Št./№ 9 September-Oktober/Settembre-Ottobre '97 letnik/anno VII Strunjanska idila - Letošnji september nas je obdaril z obilo lepih dni. Zato jih je marsikdo izkoristil na plaži ali celo za kopanje v morju (kot na primer tile na strunjanskem kopališču, s katerim upravlja Krkino zdravilišče). Strunjan pa se je v letošnji poletni Delovi akciji izbiranja najtu-rističnega kraja od vseh z našega južnoprimorskega konca najbolje odrezal. Uvrstil se je na 9. mesto. Piranski občinski svet pa je že tudi sprejel ureditveni načrt za območje Zdravilišča Strunjan, s čemer so se odprle možnosti za celovito obnovo zdraviliškega kompleksa. Največji poseg bo nadzidava obstoječega hotela in bazena ter gradnja zunanjega bazena. Nekaj novosti naj bi bila deležna tudi plaža, kamor nameravajo postaviti manjši tobogan in otroški bazenček. Seveda se nadejamo, da bodo investitorji pri vseh posegih v Krajinski park do skrajnosti previdni. Žal pa za nevarno strunjansko križišče na magistralni cesti nima razumevanja naša država. Vse je bilo pripravljeno, da se njegova rekonstrukcija začne oktobra letos, pa se je državni sekretar za ceste - naših krajev list - g. Žarko Pregelj začel (kdo ve zakaj) obotavljati... OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŽELIMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČIMBOLJ UREJENE CESTE IN ZELENICE, ČISTE IN RAZSVETLJENE ULICE, DOBRO ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO IN OTROŠKO VARSTVO, PRIJAZNE URADNIKE... IN LEPO VREME. portorožan IZ VSEBINE: * na strani 2: Majda SKOČAJ je NAŠ OBRAZ te številke, kraljica med turističnimi delavci Slovenije; * Kateri hrup moti vas? - str. 5 * Nova direktorica Avditorija o svojih zamislih - str. 8 . * Piranu lahko pomaga samo Križani - str. 10 * Na strani 12 Alberto Pucer predstavlja september * Pismo učiteljev športne vzgoje iz OŠ Lucija - str. 14,15 PORTOROŽ-PORTOROSE VRTNARIJA PARECAG Cvetličarstvo Drevesničarstvo Urejanje vrtov in parkov Cenjene kupce naših storitev obveščamo, da smo poslovne prostore preselili v Parecag. Če si želite polepšati stanovanje, hišo ali vrt ste dobrodošli. Poleg velike izbire okrasnih dreves in grmovnic vam bo letos na voljo tudi sadno drevje. Pridite, ne bo vam žal! Ponedeljek - petek Sobota 7 -17 ure 7 -13 ure Obiščite tudi cvetličarni na avtobusni postaji v Portorožu in v Hotelu Slovenija. Cvet d.o.o. Parecag 134a, tel. 773-850 METROPOL ч RESORTv CAS I NO PORTOROŽ AcQua Relax Center * 25 mčtrski bazen, trije whirlpool, dva zunanja (masažna) bazena, sončna terasa in še kaj... * finska in turška savna, ročna masaža, aromaterapija, limfna drenaža, presoterapija, body wrapping, solarij, fitnes... * člani fitnesa imajo 10% popust pri vseh storitvah... * vse na enem mestu v elitnem hotelu Metropol, po ugodnih cenah!!! Informacije in rezervacije na tel.: 746 950, int. 27 72 / IMAŠ OBRAZ MAJDA SKOČAJ, DO VSAKEGA GOSTA POZORNA... v Dnevnik Delo že nekaj poletij zaporedoma izbira najturistični kraj in najturistično osebnost v Sloveniji. Navadno se naš konec dežele bolj slabo odreže... Pravzaprav ne: že lani je v kategoriji "pravih" turističnih delavcev mesto Majda Skočaj. Letos pa si je, že precej pred koncem akcije, konec, bravo Majda! In grem po njenih stopinjah... v Strunjan. Poznam jo, še od takrat ko je torej tistih, ki imajo z gosti neposredne stike - za las zgrešila prvo e, nabrala toliko glasov, da je prepričljivo zmagala. Huraaa za naš bila Majda Bokan. In od nje je vedno velo nekaj toplega. Njen obraz je en sam nasmeh, njen stisk roke je, kot bi te hotela objeti. Ko si z njo, je, kot bi sijalo sonce... Zagotavljam vam, da ne pretiravam. Majda je ena tistih ljudi, ob katerih ti je takoj domače. Tako, da bi človek, ko mu je najbolj hudo, brez pomisleka naslonil glavo na njeno ramo. In zagotovo je ne bi nikomur odtegnila. Prišla je, pred devetindvajsetimi leti, še deklič, nekega poletja na prakso v takratni Dom vojaških vojnih invalidov v Strunjan. In ostala. Gorenjka je, doma z Jesenic. V gostinsko šolo - in to za kuharico - je hodila na Bledu. Ne da bi jo bilo kuhanje kaj posebno veselilo; a naneslo je pač, da je bila to edina šola, kamor so jo sprejeli. V Strunjanu je takoj začela delati v strežbi, potem pa so ji omogočili šolanje na hotelirski šoli v Ljubljani. Deset let je ostala v recepciji, zdaj pa je vodja hotela. Njena naloga je usklajevanje in organiziranje dela zaposlenih v hotelskem delu zdraviliške ponudbe. Koordinira pa tudi delo ostalih enot (vseh zaposlenih v Krkinem zdravilišču Strunjan je stošest). Lep zalogaj -obvladovanje tolikih ljudi, najrazličnejših temperamentov, hotenj, želja, navad... "Kolektiv je krasen", pravi Majda, kot bi njeno delo bilo mačji kašelj, "zelo so pridni. Jedro kolektiva je zdravo." Kaj neki mora človek imeti v sebi, da zna z ljudmi? "To mi enostavno leži. Človek se pač tak rodi! Ljudi je treba zares poslušati, imeti čas za njihove težave... Zato si vsakega tudi zapomnim. Saj, šola nudi osnovno znanje, a nekaterih stvari te ne nauči. Enkrat letno nam v hotelu pripravijo tudi šolo o lepem vedenju. Naučimo se uglajenega obnašanja... A delo z ljudmi te mora veseliti. Zame to ni napor, je sprostitev..." V strunjanskem zdravilišču so zmeraj dajali prednost domačemu gostu in to se jim danes obrestuje: gostje se vedno znova vračajo. Njihova sezona skoraj nima izrazitih "špic". Zasedenost je ves čas izredno visoka. Kaže, da so v strunjanskem zdravilišču spoznali, da je pomemben člen v njihovi ponudbi - človek. Zato znajo svoje delavce tudi materialno vzpodbujati. In se trudijo, da so boljši... Ves kolektiv se je veselil z Majdo Skočajevo, ko so jo letos izbrali za kraljico med turističnimi delavci. Za vse je to uspeh! Majdi so v spomin in zahvalo podarili tudi zlato broško. "Kdo je bil tvoje uvrstitve najbolj vesel?" jo povprašam. "Nekako vsi so se veselili z mano. Hči, sin, pa mož, sodelavci, gostje... Nekateri so mi med akcijo povedali, da so glasovali zame. Zahvaljevala sem se jim, malo mi je bilo nerodno... Najbolj vesela in ponosna pa je bila moja mama!" se spominja, medtem ko brskam po številnih čestitkah in telegramih, ki jih je prejela z vseh koncev Slovenije! Pravzaprav Majda Skočajeva že ves čas, odkar je na morju, živi v Izoli, a velik kos njenega življenja se dogaja v Strunjanu. "Tu je najlepša lega na Obali, je mir. Idealno za takšne goste, kakršni prihajajo k nam: starejši, vse več je družin z majhnimi otroki..." Majda ni več sedemnajstletno dekletce, ki se je - še polna domotožja po Gorenjski - odločila ostati v Strunjanu. Mama je že triindvajsetletni hčeri, ki je tudi štipendistka Zdravilišča Strunjan na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (obeta se torej, da se bo družinska tradicija ohranila), pa sinu, še gimnazijcu in seveda žena. Pa jo njena vedrina še zmeraj naredi tako zelo mlado! Ob letošnji prido- ^ „ , . . - - . * Nekaj verzov iz ode pisatelja Igorja Torkarja, gosta zdravilišča Strunjan, posvečena Majdi, je njen najboljši portret: Kdo kuharic, strežnic in sobaric prakso obvlada? To Majda Skočaj se učila že rosno je mlada. Kdo v Krka hotelu bila je čaščena recep-torka vzorna? Skočajeva Majda do vsakega gosta pozorna. Kdo dobre je volje in smehu v hotelu čuvajka? To znana po vsej Sloveniji Majda Skočajka. bitvi naslova najtur-istična osebnost je pisatelj Igor Torkar, ki je tudi stalni gost Zdravilišča v Strunjanu, Majdi Skočaj v imenu gostov izročil diplomo, na kateri ji je za poklon napisal pesem, pravo odo. Tej pesmi hvalnici se pridružujemo tudi mi pri Portorožanu. Livija Sikur Zorman Direktor Krkinega Zdravilišča Strunjan Miran Gaspari je Majdi Skočaj, ki so ji bralci dnevnika Delo prisodili letošnji laskavi naslov najturistična osebnost, v imenu kolektiva izročil zlato broško. S kančkom grenkobe je pripomnil, da ob takem uspehu - ki je nenazadnje tudi uspeh vse občine - ni bilo nobene besede čestitke z županovega urada. Ml MED SEBOJ čestitamo, zahvaljujemo, voščimo * Mojim pridnim Mravljicam lep portoroški pozdrav. Degro 2. * V Rokometnem klubu Piran so v poletnih mesecih svoje rojstne dneve praznovale naslednje rokometašice: IVANA BATISTIČ, TINA JANČIC, ALENKA ŠKOF, BARBARA PANGER, SUZANA VESELI in LJUBA BUDIŠA, DANIJELA TOMIČ, HELENA HORVAT, MARJANA BOJOVIČ, JASNA LESJAK, PETRA KOZJAK ter trener ALEŠ FILIPČIC. Vsem prisrčno čestitamo in želimo veliko tekmovalnih uspehov in športne sreče tudi v novi tekmovalni sezoni 1997/1998. Čestitke veljajo tudi: MARTINI VRČON, SILVANI NIŽETIČ, IVANU in MIKIJU MATOVINA, VIKICI PAJEK, IVICI BATISTIČ-u, ANDELINI LEGIŠA, SNEŠKI ZLOCH in KATARINI HARAMUA, ki svoje rojstne dneve proslavljajo v septembru. * Srečni mamici - naši klubski soigralki -rokometašici MOJCI DULAI in njenemu NESIJU ob rojstvu sinčka ALEKSANDRA iskreno čestitamo. Igralke in uprava Rokometnega kluba M-DEGRO Piran. * Taborniki rodu Sergeja Mašere Piran se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali, da so letošnje poletje lahko taborili v Koritnici. Najbolj pa so jim pomagali: Občina Piran, LAS Piran, Splošna plovba Portorož, Luka Koper, Droga Portorož, Finali Lucija, Krka Zdravilišče Strunjan, Rdeči križ Piran, M-Degro Portorož, Primorski tisk Koper, Casino Portorož in Hoteli Palace Portorož. * Iskreno se zahvaljujemo varnostni službi hotelov EMONA - BERNARDIN, ker s svojim vestnim delom čuvajo imovino turistov in pomagajo tudi občanom. Krajani. * 4. septembra je svoj rojstni dan praznoval Zvone ŠKAPIN iz Pirana. Najiskrenejše čestitke naj prejme od svojih portoroških prijateljev. * Prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa naše občine radi za rojstni dan nazdravijo svojim sodelavkam in sodelavcem. Tokrat nazdravljajo Pirančanki Dragici ŠKAPIN in Nevi RODELA iz Sečovelj, ki bosta svoj rojstni dan slavili 12. oktobra, Portorožanki, predsednici krajevnega odbora Rdečega v križa, dr. Milojki PAVLETIČ -KOPILOVIČ, ki je rojstni dan imela zadnjega v septembru in Cvetu LIKARJU iz Sečovelj, ki bo praznoval 20. oktobra. Vse najboljše in še veliko volje do prostovoljnega dela jim želijo iz srca. * 14. oktobra praznuje svoj rojstni dan Dario BAR-RILE iz Lucije, nekaj dni za njim (22. oktobra) pa še njegova hči Palitka. Prejmeta naj najlepše želje od njunih najbližjih. * Brez njega Portorožan ne bi bil, kar je! Brez njegovih vinjet bi Portorožan bil kot jed brez popra in soli. Sambijeve zasoljene in popoprane risbe so kot pika na i. Vse najboljše, Sandro, pa da še dolgo ne bi zmanjkalo "popra in soli". Portorožanovci. * V vrstah Centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu so septembra svoj rojstni dan praznovali: Aleksandra ROJC (19.9 ), Gordana PANIČ (25.9.) in Dino LOVREČIČ (28.9.). Vse naj, naj, naj - boljše od sodelavk in sodelavcev. Prostovoljke Rdečega križa pa še posebej čestitajo Dinu LOVREČIČ-u in se se mu zahvaljujejo za nesebično pomoč. * La seconda meta di ottobre festeggiano a Lucia il loro compleanno Renata e llija PRAVICA. Auguri affettuosi dai familiari. * Branku KEKIČ-u iz Pirana vse najboljše za rojstni