev sistema obveznega dodatne-nisterza delo dne 27.12.2000. rovancev naraslo na 35.320. ga pokojninskega zavarovanja. 4 Delo in varnost 52/2007/1