dan (25. oktobra) - sorodniki in prijatelji. * Oktobra praznujejo rojstni dan Mirko GRČA (19.10), Neda PREMRU (22.10) in Mirjana ZAFRED (25.20.). Nazdravlja jim stara klapa. * Samopomočna skupina Pozitivna akcija se zahvaljuje za sodelovanje in pomoč: T.A. Maona (Piran), boutique Moderato Cantabile (Bernardin), restavracijam Pavel (Piran), Letališče (Sečovlje), Žekar (Seča), Mak bar (Lucija), Neptun (Piran), Fontana (Piran), cvetličarni Urška (Portorož), gostilnam Mario (Piran), Pod Trto (Strunjan), Surfbar (Piran), restavracijam Koblar (Lucija), Avtocamp in pizzeriji Fiesa, ladji Laho (Portorož), trgovini moških oblačil Accord (Lucija), trgovinama Oljka (Piran), ^Ruži Line (Lucija), frizerskemu salonu Progressive (Portorož), Kanela baru (Portorož), gostilni Lesjak (Piran), fotografskemu ateljeju Quicklab (Bernardin), trgovini Joker (Portorož), Erotica (Portorož), Acqua Relax centru (Portorož), frizerskemu salonu Nevenka (Lucija) in mesnici Gardina (Lucija), katera obvešča cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta zaprta od 6. do 19.10. * Ponosni smo na našega rednega sodelavca zgodovinarja - arhivarja Alberta PUCERJA iz Padne, ki je letos dobitnik nagrade Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjevanju kulturne identitete Istre. Iskreno mu čestitamo in mu želimo še veliko uspehov - Portorožanovci. * Letošnje občinsko priznanje Zlati Grb Pirana prejme to leto Anton SPINELLI iz Portoroža, dolgoletni direktor portoroške igralnice Casino'. Priznanje dobi za svoje življenjsko delo na področju turizma. Iskreno mu čestitajo njegovi sokrajani. * Našemu sodelavcu Borisu KOČEVARJU želimo čimprejšnje okrevanje - Portorožanovci. * Najboljše želje za rojstni dan tudi sodelavcu Davidu Božiču - Portorožanovci. * Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73046), lahko ga pošljete po pošti, ga pustite v poštnem nabiralniku na stavbi KS Portorož ali osebno v tajništvo KS Portorož. Objava je brezplačna. RAZSTAVA ROČNIH DEL Krajevna organizacija Rdečega križa Portorož prireja ob občinskem prazniku razstavo ročnih del krajank Portoroža v prostorih Krajevne skupnosti Portorož (Obala 16). Otvoritev razstave bo v nedeljo, 12. oktobra ob 16. uri. Razstavo si lahko do 15. oktobra ogledate vsak dan med 10. in 18. uro. Vsem občanom in občankam pa za občinski praznik tudi voščimo. Predsednica Krajevne organizacije RK dr. Milojka Kopilovič ISCEM DOBREGA PRIJATELJA IN NOVI DOM V obalnem Zavetišču za zavržene in brezdomne živali v Kopru čakajo hrepeneče na posvojitev številni brezdomi psi, ki si želijo človekove naklonjenosti in ljubezni ter novega doma. Če torej iščete dobrega prijatelja in zvestega psa in če ste pripravljeni postati njegov vesten lastnik, pokličite na telefonski številki Obalnega društva proti mučenju živali: 066/283-832 in 066/281-373, kjer boste izvedeli podatke o psih (kot tudi mucah) v azilu, pogojih za njihovo oddajo oz. posvojitev, možnostih posvojitve steriliziranih samičk in podatke o izgubljenih oz. najdenih lastniških psih. Prostovoljne prispevke, s katerimi Društvo oskrbuje pse v Zavetišču in za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997. PREŽIVITE SVOJ PROSTI ČAS BOLJ KREATIVNO Boj Olge Lipušček 6., 7. in 8. oktobra med 17. in 19. uro orga- l niziramo v Krajevni skupnosti Portorož, Obala / ari 16 v sejni dvorani \ , DNEVE ODPRTIH VRAT SVETOVANJE LJUBITELJSKIM LIKOVNIM USTVARJALCEM Dobrodošli ste vsi mladi ali starejši, ki kakorkoli likovno ustvarjate in želite slišati mnenje našega mentorja o vaših malih - velikih likovnih izdelkih. Vse, ki si želite poglabljati in razvijati vaše kreativne likovne sposobnosti, bomo vpisovali v KREATIVNO LIKOVNO ŠOLO Vpisovali bomo v 3. skupine: Osnovnošolci (predmetna stopnja), srednješolci, odrasli. PROGRAM: - ODKRIVANJE posameznikovega "STILA" in njegovih PRIROJENIH LIKOVNIH SPOSOBNOSTI. Glede na ta odkritja naj bi posameznik deloval na lik. PODROČJIH in TEHNIKAH, ki mu najbolj ustrezajo - Obvladovanje RISARSKIH SPRETNOSTI, perspektive, anatomije - proporcev, viziranje, kompozicije... - RISANJE objektov v prostoru predmetov, tihožitja, glave, figure, interiera, exteriera... - SLIKANJE IN MODELIRANJE Z veseljem vas pričakujem. Mentor dia Teo Tavžel Konec letošnjega avgusta je izšla knjiga Boj za življenje, ki jo je v samozaložbi izdala Portorožanka Olga Lipušček. Gradivo za dvesto strani debelo knjigo s štiridesetimi prilogami (fotografije, vojaški zemljevidi...) je zbirala dolga leta, letošnjo zimo pa se je odločila in jo začela pisati. Pisala je večinoma na roko, zato je šlo delo počasneje od rok kot bi na primer na računalnik. Olgi Lipušček se je zamisel, da bi svoje spomine opisala v knjigi, porodila pred leti, ko je zaradi hudih bolečin v hrbtenici (posledice poškodbe v partizanih) za tri mesece obležala v bolnišnici. Takrat jo je celo obhajala bojazen, da bo priklenjena na invalidski voziček... Tako je v sebi sklenila, da bo svoje doživljanje narodnoosvobodilnega boja na Primorskem nekoč zapisala. Sad tega je danes njena knjiga, ki je izšla v šesto izvodih. Doslej je pisateljica prodala že stopetdeset knjig. Prodajajo jo že v portoroški knjigarni, kmalu pa bo na voljo tudi v drugih. Cena knjige je dva tisoč tolarjev. Olga Lipušček pa načrtuje tudi javno predstavitev svojega Boja za življenje, o čemer bomo v Portorožanu še pisali. L.S.Z. AKCIJE SAMOPOMOČNE SKUPINE Člani samopomočne skupine Pozitivna akcija smo si pred začetkom poletja zastavili nekaj akcij. Obisk pri skupini Svit iz Kopra smo prestavili na jesenki čas, da bi se prej lahko podrobneje seznanili z njihovim delom in dosežki. Pripravili smo tudi izlet s kolesom po obali - od Pirana do Ankarana (sicer udeležencev ni bilo veliko) - in več akcij čiščenja okolja v piranski občini. Z njimi bomo nadaljevali tudi jeseni. Potrudili pa se bomo, poleg stalnih simpatizerjev, pritegniti tudi druge, predvsem srednješolce in učence višjih razredov (7. in 8.) osnovnih šol. Tovrstne akcije naj bi stekle že na začetku oktobra. Upamo, da bo odziv dober. Dosedanjim sponzorjem čistilnih akcij se še enkrat lepo zahvaljujemo za izkazano pomoč in sodelovanje. O akcijah čiščenja okolice, ki so že bile in tiste, ki še bodo, pa o pikniku, ki smo ga že imeli, bomo fotoreportažo objavili v prihodnjem Portorožanu. Lahko pa že napovemo, da bomo v sodelovanju z Mak-barom iz Lucije kmalu pripravili rock večer, na katerem bodo nastopili lokalni bendi, ki bodo tako izkazali svojo podporo Pozitivni akciji. Za zaključek pa še to: vse namreč kaže in vodi k temu, da iz naše samopomočne skupine nastane društvo. Glede na dosedanje odzive javnosti v naši občini (pa tudi širše), mislimo, da je to potrebno in tudi zaželeno. Na ta način bi lahko bili še učinkovitejši in bi lahko še bolj uspešno izvajali konkretne naloge. Samopomočna skupina Pozitivna akcija Zlati boben '97 Od 7. do 10. oktobra se bo v portoroškem Avditoriju odvijal bogat program mednarodne oglaševalske prireditve Zlati boben. Portorož bo preplavilo kakih 1400 "zlatih bobnašev", ki bodo glas o našem kraju razbobnali po vsej Evropi. In če bo ta glas dober - toliko boljše za nas. LJUDSKA UNIVERZA KOPER vabi k vpisu v jesenski semester: * Verificirani tečaji angleškega, italijanskega, francoskega, nemškega in slovenskega jezika - ugodne cene na 2., 3 - 4. stopnji (sofinanciranje MŠŠ) - brezplačno testiranje in svetovanje * Tečaji ruščine in španščine * Poslovna angleščina, nemščina in italijanščina * Angleščina, nemščina in italijanščina za otroke od 8. leta dalje * Programi za pridobitev poklica - trgovec, trgovinski poslovodja, ekonomsko komercialni tehnik, upravni tehnik, poslovni sekretar, računovodja, vodja poslovanja v manjših podjetjih, pomožni tekstilec, voznik viličarja * Študij ob delu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor -visokošolski strokovni program poslovna ekonomija in 3. letnik visokošolskega strokovnega programa poslovna ekonomija * Programi strokovnega izpopolnjevanja - računalništvo, knjigovodstvo, vodenje poslovnih knjig za S.P, viličaristi, težka mehanizacija, strojepisje, obnovitveni tečaj higienskega minimuma * Osnovna šola za odrasle in mladostnike * Programi za prosti čas in osebnostno rast - retorika, voditelji čolnov, jezikovni tečaji za upokojence, šivanje, ročno tkanje Informacije in vpis: Koper, Cankarjeva 33, tel. 271-258 ali 272-274, vsak dan od 8,00 do 18,00 ure; Enota Izola, Oktobrske revolucije 1, tel. 63-130 Enota Piran, Rozmanova 7, tel. 73-878. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA, POPUSTI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE! ZAHTEVAJTE KATALOG! 4 portorožan it. q Septembei--C>ktobeirl SEMTERTJA PO PORTOROŽU KATERI HRUP VAS MOTI? Krajane moti najrazličnejši hrup: ene moti brnenje prometa, še posebej mopedov, druge hrup glasbe z gostinskih in hotelskih teras, tretje zvonjenje cerkvenih zvonov, četrte lajež psov ali vreščanje otrok, pete in šeste in sedme kdo ve kaj... Najbližje sosede Grand Hotela Emona na Bernardinu pa moti hrup, ki ga povzročajo nove ventilacijske naprave na strehi tega hotela, s katerimi se zagotavlja ustrezne klimatske razmere. Sosedje trdijo, da so ventilatorji nameščeni tako, da hotelskih gostov ne motijo, saj so usmerjeni prav k njihovim hišam. Krajanov za soglasje ni zaprosil nihče, zdaj pa so obsojeni na prenašanje permanentnega neznosnega hrupa. Zaradi tega so se junija letos obrnili na direktorja Hotelov Bernardin s prošnjo, naj kaj podvzame, da se hrup zmanjša do znosne mere. Direktor je neposredne sosede, družine, ki so se pritožile zaradi brnenja ventilatorjev, zaprosil predvsem za strpnost in razumno sobivanje, saj nenazadnje okoli šestdeset odstotskov prebivalcev naše občine posredno ali neposredno živi od turizma. Pri nabavi klimatskih naprav pa Bernardin hoteli tudi niso skoparili. Odločili so se za najboljše (ameriškega proizvajalca Carrier), s čemer so dokazali, da se zavedajo svoje odgovornosti do okolice. Sosedje Grand hotela Emona pa se s takšnim vljudnim pozivom generalnega direktorja, gospoda Cedomila Vojniča, k strpnosti niso zadovoljili. Sredi julija so se zato obrnili kar na inšpektorat za varstvo okolja v Kopru. Od njega so zahtevali, naj odredi meritve hrupa. Priporočili so mu še, kaj naj pri tem upošteva (da so klimatske naprave vir neprestanega ' hrupa (podnevi in ponoči), da so najbolj obremenjene (in zato glasne) v prvih nočnih urah, ko je pregreti hotelski objekt treba ohladiti in ob nedeljah, praznikih ter ob počitnicah, ko je gostov največ). Pa inšpekcijska služba? (Doslej še) nič. Vendar pa v Hotelih Bernardin že načrtujejo drugo fazo obnove Grand Hotela Emona, ki na terasi (strehi) hotela predvideva tudi ureditev poslovnega centra. Ob tem bi seveda poskušali odpraviti tudi hrup, ki ga povzročajo klimatske naprave. Livija Sikur Zorman Še Izboljšav za GH Emono Vodstvo Bernardinovih hotelov želi svoj najelitnejši hotel - Grand hotel Emono - izboljšati vse do svetovnih meril. Zato že teče postopek spremembe veljavnega zazidalnega načrta za območje, ki zajema ožje območje hotela. S spremembo načrtujejo odprtje promenade, ki je zdaj z vrtljivimi vrati le delno prepustna. Da sprehajalci ne bi motili hotelskih gostov, načrtujejo nad promenado nadstrešek. Na plaži, kjer je sedaj otroški bazen, bi zgradili večji, 33 metrski bazen z ogrevano vodo. Parkirišča ob hotelu pa bi nadkrili z zelenimi površinami in otroškimi igrišči. Na strehi hotela Emona pa bi naj zrasel hotelski poslovni center. (L.S.Z.) KOMU ZVONIJO ZVONOVI PORTOROŠKE CERKVE? Na Krajevno skupnost Portorož je pred kratkim priromala nenavadna peticija krajanov, najbližjih sosedov cerkve na Cvetni poti, v kateri se pritožujejo nad hrupom in pogostostjo zvonjenja cerkvenih zvonov. Svet KS Portorož je o tem problemu 16. septembra sklical razširjeno sejo, na katero so prišli nekateri podpisniki peticije, vabilu pa se je odzval tudi portoroški župnik, g. Franc Prelc. Krajani župnišču v Portorožu predlagajo, naj zmanjša tako jakost kot tudi pogostost vsakodnevnega zvonjenja. Še posebej moteče za najbližje sosede cerkve je zgodnje jutranje zvonjenje (ob 7. uri) ob sobotah, ko bi se želeli naspati, pa tudi poleti, ko je turistična sezona na višku. Podpisniki peticije pravijo, da so leta '92 župnišču podpisali soglasje k postavitvi zvonov, ker jim je bilo zagotovljeno, da se bodo oglašali le štirikrat dnevno. Neposredni sosed cerkve, Aleksander Matič, je prisotnim na sestanku zagotavljal, da je zvonjenje resnično zelo moteče, saj se ob oglašanju zvonov tresejo celo stekla v njihovi hiši. Župnišče je pred postavitvijo zvonov pred več kot petimi leti krajevno skupnost zaprosilo za soglasje. Glede na to da so cerkev zgradili v dolini, iz katere se zvok ne more širiti kot s hriba, kjer navadno stojijo cerkveni objekti, so se člani takratnega Sveta zbali, da bi zvonjenje cerkvenih zvonov utegnilo motiti okolico. Zato so predlagali, naj bi se najprej izvedlo simulacijo širjenja zvoka zvonov v Portorožu. Ker pa je nato velika večina sosedov cerkve s postavitvijo štirih zvonov soglašala, je tudi krajevna skupnost dala svoje soglasje. Portoroški župnik se je strinjal, da cerkev resnično stoji na taki lokaciji, ki povzroča močno odmevanje zvoka. Vendar so portoroški zvonovi manjši kot navadno, imajo pa zato prodornejši zven. Župnišče jih uporablja v klasične namene: za vabljenje k obredom, podnevi za napoved ur, slovo pokojnim, opozarjanje na katastrofe in za pritrkovanje, ki je slovenska posebnost v svetovnem merilu. Zvonjenje je sicer računalniško programirano, v župnišču pa so izbrali najskromnejši obseg oglašanja zvonov. Reprogramiranje zvonjenja, če bi se tako odločili, pa najbrž ne bi bilo poceni. Po precej dolgi razpravi so se dogovorili, da bo župnik problematiko hrupa zvonov čimprej predstavil portoroškemu župnijskemu svetu. Sosedje seveda pričakujejo, da bo naredil, kar je v njegovi moči, da bi se omililo moteče ogašanje zvonov. Ko bo župnišče - ki bo o predlogih soseske (35 družin) obvestilo tudi koprskega škofa -sporočilo svojo odločitev, bo Svet KS Portorož o portoroških zvonovih ponovno sklical sestanek. Livija Sikur Zorman 5EMTERTJA PO PORTOROŽU Portoroška fonlana kot primer varčevanja DROGA JE VSE BOLJ USPEŠNO PODJETJE II i Spomenik - vodomet - padlim pomorščakom na portoroški ploščadi pri glavnem pomolu (ta tudi čaka boljših časov), roko na srce, ni najbolje vzdrževan. Njegova okolica je nasmetena in daje vtis zanemarjenosti. In - kar je najbrž še najbolj v nebo vpijoča sramota - vodomet ne deluje. Pogled vanj, na njegove gole cevi, je prav klavrn. Občinski proračun je letos celo predvidel sredstva za sanacijo (milijon tolarjev) Lenassijeve stvaritve, pa iz tega ni bilo nič. Vse poletje je bil vodomet usahel, vendar je župan javnemu podjetju OKOLJE, ki so ga zadolžili da skrbi zanj, že zaukazal, da spomenik/vodomet spravi v red do občinskega praznika. No, morda pa je suha portoroška fontana le prispevek naše občine in njenega javnega podjetja k varčevanju pri porabi že tako (pre)drage vode! L.S.Z. PORTAL ŽE SKORAJ KONČAN - V marčevski številki Portorožana smo opozorili na nekdanji veličastni vhod v park okoli hotela Metropol, ki so ga zaradi gradnje garažne hiše morali odstraniti. Oblegala nas je bojazen, da bi doživel enako usodo kot nekdanja železniška postaja v Luciji, o kateri - obljubam navkljub - zaenkrat ni ne duha ne sluha! Pa smo se očitno na srečo zmotili. Vhodna vrata v park delavci zdaj že pospešeno končujejo... (Slika in tekst: L.S.Z.) Portoroško uspešno podjetje Droga tudi letos nadaljuje s pozitivnimi trendi poslovanja. Polletni poslovni rezultati kažejo na skoraj 10 odstotno rast v primerjavi s prvo polovico preteklega leta. Celotni prihodek je namreč večji za 9, čisti dobiček pa za 8 odstotkov, medtem ko so prihodki od prodaje porasli za dobrih 9 odstotkov. V Drogi načrtujejo, da bodo letos dosegli 14 odstotkov višjo realizacijo kot lani, dobiček pa povečali za dobrih 20 procentov. Nadaljujejo tudi s politiko intenzivnega vlaganja v posodobitev oz. avtomatizacijo proizvodnje in nove proizvode. Na majski skupščini delničarjev so namenili 35% čistega dobička izplačilu dividend. Poslovni rezultati v letu 1996 in 1977 pozitivno vplivajo na gibanje cene Drogine delnice na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Njena vrednost se trenutno giblje okoli 35.000 tolarjev. Letos maja so Drogine delnice, ker so zadostile vsem predpisanim pogojem, prešle iz borzne kotacije B v A kotacijo. Droga si bo letos pridobila tudi certifikat ISO 9001 za celotno poslovanje družbe. Z mednarodnimi standardi kakovosti se v tem portoroškem - sicer vodilnem slovenskem prehrambenem podjetju - približujejo zastavljenim strateškim ciljem in razvojnim strategijam. Podjetje Droga je torej iz leta v leto uspešnejše, njegove delnice gredo za med, oblastniki naše občine pa še s prstom niso mignili, da bi ostalo v naši občini in mirno gledajo, kako se uspešno podjetje pripravlja, da se bo preselilo v sosednjo izolsko občino. Turistično združenje Portorož ima direktorja Se novoustanovljenemu gospodarskemu turističnemu združenju naše občine z imenom Portorož z novo imenovanim direktorjem obetajo boljši časi? 16. septembra je namreč upravni odbor tega združenja za direktorja imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti, gospoda Ivana Siliča, ki je bil predtem zaposlen v družbi Metropol hotelov. Ne ve se pa še, kako se je (bo) upravni odbor odločil v zvezi z odstopno izjavo župana Franka Fičurja, ki meni, da bi morali v upravnemu odboru svoj prostor najti tudi interesi drobnega gospodarstva (npr. sobodajalcev, zasebnih gostincev...) in krajanov (Turističnega društva). ŠPORTNI STADION V PORTOROŽU - DA AU NE? V kolikšni meri so pomembna sredstva -kapital (zemljiški in denarni) - nam vsak dan znova dokazuje naš stari, propadajoči hotel Palace! Žal pa to spoznanje spoštujemo šele potem, ko sredstev več ni. Vsi, ki dajejo sredstva za kulturo, znanost, zdravstvo, šport, umetnost..., sodijo med donatorje, mecene in sponzorje. Zame osebno je pomembno, ali so ta sredstva namenjena plemenitim, umetniškim, športnim, humanim ipd. ciljem. Če so, jih spoštujem in prizadevanja donatorjev in drugih, ki se za takšne cilje trudijo, podpiram. Svet bi bil precej bolj siromašen - tako v materianem, posebej pa v duhovnem pogledu - če bi v njem ne bilo donatorjev, mecenov, sponzorjev... Toliko kot drobno razmišljanje za uvod, zdaj pa k vprašanju, ki je izpostavljeno v naslovu članka. 0 dilemi, ki je nakazana v naslovu, sem se pogovarjal z Borisom Breskvarjem, generalnim direktorjem slovenskih teniških reprezentanc, z Enesom Lojom, generalnim direktorjem portoroške Marine, pa z Zdenkom Vozličem, direktorjem Športnega centra Piran. Preberite si, kaj so povedali! Boris Breskvar: "Kakršenkoli športni objekt v katerem koli kraju Slovenije pride prav. V Portorožu pa še posebej, saj se razvija v enega najpomembnejših teniških centrov v naši deželi. Zelo pomembno je, da so investicijska sredstva zagotovljena. Navadno je ravno vprašanje, kje dobiti sredstva, najtežje. Z nameravano gradnjo tako imenovanih "trdih" teniških igrišč - glede na to, da Portorož peščena že ima - bi letovišče izpopolnilo svojo teniško ponudbo. Prepričan pa sem tudi v ekonomsko upravičenost takšne investicije, saj bi novi stadion zagotovo uspešno tržili (ga oddajali) tudi zunaj Slovenije. Tudi zato, ker ima Portorož svoj imidž... Portorož je pač Portorož!" Maxi mini predsednik... Slovenci imamo doslej dva resna kandidata za predsednika države: gospoda Milana Kučana in gospoda Toneta Peršaka ("krjavl-je" odmislimo). Oba sta nizke rasti. Psihoanalitiki si že belijo glave česa je to simptom... Ali zgolj v tem, da je v majhnih ljudeh velika sla po oblasti, ali pa da je za miniaturne narode dovolj mini predsednik...? Enes Lojo: "Dvorano bomo seveda lahko uporabljali tudi za druge športne panoge: npr. za odbojko, košarko, telovadbo, ritmično gimnastiko, šahovske turnirje, mali nogomet in še kaj. V objektu bi bilo mogoče organizirati še razne festivale, razstave, srečanja... Del prostorov bi namenili trgovski, gostinski in drugi dejavnosti, kar zahtevajo tako športne aktivnosti v objektu, kot tudi težnja po rentabilnosti poslovanja. Lahko bi še dodal, da bi v okviru športnega stadiona vsi delujoči športni klubi v naši občini, ki so brez svojih prostorov, našli svoje mesto. To bi koristilo ne le stadionu, temveč vsej občini! Če bi župan sklical problemski posvet o športni dvorani, bi se ga rade volje udeležil. Že sam sem župana prosil, naj ga skliče." Zdenko Vozlič: " V bistvu ni nihče proti stadionu. Vprašanja so drugje: kje se bo gradil, kakšen bo, kako velik bo. Nikakor pa ne mislimo, da bi novi športni objekt utegnil nekorektno konkurirati obstoječi lucijski športni dvorani. Pomisleki Zelenih so drugje: menimo namreč, da je izbrana lokacija za objekt preblizu morski obali. Postavljen na tem mestu bi negativno vplival na izgled kraja. Vsekakor pozdravljam idejo, da bi župan o tem vprašanju sklical posvet ali sestanek!" Tako - zdaj ima potezo v roki - da se izrazim v šahovskem žargonu - naš župan. Ne dvomimo, da bo ta nepotrebna dilema -športni stadion: da ali ne - našla srečen epilog. Jovan Nikolič VISOKA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO V PORTOROŽU ZA PODJETNE Visoko strokovno šolo za podjetništvo, ki gostuje v portoroškem Avditoriju so predlani ustanovili družba Gea College d.d. iz Ljubljane in Obrtna zbornica Slovenije ob pomoči Združenja podjetnikov Slovenije. To je prva zasebna šola na dodiplomski ravni pri nas. Po vzoru najboljših severno ameriških šol za podjetništvo je bil triletni visokošolski program med podjetniki dobro sprejet. Redni in izredni študij je namenjen predvsem tistim; ki - kot pravijo na šoli - želijo razširiti znanje o trgu, financah, marketingu in podjetniškemu načinu vodenja podjetja, prisegajo na lastne sposobnosti, talent in podjetniško kariero in ki so se pripravljeni soočiti s tveganjem. Sola podjetništva v Portorožu ponuja bogat, ustvarjalen metodološki pristop, ki pa je povezan tudi s praktičnimi izkušnjami iz podjetništva. Majhne skupine (do 35 študentov) omogočajo neposreden način komuniciranja med predavatelji (svetovalci) in študenti. Predavajo pa skrbno izbrani podjetniki, managerji, svetovalci ter profesorji, ki so veliko znanja in izkušenj pridobili tudi v tujini. Sprotni način študija omogoča zelo dober vpogled in objektivno ocenjevanje prispevka slehernega študenta. Študentje pa hkrati tudi sami ocenjujejo celoten študijski proces in predavatelje. Ustvarjalno vzdušje je seveda pripomoglo k še močnejšemu medsebojnemu povezovanju v poslovnem smislu. Šola ima na voljo sodobno knjižnico na treh lokacijah in Internet povezavo med tremi računalnicami. Letos se v študijski program vpisuje druga generacija študentov - podjetnikov, ki prihajajo iz vseh regij. Sicer pa so najboljša reklama za šolo zadovoljni študentje! V šoli se zavedajo, da ne more uspešno delovati, če ni vpeta v okolje. Uprava šole zato pripravlja vrsto aktivnosti, ki lokalnim skupnostim in drugim zainteresirani javnostim ponujajo različne oblike medsebojnega sodelovanja, od obiskov delovnih raziskovalnih skupin v podjetjih, sodelovanja lokalnih podjetnikov v študijskem procesu, pomoči študentov šole pri razvijanju lokalnih (javnih) projektov poslovnega značaja, organizacije poslovnih srečanj na lokalni in regionalni ravni, pa do "Združenje podjetnih študentov" in predavanj o različnih poslovnih vsebinah, ki so odprtega tipa. * Na posamičnih oddelkih na treh lokacijah (Portorož, Ljubljana in Slovenske Konjice) je še nekaj prostih študijskih mest. Dodatne informacije lahko dobite na sedežu Visoke šole za podjetništvo v Avditoriju v Portorožu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure ali po tel. 066 / 747 351 in 747 352. Podrobnejše informacije so vam na voljo tudi na domači strani www.vssp.gea-college.si. September-Oktober 1997 portorožan št• 9 ji Nova direktorica Avditorija KONGRESNA DEJAVNOST MORA BITI KOORDINIRANA Sredi poletja je mesto dosedanje direktorice portoroškega Avditorija, gospe Fanči Kuhar, ki je odšla v pokoj, prevzela gospa Jana Tolja. Mnogim občanom je najbrž njen obraz znan, morda kar od nekod "z ulice". Mogoče se z njo celo pozdravljate, pa ne veste 'kam bi jo dali" in da je prav ona Jana Tolja. Žal pa tokrat (še) ne bomo povsem zadostili radovednosti bralk in bralcev Portorožana, saj se je Jana odločila, da svoje podobe "na ogled še ne postavi", zato njene fotografije - na njeno željo -, pač še ne objavljamo. Je pa zato prijazno ustregla naši prošnji, naj sebe v nekaj potezah oriše, predvsem pa nam je v nekaj besedah predstavila svojo vizijo nadaljnjega delovanja Avditorija. Portorožan: Kdo ste; kako bi se opisali? Jana Tolja: Lažje bi me opisali drugi ljudje. Navadno me ljudje poznajo kot prijetno sodelavko, ki poizkuša stvari in delo videti v lepi luči. Seveda se zmeraj ni mogoče izogniti tudi kakšnemu nerodnemu položaju... Lahko pa - bolj za šalo kot zares - povem še, da me marsikdo pozna ne kot Jano Tolja, ampak kot "sestro moje sestre" Barbare. Barbaro Strmole namreč dobro poznajo predvsem ljubitelji hišnih živali, saj je po poklicu veterinarka. Portorožan: Katero šolo ste obiskovali in seveda tudi končali? Jana Tolja: Po opravljeni maturi na piranski gimnaziji sem se vpisala na politološko smer Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Diplomirala sem na oddelku za mednarodno politologijo - lahko bi rekli diplomacijo. (Smeje): to bi mi sedaj na tem delovnem-mestu moralo kaj pomagati! Portorožan: In kako bi lahko bila politologija primerna za to delovno mesto? Nekaj je bilo tudi takšnih dilem... Jana Tolja: No, poleg tega da sem končala prej omenjeno šolo, sem tudi nekaj let igrala klavir; da ne bi kdo rekel, da nimam prav nič tovrstnih izkušenj... Predvsem pa mislim, da je za delo v Avditoriju najbolj potrebna širina človeka, sposobnost komuniciranja. Znati je treba prisluhniti sodelavcem in sokrajanom, pa predstavnikom turizma... Na koncu pa trezno odločati o stvareh, ki so za kraj najpogosteje dolgoročnega pomena. Portorožan: Kakšno je vaše videnje Avditorija v bodoče - tako programskega dela Avditorija in kot hiše kulture? Jana Tolja: Avditorij moramo gledati z dveh zornih kotov. Prvi je kongresni turizem. Tako pripeljemo v Portorož nove ljudi, ki jim nudimo Portorož "v paketu". S tem mislim na širšo ponudbo Portoroža, kot promocijo vsega kraja, in seveda tudi na prostor, kjer gostje plačajo storitve kongresov, simpozijev..., pa prenočevanja, gostinskih storitev in tako naprej. Drugi zorni kot pa je seveda program in storitve, ki sta jih občina in naša hiša dolžni nuditi občanom: to so kvalitetne prireditve, koncerti, gledališke in filmske predstave. Pripravljamo še izobraževalne programe z glasbenega, likovnega in dramskega področja. Da pa bo naše delo tudi v bodoče uspešno, morajo v procesu promocije kraja sodelovati vsi, ki v tem kraju živijo in delajo. Močno upam, da bo novoustanovljeno turistično interesno združenje GIZ poskrbelo za "oživitev" samega Portoroža, Pirana in ostalih delov naše občine, saj sem prepričana, da je predvsem potrebno kvalitetno oskrbeti goste, ki so si za svojo destinacijo izbrali Portorož. Ti gostje bodo največji ambasadorji dobrega imena našega kraja. Seveda, če bodo s ponudbo v kraju zadovoljni! Zato mislim, da bi morali pri GIZ-u ustanoviti službe, ki bi promocijsko skrbele za animacijo gostov (kvalitetno, nehrup-no), za koordinirano kongresno dejavnost v kraju, saj imajo že vsi hoteli v svoji ponudbi tudi del kongresne dejavnosti. Na ta način bi kraj lahko tržil še večje, pomembnejše in s tem tudi odmevnejše kongrese. S skupnim nastopom bi uspeli zadostiti povpraševanju po kongresih, kakršne zmore le malo mest v Evropi. Portorožan: Kakšen bo letošnji Zlati boben? Jana Tolja: Ta prireditev je v svetu vse bolj odmevna. Letos bo udeležencev približno 1.400, kar je za piranski prostor ena največjih prireditev. Zlati boben bo potekal med 6. in 10. oktobrom letos. Udeleženci bodo nastanjeni v Piranu in po portoroških hotelih. Težko je bilo zagotoviti zadostno število nočitvenih zmogljivosti, saj kazalci v turizmu kažejo boljšo zasedenost hotelov. Program Zlatega bobna bo potekal v prostorih Avditorija, Marine Portorož, v hotelu Metropol in na teniških igriščih v Luciji. Posebej moramo poudariti, da se v primeru Zlatega bobna trži ime kraja - Portorož - ter da so takšni dogodki v medijskem svetu deležni vedno večje pozornosti. Upajmo, da bo imela naša občina in hotelske hiše za to prireditev tudi v naslednjem letu posluh, saj je - tako z ekonomskega kot propagandnega vidika -zelo uspešna za vse. Obiskovalci Zlatega bobna so dolgoročno tudi potencialni gostje naše občine oziroma njenega turizma, saj praviloma odhajajo domov polni prijetnih vtisov in si potem nekateri Portorož izberejo tudi za svoje letovanje. Portorožan: Hvala za pogovor in veliko uspehov pri delu. L.S.Z. Dalla Matama križu, česar na rabita vat! Krajevni odbor RK Piran bo v četrtek 16. oktobra od 9. do 17. ure zbiral rabljena oblačila in obutev za socialno ogrožene osebe na našem območju. Prosimo, naj bi darovani predmeti bili čisti (ni potrebno, da so obleke kemično prečiščene). Zbirno mesto bo v bivšem internatu Pomorske šole v Piranu. Za odbor RK Piran: Ivanka Ploj PIRANČANI NA TEKMOVANJU PRVE POMOČI 20. septembra je bilo na Serminu pri Kopru regijsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči, ki delujejo pri civilni zaščiti. Kljub smoli piranske ekipe, da enega člana ekipe ni bilo na tekmovanje, si je s koprsko ekipo delila prvo oz. drugo mesto. Našo ekipo je usposabljala piranska Območna organizacija Rdečega križa s svojimi predavatelji: medicinsko sestro Vojko Pavletič in dr. Marjano Firm. V ekipi so sodelovali: Enis Beganovič, Aljaž Mavric, Matjaž Guzič, David in Aleš Čeligo. 3. oktobra bo še državno tekmovanje v Kranju, na katerem se bo pomerila tudi naša ekipa. Držimo pesti! V.K. KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV PIRAN-ŽUPANČIČEVA 14 II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16 II. nadstropje tel./fax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00-15.00 razen sobot, nedelj in praznikov PLINOVOD V LUCIJI Podjetje Ogrevanje se je septembra lotilo polaganja cevi za plinovod v Ukmarjevi ulici. Stanovalci smo bili prijetno presenečeni nad načinom izvajanja del. Izvajalec je pravočasno obvestil krajane v tej ulici o neizogibnih težavah glede parkiranja avtomobilov vzdolž cestišča in vljudno prosil za razumevanje. Istočasno je poskrbel, da ni bil moten dostop na dvorišča in most čez Fazan. Delavci niso poškodovali ne drevja ne grmovja (kar ni odlika vseh izvajalcev javnih del), po končanem delu so pustili površine čiste, ne stroji ne orodja niso bili nikomur v napoto. Izvajalec resnično zasluži javno pohvalo za kakovosten odnos do okolja. Sonja Požar, Lucija Mercator - Degro Portorož vabi občane v svoje poslovne enote: - Market 7 v Luciji, - trgovino sadja in zelenjave na Zelenjavnem trgu v Piranu, - Diskont v Luciji, v katerih se boste lahko oskrbeli z ozimnico: jabolki, krompirjem, fižolom, čebulo - vse po zelo ugodnih cenah. V vseh treh trgovinah M-DEGRO pa vam je na voljo tudi ozimnica konzervirane zelenjave ETE in DROGE. Pridite in se prepričajte. Ne bo vam žal! M-DEGRO, vaš najboljši sosed Tinta d.o.o. Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/7Б 793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure - fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)... - tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil - vezava dokumentov, seminarskih nalog - izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta. Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah! V Luciji nov fitness v obrtni coni Konec septembra je v lucijski obrtni coni (Liminjanska 94 b, nad diskontom Laško) svoja vrata odprl fitness center. Vodil ga bo profesor Sretan Stanišič, ki ga ljubitelji tovrstne rekreacije zagotovo že poznajo iz portoroškega fitness studia v prostorih pod nekdanjim bazenom v parku starega Palacevega hotela. Novi fitness center se razteza na več sto kvadratnih metrih. Ponuja pa marsikaj novega. V večnamenski dvorani bo mogoče igrati košarko, badminton, mini hokej, gimnastiko, v centru je tudi dvorana za aerobiko in ples, pa dobro opremljena fitness dvorana. * Informacije o novem Fitness centru v Luciji lahko dobite na telefonu št. 771-950. POLŽKI, JEŽKI, MIŠKE IN MEDVEDKI ŽE V ŠOLI Za lucijske male šolarje se je s 1. septembrom pričelo prvo šolsko leto. Sprejem v šolo je bil še posebno lep in nepozaben. V šolski telovadnici so se zbrali vsi prvošolčki, njihovi starši, vzgojiteljice in "nove" učiteljice. Program je bil skrbno pripravljen in se je vsem vtisnil v srce. Da pa niso šolski novinci od muh, so ob slovesu od vrtca hrabro zapeli vrtčevo himno. "Bili smo pridni vsi, zdaj šola je tu. Nahrbtnike nove na rame ju - hu! V vrtcu bilo nam je super lepo, zdaj v šolo gremo, pripravljeni smo!" Veliko sreče, smeha, uspehov in novih prijateljev želijo vsem prvošolčkom njihove vzgojiteljice. Po besedilu himne "je prijateljstvo naše kakor modro nebo, veliko brezmejno in vedro!" Dolores Velikajne SOŽALJE Ob smrti Milke UKMAR iz Portoroža izražamo vsej njeni družini najiskrenejše sožalje. _PIRAN PIRANU_ VARIACIJE V A IN B MOLU LIBRIS i A VARIANTA Izdelana v obdobju real socializma, podrejništva, napuha, nadutosti, nenasitnosti in laži, torej - spaček brez primere. Zato je bil končni produkt zaprtje Tartinijevega gledališča. Na predstavitvi A variante smo vsi vedeli, da je zgodba neuresničljiva, toda tisti z močjo odločanja so vztrajali in zagotavljali... Rezultat je na ogled v Piranu. Do konca opljuvani in uničeni gledališki objekt... B VARIANTA V začetku septembra sem dobil vabilo na sestanek Odbora za prenovo gledališča Tartini v Piranu z opisom del in programom prenove. Bil sem prijetno presenečen in iskrica upanja je prijetno osvetlila kotiček moje vse bolj razočarane notranjosti... Razsodno in realno je bila obdelana možnost prenove gledališke stavbe, ki je zajela prav vse dotrajane elemente in predvidela tudi pripravo za kasnejše spomeniško varstveno delo. Še lepše pa me je presenetil Avditorijev program za gledališče Tartini, v katerega so končno vključeni tudi vsi človeški dejavniki mesta. Novo vodstvo Avditorija se je spomnilo na naše potrebe in želje, za kar jim gre iskrena zahvala. Pri navajanju tehničnih pogojev jim je morda nehote sicer zdrsnilo pri zahtevi parkirnih prostorov za izvajalce in obiskovalce. Pa bi se tudi zato gotovo našla rešitev ob gradnji garažne hiše in spremembi prometnega režima. Pri ostalih tehničnih izvedbah je tokratna vodilna ekipa resnejša. Trdno stoji na tleh in skuša resnično pomagati pri oživljanju našega hrama kulture. Prižgali so mi drugo lučko v temi... Sledil je še dan X. Na sestanku smo bili skoraj vsi povabljeni. Predsednik odbora g. Vladimir Knez se je trudil. Avditorijeva ekipa se je trudila. Trudili so se tudi občinski delavci. Sam sem tiho prižigal lučke. Spomenik, spomeniško, spomin... Moja notranjost je zbegana. Prepih norosti, pohlepa, laži, igre z močjo odločanja in ostalih starih traparij, počasi ugaša lučke. Mora resnično zopet nastopiti tema? Bomo dovolili uničevati še naprej naš že tako osiromašeni bivalni prostor? Rudi Mraz Opombe: * spomenik: umetnina, zgodovinski predmet ali izredno pomemben primerek iz narave * spomeniško: skrbi za zaščito in ohranitev umetnin in kulturnozgodovinskih spomenikov preteklosti * spomin: sposobnost ohranjevanja in obnavljanja zavestnih vsebin V Piranu imamo novo pridobitev - knjigarno Libris. Kje so zdaj pisci celostranskih pamfletov o umiranju mesta, zaprtih trgovinah in upornih Pirančanih? Kadar naše mesto pridobi, ni časa ali prostora, ni zanimivo... Ekipa zagnanih ljudi iz Kopra, pod vodstvom gospe Zavnik, je slavila. Na vhodu Rokovega trga je odprla knjigarno, polno popisanega bogastva. Resnično, borih 50 kvadratnih metrov, toda prijetno opremljenega prostora, nudi knjižno bogastvo najmlajšim in najzahtevnejšim kupcem. Knjižnih novosti nam ne bo treba več iskati po Kopru in Ljubljani. Gospa Zavnik nam jih s svojo ekipo zagotavlja v bodoče še tople. Tudi didaktičnih igrač, ob katerih otroci spoznavajo doživljanje družabnosti, nazornosti, vedrosti... je dovolj. Za praznične dni bo program še pestrejši in bogatejši. Če bo ekipa LIBRISA tudi pri nas delovala enako uspešno kot v Kopru, bo pozimi v Piranu manj mrzlo in se bomo srečevali s slovensko besedo v živo, kot so se uporni Primorci srečevali ob večerih pred priključitvijo k Sloveniji. Ekipi LIBRISA in gospe Zavnik posebej, želimo Pirančani prijetno bivanje med nami. Rudi Mraz „I" "*"f.t 40-let obstoja in delovanja Kadar se napotiš od piranskega pokopališča po cesti proti Fiesi in jezerom v dolino, te na desni strani na zelenem bregu med drevjem pozdravljajo beli zidovi mladinskega počitniškega doma Slovenj Gradec. Prvega septembra, torej nedavno, je ta dom, last Centra za socialno delo občin Slovenj Gradec in Mislinja, praznoval 40-letnico obstoja in delovanja. Iz dveh starih istrskih hiš je z dograditvami nastal sedanji mladinski počitniški dom. Od prvotnih šestdeset otrok jih danes v domu lahko letuje že sto in več. Tudi sezona letovanja se je podaljšala - z dveh mesecev na štiri. Tako je dosedaj v domu letovalo že osemindvajset tisoč otrok po večini iz koroških občin. Letovanje v tem domu omogočajo predvsem otrokom s socialnimi in zdravstvenimi indikacijami. Moramo še poudariti, da se uprava doma ni trudila le pri izboljšanju bivalnih pogojev v letovišču, temveč se je hkrati trudila izboljšati tudi bližnjo komunalno infrastrukturo. Koliko je bilo storjenega, lahko uvidi vsak, ki je dlje spremljal razvoj doma, kar jim je uspelo le z veliko prizadevnostjo, pridnostjo in sposobnostjo Centra za socialno delo oz. njegovih ljudi. Lastniki - slovenjgraški oz. mislinjski Center za socialno delo - pa imajo za dom v Fiesi še veliko načrtov, da bi ga uredili čimbolj po merilih sodobnega letovanja in počitka. Pri njihovih stremljenjih in načrtih jim seveda želimo še veliko uspehov. Z urejanjem doma za letovanje otrok bodo prispevali, da bo Fiesa postala zares to, kar si zasluži: biser slovenske obale. Ivanka Pirnat James Bondovske igrice na deponiji Morda so nekateri bralci v posameznih časopisih zasledili pritožbe Krajevne skupnosti Sečovlje - katere predsednik sveta je g. Dekleva, ki je tudi občinski svetnik - nad smradom deponije komunalnih odpadkov v Dragonji. Direktor komunalnega podjetja OKOLJE meni, da gre v tem primeru za osebno "gonjo" svetnika Dekleve zoper Okolje oz. njegovega direktorja. Vodja in varnostnik deponije sta namreč g. Dekievo dvakrat zalotila, kako je na deponiji odlagal nevarne odpadke. Direktor Okolja je prepričan, da bi g. Ivan Dekleva tudi to uporabil zoper njih, če bi ga ne bili odkrili. (L.S.Z.) Takšna pa je poleti videti pot, ki pelje v Fieso. Piransko mestno jedro se je sicer uspelo rešiti vsaj nekaj pločevine, ki se je zdaj preselila, kamor je le mogoče. Zdaj se v množici avtomobilov duši-jo drugi! Aprila je precej hude krvi povzročila demontaža vrtljivega mostička v strunjanskih solinah. (Odstranilo ga je podjetje Droga zaradi dotrajanosti). Ker država, ki je zdaj lastnica naravnih spomenikov (kar soline v Strunjanu so), ni pokazala dobre volje, da bi postavila nov most, so se tega lotila podjetja v kraju (Zdravilišče Krka, počitniški domovi, Droga, ki s solinami upravlja...). No, zdaj imajo sprehajalci spet svojo pot. DVA POGLEDA NA EN ODLOK Naša agentka je imela priložnost o sprejemanju ureditvenega načrta za območje Zdravilišča Strunjan slišati dve popolnoma nasprotujoči si mnenji. V vodilnih krogih strunjanskega zdravilišča so razpredali tako: "Eno leto so občinarji mečkali s tem prostorskim aktom in ga porivali globoko v predal. Dolgo nam jih ni in ni uspelo prepričati, da bi ga dali na dnevni red občinskega sveta..." Eden od občinskih svetnikov pa - ko je ugotovil, da se je ta akt nekako le znašel na dnevnem redu: "Ne vem, kdo za vraga je uspel ta akt podtakniti na dnevni red...?" No svetniki so ureditveni načrt na svoji zadnji seji le blagoslovili! Svetnik pa je zagrozil, da bo v zvezi s tem odlokom sprožil ustavni spor. SEPTEMBER SE PREDSTAVI Ta mesec je dobil ime po latinskem številu septem, to je sedem, saj je bil po starem rimskem koledarju (pred reformo) sedmi mesec v letu, ki - kot smo že zapisali - se je začelo z marcem. Slovensko ime za september je kimavec. Starejša imena so še: jesenik, jesenščak (ker se septembra začne jesen), malomašnik (po malem šmarnu ali maši), miholšček, šentmihelski mesec, Šmihelčnik (po sv. Mihaelu), sadnik, sadjan, kimalec, rano-jesen, jesenski mesec in devetnik. Pa poglejmo nekatere pomembnejše svetnike, ki godujejo v septembru in nekaj vremenskih pregovorov: Koštobona - župnijska cerkev sv. Kozme in Damijana (risba: Aldo Bressanufti). -1. goduje sv. Egidij (ščitonosec) ali Tilen, opat, zavetnik mladih mater pa tudi živine, ker naj bi ga bila v puščavi hranila košuta s svojim mlekom. Je tudi priprošnjik za lepo vreme in proti ognju. Pregovor pravi: Kakor bo vreme Tilna kazalo, tako bo tudi ves mesec ostalo. - 8. je praznik Marijinega rojstva: Marija Mala, mali šmaren ali mala maša. Tudi za ta dan imamo star vremenski pregovor, ki se glasi: Ako je na malo mašo lepo', potem bo dva meseca suho'. - 21. goduje sv. Matej ali Matevž, apostol in evangelist, pisec prvega evangelija. Ker je v Kafarnaumo opravljal službo cestninarja ali mitničarja, je zavetnik _finančnih in davčnih uradnikov, carinikov, menjalcev in knjigovodij. In pregovor: Sveti Matej se v prihodnost ozira, za štiri tedne vreme izbira. - 26. godujeta sv. Kozma in Damijan, mučenca, brata dvojčka iz Arabije, kjer sta se izučila zdravniške vede. Umrla sta leta 303 mučeniške smrti. Sta zavetnika zdravnikov, zlasti kirurgov, lekarnarjev, zdravniških visokih šol in brivcev. Njuno čaščenje se je pri nas razmahnilo zlasti v 17. stoletju. Sv. Kozmi in Damijanu (krotilec) je v Sloveniji posvečenih več cerkva, tudi v Koštaboni, ki so jo zgradili, kjer naj bi nekoč bilo svetišče poganske boginje Bone, zavetnice materinstva in zdravja. - 29. godujejo nadangeli Mihael, Gabrijel in Rafael. Mihael (kdo je kakor Bog) je priprošnjik zoper zalezovanje hudobnih duhov in zavetnik špeceristov (trgovcev z živili) ter policajev! Gabrijel (božji junak) je zavetnik radia ter vseh sredstev javnega obveščanja. Rafael (božje zdravilo) je zavetnik popotnikov, izseljencev, slepih in bolnih sploh. Lepa cerkev posvečena nadangelu Mihaelu je v Krkavčah, kjer je ta Sv. nadangel Mihael (Slovenski verski muzej, Sična) 23. septembra ob 1:56 je stopilo sonce v znamenje tehtnice - začela se je jesen. dan celodnevno čaščenje in vaška šagra. Pregovor za ta dan pa se glasi: Če ptice selivke pred Mihaelom ne odlete', se pred božičem ni bati zime trde'. 23. septembra se je ob 01.56 začela jesen. Do konca meseca pa se dan skrajša za 1 uro 34 minut. ALBERTO PUCER Unescov tabor na OŠ Cirila Kosmača 27. septembra se je s prireditvijo v portoroškem Avditoriju zaključil vsakoletni mednarodni izobraževalno raziskovalni tabor UNESCO, ki se je že četrič dogajal na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača. Zaključne prireditve se je udeležil tudi minister za varstvo in šport, g. Slavko Gaber. DEDICATO A DIEGO DE CASTRO Si e svolta martedi' 19 agosto, nella Sala delle Vedute di Casa Tartini la presentazione del nuovo volume del "Lasa pur dir" edito da "II Trillo" e dedicato questa volta a Diego de Castro. De Castro, emerito professore di statistica che attulamenete vive a Torino proprio il giorno 19 ha compiuto 90 anni e la Comunita' piranese ha voluto rendergli omaggio dedicandogli questa pubblicazione in suo onore, anche in Italia dove pero' e' gia' conosciuto, soprattutto a Trieste dato che ha scritto e continua a scrivere per "II Piccolo". La serata di martedi' 19, svoltasi nella Sala delle Vedute di Casa Tartini, ha visto la partecipazione di tantissimi ospiti che hanno illustrato la figura e Г opera del Professore. La presentazione del libro e' iniziata con una breve introduzione della presidente della comunita' , Amalia Petronio. Presentati da Stefano Lusa hanno preso rispettivamente la parola il professore Fulvio Salimbeni della Facolta' di Scienze della Formazione dell' Universita' di Trieste, il professor Cervani, Marino Vocci del Circolo Istro Veneto di Trieste "Istria". Fuori programma ha tenuto un breve intervento pure Stelio Spadaro, membro del PDS di Trieste. Presente alla serata e' era anche il nipote di de Castro, Sergio Amodeo, che gia' nel 1993 ha fatto visita alia nostra cittadina per leggere il discorso di ringraziamento del Premio San Giorgio. Ricordare ancora, che anche in questa occasione, durante la serata, ha telefonato il Professore ringraziando tutta la Comunita'. Bo zdaj konec slepih miši? Član piranskega občinskega sveta, Rafael Dodič, je pred časom predlagal, naj se ugotovi (ne)združljivost funkcij članov občinskega sveta z delom (funkcijo) v občinski upravi. Takrat so se svetniki dogovorili, da o tej dilemi pridobijo mnenje pristojnega državnega organa. Zahtevek za takšno mnenje bi morala vložiti tajnik občine (g. Sašo Šraml) in sekretar Občinskega sveta (g. Janez Bukovšek), ki sta hkrati oba tudi občinska svetnika - mnenje pa bi zadevalo prav njuna stolčka. Ker tega nista naredila, je za mnenje zaprosil kar svetnik Rafael Dodič osebno. Služba za lokalno samoupravo pri vladi Republike Slovenije je v zvezi z (ne)združljivostjo omenjenih funkcij uradno pojasnila, da je funkcija člana občinskega sveta nezdružljiva tako s funkcijo tajnika občinske uprave kot tudi s funkcijo sekretarja občinskega sveta (po Zakonu o lokalni samoupravi). Nista pa s svetniško funkcijo nezdružljiva funkcija direktorja občinskega javnega podjetja ali javnega zavoda (npr. Okolja ali Športnega centra). Bo zdaj, ko je "črno na belem" ugotovljeno nezakonito stanje v občinskem svetu, kdo potegnil prave niti in jo odpravil? Morda tajnik in sekretar zaposlena na Občini in hkrati še občinska svetnika ali pa se bodo vsi - od župana, predsednice sveta, vseh svetnikov - še naprej šli slepe miši? cosi' come ha fatto lo seorso giugno intitolando la rinnovata biblioteca eol suo nome. Al riguardo, prima di questa serata dedicata a Diego de Castro abbiamo avvicinato uno dei curatori del libro Fulvia Zudič, e la presidente della nostra comunita' Amalia Petronio che ci hanno illustrato la figura del professore e in parti-colare Г evolversi della serata in suo onore. Con Diego de Castro la nostra Comunita' Giuseppe Tartini di Pirano ha dei legami gia' da anni e ci sembra doveroso ricordarlo per tutto il lavoro che ha fatto e per il suo legame verso Pirano. La pubblicazione, della quale sono state stampate 1000 copie, conta 46 pagine ed e' a cura di Ondina Lusa, Stefano Lusa, Liliana Stipanov, Amalia Petronio, Fulvia Zudič, Daniela Milotti Bertoni e Boris Bertoni. La coperttina ritrae una foto recente a Roletto di Diego de Castro. Vi troviamo delle foto che testimoni-ano la vita del Professore da quando era pic- colo fino ai giorni nostri, la bibliografia essenziale dal 1927 agli Ultimi scritti. Ha lavorato tantissimo, possiamo trovare tanti articoli, prefazioni a libri, monografie e altri contributi. La pubblicazione prosegue con lo stemma barocco dei nobili de Castro di Pirano e Capodistria, si conclude invece con uno scritto sulla nostra biblioteca. Accanto al libro verra' distribuito pure un cartoncino con disegnato sopra Г albero genealogico della famiglia de Castro che a Pirano vanta origini millenarie. Dalla Comunita piranese il pr„ofessore Diego de Castro ogni mese riceve le pubblicazioni come "II Trillo", gli inviti e anche tutte le pubblicazioni del "Lasa pur dir". Quando c'e' stata l'inaugurazione della bibloteca aveva chiamato alla Comunita' per ringraziare. Tutti quelli che hanno curato la pubblicazione su Diego de Castro, uno dei maggiori specialisti del dopoguerra del confine Orientale dell' Italia, si augurano che non resti sconosciuta, ma che verra' presa in mano da tutti, dai fruitori, dai lettori, e da tutti quelli che conoscono e non conoscono I'illustre Piranese. II catalo-go vuole essere uno strumento e un mezzo per fare conoscere de Castro non solo a Pirano ma in tutta la Slovenia, e ovvimente FUTURI VIOLINISTI IN CASA TARTINI Nel mese di agosto in Casa Tartini si e tenuto un laboratorio di violino guidato da Sonja Horvat. Sonja Horvat ha guidato il laboratorio estivo con grande impegno dedicandosi ai suoi allievi che durante il saggio finale hanno esegui-to vari brani musicali. Al laboratorio hanno partecipato Aleksandra Čermelj (di 13 anni), Maša Martič (di 10 anni), Vida Samotorčan (di 9 anni), Marianna Gortan (di 8 anni), Rok Kleva (di 6 anni) e Sigrid Ratko (di 6 anni e frequenta il corso di violino da poehi mesi). I ragazzi sono stati accompaganti al pianoforte da Tina Omerzo. II pubblico in sala ha applaudito calorosamente l'esibizione dei ragazzi. Trubarjevina in gornji tok Kolpe Med člani Društva upokojencev Piran je bilo veliko zanimanja za izlet h gornjemu toku reke Kolpe, saj ga večina še nikoli ni videla in ker je naš predsednik prav iz tistih krajev doma. Poleg tega je mnogim ostal v prijetnem spominu lanski izlet po kolpski dolini navzdol do Starega trga ob Kolpi. Do Ljubljane smo se pripeljali po avtocesti, od koder smo se usmerili proti Dolenjski mimo Turjaka v Rašico, kjer smo obiskali Trubarjevo domačijo. V obnovljenem Temkovem mlinu, na mestu njegove požgane rojstne hiše (Turki), smo si ogledali spominsko sobo posvečeno Trubarjevemu življenju. O njegovem življenju in delu smo izvedeli veliko, pa tudi o času protireformacije, ko so protestantske knjige žal sežigali. Tako smo si lahko ogledali le kopije teh dragocenih knjig. A Primož Trubar je vendar dosegel svoje: ljudstvu je dal pisano besedo! Vredna ogleda pa je tudi okolica mlina: urejene rake, starinski mlinski kolesi, starodavna žaga in trate s košatimi drevesi. Skozi Kočevje nas je pot pripeljala do Kostelskega in od tam po dolini Kolpe navzgor po hrvaškem in slovenskem rečnem bregu v Osilnico, nato v Cabar in mimo Prezida in Babnega polja v Loško dolino. Spet smo videli že lani obiskano Kostelsko s svojim porušenim gradom in širna gozdnata področja ob reki Kolpi. Pozdravilo nas je šumljanje bistre vode z mirnim tokom in mnogimi tolmuni. Občudovali smo gozdnato pokrajino polno strmih grap in hribe s prepadnimi stenami, med katerimi je značilna pečevnata gora Krempa. V to pokrajino je svojo pot zarezala reka Kolpa s pritokom Čabranko, ki ima dva kraška izvira. Kolpo smo prehajali in smo bili enkrat na hrvaški, drugič na slovenski strani, saj meja teče prav po reki. Razpoloženje na poti je bilo prijetno in samo upati je, da nas bodo podobni izleti popeljali še v kateri manj znani kotiček naše prelepe dežele. Darinka Šušteršič, Piran Privoščite si najslastnejše dobrote iz pekarne Stari pek. Slaščice za vse sladkosnede dobite v sladkem boutiqu pekarne Stari pek v Luciji (nasproti vhoda v videoteko) ali v slaščičarni Mignon v Portorožu. Sladek dober tek vam želita PISMA PORTOROŽANU V Pragi dne 10. junija 1997 Spoštovani gospod župan, rad bi se Vam in prebivalcem mesta Piran, kakor tudi prebivalcem drugih mest in občin slovenske Obale, prisrčno zahvalil za odlični sprejem, katerega sem lahko doživel pri zadnjem srečanju predsednikov srednjeevropskih držav. Zavedam se dobro, da je vzpostavitev takega lepega ozračja bila mogoča samo s pomočjo neizmernega prizadevanja lokalnih organizatorjev in obenem tudi omejitev, katere so se hkrati bolj ali manj dotaknile vseh prebivalcev teh krajev. Želel bi se po tej poti zahvaliti vsem občanom za pripravljenost, s katero so te omejitve prenašali in zagotoviti, da sta se zahvaljujoč njihovi potrpežljivosti Piran in slovenska Obala zapisala z zlatimi črkami v zgodovino srečanj srednjeevropskih predsednikov, pa tudi v zgodovino odprtega in prijetnega evropskega dialoga. Želim Vam obilo uspehov in Vas pozdravljam Vaclav Havel (neuradni prevod) Pripis uredništva: V čast nam je objaviti zahvalo češkega predsednika Väclava Havla za sprejem, ki smo ga priredili v naših krajih junija letos ob srečanju srednjeevropskih predsednikov. Naslednje srečanje bo leta '98 v slovaškem mestu Levoča. UČITELJI ŠPORTNE VZGOJE BREZ SVOJIH PROSTOROV Športni učitelji iz Osnovne šole Lucija smo po zaslugi Športnega centra Piran, oz. njihovega direktorja, g. Zdenka Vozliča, naenkrat ostali brez svojega kabineta, ki smo ga uporabljali vse od otvoritve športne dvorane pa do 29.D8.1997, ko so ga delavci športnega centra Piran - po nalogu njegovega direktorja - izpraznili. Prenesli so osebne stvari učiteljev, računalnik, opremo, nekaj dokumentacije in drugo v manjša prostora, v katerih naj bi sedaj domovali učitelji. Za to "potezo" so nas telefonsko obvestili dva dni prej, ne da bi se prej karkoli dogovorili. Res je, da nam je g. Vozlič 18.08.1997 poslal dopis, v katerem nas sprašuje za mnenje o zamenjavi prostorov. Res je tudi, da se je aktiv učiteljev športne vzgoje sestal 20.08.1997 in soglasno sprejel odločitev, da zamenjava prostorov ni izvedljiva, kar je tudi argumentiral. Nekaj dni kasneje (25.08.1997) nas je g. Vozlič obiskal. Pri pogovoru sva bila prisotna tudi ravnateljica šole, ga Jelka Pečar, in njen pomočnik, sicer tudi učitelj športne vzgoje, Ervin Turk. Po obojestranskih utemeljevanjih razlogov za selitev in proti njej, ni bil dosežen noben dogovor, pa tudi noben sklep. Naprej so se stvari odvijale tako, kot sem jih opisal v uvodu. V šolo smo povabili župana občine, g. Franka Fičurja, ki pa nam - tako nam je povedal - ne more pomagati. Zato smo se obrnili na občinski svet oz. njegovo predsednico. Ta pravi, da to ni stvar sveta; obljubila pa je, da se bo z direktorjem centra pogovorila. Tudi ta poteza ni prinesla nobenih sprememb. Naša ravnateljica je predlagala tudi kompromis: prostor bi lahko uporabljali oboji, saj je naš delovni čas v dvorani do 16. ure, njihov (Športnega centra) pa od 16. ure dalje. Pa tudi iz tega ni bilo nič! Svet staršev, ki je bil 22.09.1997, je sprejel sklep, naj se kabinet športne vzgoje vrne učiteljem. Sklep je bil poslan tudi občinskemu svetu. Sedaj je zadeva v nekakšnem pat položaju: s športnim centrom si tu pa tam samo še dopisujemo (bolj oni nam, kot mi njim), zamenjujejo nam ključavnice, na nas valijo krivdo za vse, kar je v dvorani narobe (to so že tako počeli še prej, ko so bili upravitelji drugi). [ßf3 : ' • , , ' " ' ч ,...... - .........-v;-: V 14 portorožan it♦ 9 Učitelji športne vzgoje (na lucijski osnovni šoli poučuje športno vzgojo 6 učiteljev) zagovarjamo naša stališča iz naslednjih razlogov: * Zaradi oddaljenosti prostorov (na vzhodnem koncu dvorane) je organizacija pouka in interesnih dejavnosti ovirana, saj ni nobene povezave prostorov za učitelje in rekvizite s telovadnimi prostori, z omarami na notranjem hodniku (žoge, mreže, loparji, atletski rekviziti, ...) ter z orodjarnami. Frekvenca uporabe omenjenih prostorov je izredna, če vemo, da imajo pouk športne vzgoje večkrat tudi po trije razredi hkrati. Narava našega dela je taka, da mora biti športni kabinet ob telovadnici, saj je tudi ta prostor sestavni del ure športne vzgoje. * Bližina kabineta na zahodni strani je pomembna tudi pri uporabi zunanjih igrišč (šola je tako edini uporabnik omenjenih igrišč) - izhod (vhod) "B" pa je neposredno ob kabinetu. Iz sedanjih prostorov nimamo učitelji nikakršnega nadzora nad učenci, ko prihajajo v dvoramo in odhajajo iz nje, s čemer je za učitelje odgovornost še večja. Vsi učenci se žal ne držijo dogovora in hišnega reda in gredo v telovadnico tudi takrat, ko ne bi smeli. Iz prejšnjega kabineta smo dogajanje na hodnikih, v garderobah in še posebno v telovadnici lahko nadzirali in skrbeli za red. * Neposredni dostop v telovadne prostore iz "novega kabineta" ni mogoč, ker ga enostavno ni! Ta prostor pač ni bil namenjen učiteljem športne vzgoje, ampak upravi centra. To dejstvo potegne za seboj nove tažave: v primeru, da se poškoduje učenec v dvorani, mora učitelj najprej poiskati prehodno garderobo in skozi njo odnesti učenca v kabinet, v katerem sploh ni masažne mize (po vseh standardih mora biti!). Zanjo pa v tem kabinetu tako ali tako niti ni prostora! Vsi učitelji, dežurni učenci, starši ter drugi obiskovalci morajo sedaj vstopati v dvorano skozi garderobe, v katerih se preoblačijo otroci (kar je higiensko in etično sporno) in * še bi lahko naštevali pomanjkljivosti "novega" kabineta. To sta dva prostora - to pomeni, da moramo biti učitelji (6 - šest) razdeljeni na dva dela. Oprema v kabinetu pa ni dvojna. Imamo en računalnik, ki ga vsi uporabljamo in ne more biti v dveh prostorih hkrati, dogovori med učitelji zaradi narave dela potekajo dnevno, kopalnica je v obupnem stanju (čeprav je prostor večinoma uporabljal en sam človek, na drugi strani pa je kopalnico uporabljalo šest ljudi, pa je kljub temu vzorno ohranjena in urejena!). * Zemljišče za gradnjo dvorane je odstopila šola: tam sta bila prej dva ŠOLSKA IGRIŠČA (rokomet, košarka), zaletišče in jama za skok v daljino, prostor za suvanje krogle, veliko zelenja. Predvsem pa je bilo vse redno vzdrževano. Sedaj smo brez svojega igrišča. Za obstoječa (v upravljanju športnega centra) ne skrbi nihče. Učenci in krajani nimajo kje igrati malega nogometa, sporna "hokej-ograja" pa še kar ostaja za tistih nekaj ljudi, ki se s tem športom ukvarjajo... Naše mnenje je, da je strokovnost našega dela zaradi neprimernosti prostorov vprašljiva, odgovornost pa neprimerno večja, saj nimamo prav nobenega stika z učenci in nadzora nad njimi. Šola uporablja dvorano vsaj polovico njenega "obratovalnega časa", če ne tudi več. Zaradi naštetega bi pričakovali, da smo enakovreden partner pri odločanju v zvezi z njo - še posebno pri sprejemanju odločitev, ki so povezane z našim delom in stroko. Za dobro sodelovanje morata vselej biti oba! In čisto na koncu: prav nihče, ki ne dela v dvorani in v njej ne preživi večino svojega delovnega časa ter ne opravlja tako občutljivega dela, kot je naše, NE SME sam odločati o takem primeru, kot se je zgodil nam, učiteljem športne vzgoje na OŠ Lucija. Lep pozdrav! Ervin Turk, pomočnik ravnateljice in učitelj športne vzgoje RS.: Nobena umetnost ni prenesti stvari nazaj v "naš" kabinet; tega ne zna samo g. Vozlič. Vendar pa upamo na drugačno, manj radikalno rešitev. Vabimo Vas na jesenske izlete: BAVARSKA Z 8RAD0VI LUDVIKA II. 17.-19.10.97,3 DNI, BUS ★ ★★ BENETKE - BIENALE 10.10.1997,1 DAN, BUS ATENE 23.-27.10.97, 5 DNI, LETALO *** RIM 25.-29.10.97, 5 DNI, BUS NEW YORK 17.-22.11.97, 6 DNI, LETALO INFORMACIJE IN REZERVACIJE: MAONA PIRAN MAONA PORTOROŽ 9-13,15-17 9-15 746-228,75-592 746-423,746-508 Cenjene bralce obveščamo, da z glasbeno sezono 97/98 v Clubu Maona začnemo 8. novembra 1997.Vljudno vabljeni! Kratko/jedrnato * Se bo po več kot dvajsetih letih iskanja in govoričenja v Piranu končno vendarle "zgodila" garažna hiša? Občinski svet je na svoji seji dne 25. septembra sprejel odlok o lokacijskem načrtu za garažno hišo ob vstopu v mesto Piran. * Občinski svetniki modro razpredajo o možnostih izdajanja občinskega tednika. Vsa množica medijev, ki spremljajo dogajanja v naši občini, ne zadovoljuje visokih svetniških pričakovanj. Potrebujejo pač svoj časopis, ki bo o njih modrih besedah in dejanjih pisal svetniške, pokorno spoštljive komentarje in hvalnice njih svetniških visokosti. Lahkotno je odločati o tujem (davkoplačevalskem) denarju... * Nekdanjo pivnico nad marketom Lucija naj bi preuredili v zasebno očesno kliniko. Po ničkoliko poskusih, da bi v piranski občini zaživele zasebne klinike, bo mogoče ta poskus le rodil sadove (zaenkrat je spodletel najresnejši poskus iz bivše piranske bolnišnice narediti lepotno kliniko, pa malo manj resen poskus Zadruge zdravnikov Santa Lucia, da bi odprli zasebni dializni center, pa govoričenja o bio kliniki oz. zdravilišču alternativne medicine v Fiesi in najbrž bi se našel še kakšen načrt...). * Čistilni napravi v Dragonji in Sečovljah sta v zaključni fazi izgradnje. * Telovadnica Osnovne šole Sečovlje je zgrajena. Učenci bodo eno najlepših telovadnic v Sloveniji lahko kmalu uporabljali. SKUPINA SAMSKIH GRE NA IZLET Skupina za samopomoč po izgubi partnerja se v prostorih Krajevne skupnosti Portorož sestaja že vrsto let, ustanovljena pa je bila leta 1990 pri Centru za socialno delo Piran. Srečujejo se ob ponedeljkih ob osemnajsti uri. Skupino vodita socialna delavka Irena Bizjak in psihologinja Majda Golja, obe zaposleni na piranskem centru za socialno delo. Letos so se člani skupine odločili, da nekoliko prilagodijo ime in tako so iz Skupine za samopomoč po izgubi partnerja (po razvezi zakonske zveze, razpadu izvenzakonskih zvez, smrti...) postali Skupina samskih. Navadno se v skupini redno srečuje okoli štirinajst žensk in moških (prevladujejo prve), največ jih je razvezanih, s srednješolsko izobrazbo. Kot vsako leto ob koncu prvega polletja svojih srečevanj, so se tudi letos skupaj odpravili na i; let. O tem izletu objavljamo prispevek članice skupine, gospe Srečke Bačar. NA IZLET, NA IZLET!! Spet je delovno leto naše skupine "SAMSKIH" naokoli. Kot vsem, ki se družijo celo leto, nam "pripada" končni izlet. V petek, dan pred začetkom poletja, se vsi udeleženci zberemo na škofijskem mejnem prehodu. Okrepčamo se s kavico in dogovorimo o poteku potovanja. Skozi tržaški prometni labirint se uspešno prebijemo in že smo pred vhodom v Miramarski park. Z zanimanjem si ogledamo notranjost gradu, ulovimo nekaj "gasilskih" fotografij in se odpravimo po stezicah prelepega parka. Po ogledu se spet okrepčamo s sladoledom in napišemo razglednice. Vkrcamo se v avtomobile. Naslednja postaja je Lokev, gostilna Gombač na Krasu. Želodci se že oglašajo in domača jed nam odlično tekne. Kot kri rdeči teran se nam žametno zliva po suhem grlu. Veselo kramljamo in imamo se lepo. Kolegica Vera nam podari pretresljivo zbirko pesmi njenih begunskih otrok. Naskrivaj si mencamo oči, da skrijemo solze. Življenje teče dalje in mi se odpravimo v Lipico. Sonce močno pripeka in v avtomobilih je vroče. Vožnja je hitro mimo in že se kobacamo iz vozil. Odpravimo se skozi gozd po ozki stezici do Lurške Matere Božje, cerkvice na prostem. Tiho sedimo na stolih pred votlinico in vsak se poglobi vase in nabira pozitivno energijo. Postopoma se zbiramo v dvojice, trojice in kramljamo o tem in onem. Prijemlje se nas prijetna utrujenost. Ogledamo si še igralnico in nekateri celo poskusijo srečo. Počakamo, da se vsi nakapljamo v skupino. Dobimo navodila za delo med počitnicami, ko se naj bi srečevali vsak ponedeljek zvečer v Žusterni. Za konec nam prijateljica Marija ponudi vegetarijansko polpeto in rižev narastek. Zanimiva sprememba. Lepo smo se imeli in ni nam žal, da smo šli na izlet. Ob pogledu na fotografije se nam prikrade nasmešek na obraz. Veseli smo, da nekam "spadamo". Hvala našima Majdi in Ireni, ki uspešno obvladujeta svoje delo in nas - pa tudi tistim, ki so finančno pripomogli k uresničitvi tega izleta. Srečka Bačar MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTER API J A Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGILINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA POREČ PORTOROŽ CENTER MAYGUT FIZIOTERAPIJA FANGO / FANGO SAVNA/SAUNA Poletja je konec, tu je jesen in še zadnja opravila na solnih poljih v Sečoveljskih solinah. Kupi soli se že selijo s solin v skladišče soli na Fizinah v Portorožu. Solinar Milan ima - kot pravijo - najboljšo sol. (Tekst in foto: Vlatka Kozlovič) UlNlOGRADnJA LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132 Konferenca Odvisnost v Evropi: Soočimo se Pod tem imenom, katero pa je v slovenščini pomanjkljivo, kajti v angleščini je zvenelo Heroin Adiction in Europe (torej heroinska odvisnost) je septembra v Ljubljani potekala konferenca, na kateri so razpravljali domači in tuji strokovnjaki. 20. septembra, ko so konferenco zaključili, je v časopisu Dnevnik izšel intervju z Jean Paul Grundom, z enim od vidnejših tujih strokovnjakov na tem področju. Sam sem že pred časom zasledil njegovo delo in razmišljanja v različnih publikacijah. Je eden od zagovornikov usmeritve "zmanjševanja škode", ki je - vsaj takšen občutek sem dobil ob spremljanju dnevnega časopisja - nekako prevladala na konferenci. J.R Grund je sicer Nizozemec, ki pa poučuje psihologijo na eni od ameriških univerz in je direktor mednarodnega programa za zmanjševanje škode pri Lindesmith centru v New Yorku. Poleg tega da seveda dobro pozna položaj na področju odvisnosti v ZDA, je odličen poznavalec te problematike v Evropi in tudi pri nas. Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz intervjuja z njim, so: - da sta politika represije in tradicionalni z realnostjo pristop v boju proti odvisnosti od mamil doživela neuspeh in porazne rezultate; - ne glede na to ali so droge legalne ali nelegalne, jih bodo ljudje uživali; uživanje drog ni namreč pogruntavščina 80. in 90. let 20. stoletja. Naučiti se moramo živeti z drogami, kot smo se naučili živeti z alkoholom; - bistveno pa je, da je na voljo izbira možnosti za tisti del populacije, ki ima z odvisnostjo težave. Nekaterim ustrezajo komune, drugim metadonski vzdrževalni program ali skupine za samopomoč; - terensko delo z odvisniki, h kateremu sodi tudi deljenje injekcij (novih, čistih - torej neokuženih) in na ta način preprečevanje širjenja virusa HIV (ki povzroča AIDS). Mogoče se bo komu to zdelo šokantno in nesprejemljivo, toda takšna je pač realnost. Heroin je nevaren. V preveliki dozi v določenem trenutku lahko tudi smrtno, vendar pa je AIDS še nevarnejši in veliko bolj neusmiljen. Petja Kužel Tii 'ј-^^з*^1^88 BHPf>,vl1111 ШШЕ ŠOTORIŠČE Novembra lani je podjetje Športni park Lucija nad dvema teniškima igriščema pri marini postavilo začasni šotorski nadstrešek. Kritje naj bi bilo služilo izvedbi kar nekaj vidnejših teniških prireditev, ki so se odvijale v jesenskih in zimskih mesecih: Challenger turnir, Cristal Cup, VIP turnir in državno teniško prvenstvo. Potem naj bi šotorske kupole odstranili... A - kot je pri nas že v navadi - se začasno prelevi v stalnost, hkrati pa ima vse videz začasnosti... - tako tudi omenjena šotora še stojita. Občinski svet se je maja letos sicer ob objekta obregnil in sprejel celo sklep, da ju je potrebno odstraniti, ker jima je rok potekel, občinska strokovna služba je o tem obvestila tudi urbanistični inšpektorat v Kopru - šotora pa sta še vedno tam. No, zdaj ko je deževno vreme spet pred vrati, bosta tenisačem prišla zelo prav. L.S.Z. ♦Д4 ♦V4 EÜR0MIB IMPORT - EXPORT d.o.o. Slovenske železnice skladišče SISAK 3, ob luki b.š. 6000 Koper, Slovenija Tel./fax: +386/66/22093, tel.: +386/66/391-144 - SANITARNA KERAMIKA - KERAMIČNE IN GRESS PLOŠČICE - KOPALNE IN TUŠ KADI - VODOVODNE ARMATURE Za kupljeno blago nad 40.000 SIT brezplačen prevoz. Možnost kredita. SKLADISCE JESTVINA EUROMIB CARINA GLAVNI VHOD LUKA KOPER Se priporočamo! DOMOZNANSKA DEJAVNOST PIRANSKE KNJIŽNICE Že dobro leto deluje v Mestni knjižnici v Piranu Domoznanski oddelek, ki zbira in obdeluje primarno, deloma pa tudi sekundarno gradivo za piransko občino. Kljub skromnim delovnim pogojem (prostorska utesnjenost, skromni knjižni fond itd.) domoznanska dejavnost poteka kontinuirano. Osnovni namen te dejavnosti je nuditi uporabnikom čimbolj popolno in hitro informacijo o vseh relevantnih podatkih za naše področje. Poleg "žeje" po aktualnih informacijah, je veliko povpraševanja o kulturni zgodovini, turističnih in naravoslovnih zanimivostih ter nekaterih gospodarskih dejavnostih. RAZSTAVE POMEMBNE ZA VPOGLED V DOMOZNANSKO GRADIVO Domoznansko gradivo po obliki zajema predvsem knjige, vrstne publikacije, časnike in časopise ter neknjižno gradivo. Omeniti velja denimo stare piranske statute (v knjižni obliki), foto-album Portoroža iz 60-tih let ali načrt prenove portoroških term iz leta 1890 itd. Med neknjižnim gradivom zasedajo pomembno mesto seminarske in diplomske naloge, magisteriji oz. doktorske disertacije in druge znanstvenoraziskovalne naloge domačih avtorjev. Že v prvem letu delovanja domoznanskega oddelka se je povečal interes uporabnikov, ki jim je bila omogočena uporaba študijskega gradiva v čitalnici. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je med lanskim in letošnjim septembrom oddelek obiskalo 153 uporabnikov. Za njihov študij v čitalnici smo pripravili 156 knjig, 126 časopisov in revij ter 112 enot drugega neknjižnega gradiva (tip-kopisi, drobni tisk, spominski zborniki itd.). Poleg tega je bilo uporabnikom različnih profilov posredovano veliko osebnih, pisnih in telefonskih informacij. Pri širjenju informacij je pomembno vlogo odigrala razstavna dejavnost, ki je omogočila neposredni vpogled v domoznansko gradivo širšemu krogu uporabnikov. V tem kontekstu velja omeniti spominsko razstavo "Za vse okuse knjižnih moljev" (ob 40-letnici piranske knjižnice) s spremljajočo brošuro v slovenskem in italijanskem jeziku, razstavo "ščepec morja in soli v delih slovenskih književnikov" (ob 50-letnici Srednje pomorske šole; razstavo sva pripravila Slavko Gaberc in kolegica Ksenija Petaros-Kmetec) ter priložnostno razstavo o izdajateljski dejavnosti ZRS Koper, ki je bila postavljena v avli piranskega mestnega arhiva na pobudo zgodovinarja Alberta Pucerja. Žal so, poleg siceršnje kronične utesnjenosti knjižničnih prostorov, še naprej največje težave pri postavitvi razstav, saj piranska knjižnica ne premore ustreznih prostorov za tovrstno dejavnost. Čeprav ne sodijo v neposredno domeno domoznanskega oddelka, pa vsekakor velja omeniti tudi nekatere predstavitve knjig, ki nosijo domoznanski predznak. O piranski preteklosti (spomini na neko mladost) pripoveduje knjiga Bronasti violinist avtoric Zlate Jurin in Sandre Kump. Knjiga je izšla ob lanski obletnici pod pokroviteljstvom knjižnice, ki je poskrbela tudi za ustrezno promocijo doma in v sosednji Italiji. V čitalnici knjižnice pa je bila poleg drugega denimo predstavljena kontroverzna knjiga Rogerja Gogale (Boj za južno mejo - Istra) in satirični spomini priljubljenega domačega avtorja Andreja Jelačina -Tonija Karjole, v Kosmačevi hiši pa knjiga političnih esejev Milana Gregoriča (Politični ciklon nad Istro). Poudarjena domoznanska tematika je bila na rešetu ob predstavitvi zbornika Annales in drugih publikacij ZRS Koper, ko so uredniki predstavili dosedanjo bogato publicistično raziskovalno bero minulih let v Slovenski Istri in piranski občini. Seveda pa domoznanska dejavnost obsega še vrsto drugih nalog, ki jih velja vsaj bežno omeniti. Med prioritenimi nalogami je oblikovanje posebnih zbirk (npr. zbirka o Piranu in okolici, zbirka del piranskih avtorjev, zbirka raziskovalnih nalog itd.), priprava in izpis osebnih in splošnih bibliografij, mentorsko delo pri raziskovalnih nalogah dijakov in študentov ter predvidena analitična obdelava člankov in sestavkov iz serijskih publikacij, zbornikov, monografij in sive literature. Ne nazadnje pa velja poudariti pomen sodelovanja s koprskim Domoznanskim oddelkom in z raznimi piranskimi kulturnimi zavodi in drugimi inštitucijami. Nadaljnji razvoj domoznanske dejavnosti terja poleg knjižničarskega znanja tudi osnove iz arhivistike in muzealstva, saj se medsebojni interesi in povratne informacije teh strok velikokrat križajo. Slavko Gaberc Г SE V "t^Ot,. 1 PIZZERIA - PUB PERGOLA PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 17.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči špageti, tortelini, ravioli, peresniki Meso na žaru šampinjoni na žaru in še in še borzno posredniška družba _llnterfin Primorski Finančni Center Interfin PFC Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, s katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo zudi storitve terminskih poslov in leasing. / PGRTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK Novosti: ju-jitsu in aikido Judo klub Portorož letošnje poletje ni počival. Prvega in drugega junija je klub v lucijski telovadnici gostil četrto, zadnje kolo obalne judo lige, ki se ga je udeležilo 150 tekmovalcev (v ligi jih je skupaj sodelovalo 242). Judoistično prvenstvo je teklo od februarja do junija meseca. Člani portoroškega Judo kluba so se dobro odrezali, saj so se med ekipami uvrstili na drugo mesto. Le nekaj dni kasneje -7. junija, ko so bili pri nas na obisku predsedniki srednjeevropskih držav - so v Športnem centru v Luciji priredili tekmovanje za pokal slovenske Istre, ki je sicer največja tovrstna prireditev v Sloveniji. Tekmovanja se je udeležilo 132 judoistov iz dvanajstih držav, ki so vsi pohvalili organizacijo prireditve. Organizatorji pa so bili tudi zadovoljni, saj je na finalni tekmi judoiste vzpodbujala polna dvorana gledalcev, pa tudi množični mediji so prireditvi namenili dovolj pozornosti. Julija se je dvajset 10 do 15 let starih judoistov odpravilo v poletno Starman (2. dan) vadi ju-jitsu (veščina, ki jo najpogosteje uporabljajo kolonijo na Mežakljo, nad katero so bili navdušeni. Skupaj z avstrijsko Judo zvezo pa je portoroški klub poleti organiziral še judo kamp v Izoli. Udeležilo se ga je sto judoistov. S svojim nastopom so navdušili kopalce na plaži hotelov Morje, ki so jim priredili pravo predstavo. V Judo klubu Portorož načrtujejo še marsikaj novega. Ker so mladim judoistom pri srcu skupni izleti, jih bodo poskušali organizirati čimveč: npr. na Nanos, Snežnik... Potrudili pa se bodo za še tesnejše sodelovanje z njihovimi starši. Kot že nekaj šolskih let so tudi letos v telovadnici portoroškega Centra za korekcijo sluha in govora začeli tečaje juda za otroke (deklice in dečke), pa tečaj samoobrambe za ženske. Letošnja novost je tečaj borilnih veščin ju-jitsa (mešanica med judom in karatejem) in aikida. Na treningih juda so začeli uvajati aikido že lani. Aikido je nežnejši, primeren za ljudi vseh starosti, temelji pa na prepričevanju, da si boljši nasprotnik, tako da nazadnje soborilec popusti. Judo trenirajo Mojmir Kovač, nosilec 4. dana, Roman policaji), v skrivnosti aikida pa uvaja Michele Marola (1. dan v aikidu, 3. v judu), doma iz Italije. Judo treningi v portoroškem Centru za korekcijo sluha in govora so se torej že začeli, vendar se jim še vedno lahko pridružite. Judo je primerna rekreacija za rekreativne športnike vseh starosti, za ženske in moške. Za informacije lahko pokličete na 748-060! Sicer pa imajo judoisti prvih štirinajst dni v oktobru dneve odprtih vrat. Lahko jih na njihovih treningih - ob torkih in četrtkih - obiščete. Livija Sikur Zorman Na sliki v zadnji vrsti (vsi od leve k desni): trener Mojmir Kovač, Blaž Zupane, Matej Marinac, Domen Lukežič, Simon Jelenič, duhovni vodja Rade, Helena Vidovič; v 2. vrsti: Rok Košuta, Luka Grassi, Tirni Kos, Karlo Radovac, Jakob Juretič, Aljoša Dessardo; v 1. vrsti: Jani Turk, Robi Dassena, Nejc Štukelj, Rudi Kovač, Peter Batič, Aleksej Stevanovič, Cristian, Niki Brec in kuža. NOVO VODSTVO ROKOMETNEGA KLUBA PIRAN Člani Rokometnega kluba Piran so se konec junija sestali na redni skupščini (občni zbor), katere se je udeležil tudi direktor Športnega centra Piran, gospod Zdenko Vozlič. Obravnavali in sprejeli so poročilo o delu svojega kluba v preteklem obdobju, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora za lansko leto, nove klubske akte (statut, poslovnik o delu skupščine piranskega kluba rokometašev, pravilnik o volitvah predsednika, članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, disciplinski pravilnik, pravilnik o uporabi športne opreme in pravilnik o nagrajevanju igralk, trenerjev in ostalih članov). Razrešili so dosedanje organe kluba in izvolili nove. Za predsednika Rokometnega kluba Piran so izvolili bivšega priznanega vrhunskega piranskega rokometaša Toneta Domnika, za predsednika upravnega odbora Franca Berganta. Novi člani upravnega odbora pa so: Boris Žugelj, Mirko Milavec (predstavnik sponzorja M-Degro-ja), Julij Pinter, Vida Murovec, Tanja Bejek in Božo Kužel. Tajnica kluba je postala Silvana Nižetič, blagajnica in računovodja pa Vida Flego. Skupščina je seveda obravnavala in tudi sprejela finančni plan in program dela za to leto. Rokometašice Rokometnega kluba M-Degro Piran so že v avgustu pričele s kondicijskimi pripravami na novo tekmovalno sezono. Dvakrat dnevno trenirajo kar na piranskem stadionu pod obzidjem. Ekipa je pridobila novih moči - igralki Dalijo Erceg in Patricijo Lakošeljac ter štiri obetajoče kadetinje: Suzano Veseli, Katjo Mašič, Heleno Horvat in Gordano Vukobrad. Piranski Rokometni klub M-Degro se je po temeljitem premisleku letos odločil, da ne bo sodeloval v evropskem rokometnem pokalu mest, saj bi bil ta izlet v Evropo enostavno predrag. Vendar pa ambicije ostajajo in so veljavne za naslednje leto. PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK POLETNI UTRINKI SKUPINE FLIP FLIPICE S PETROM PAN0M IN GUSARJI NA GIMNASTICNEM FESTIVALU V ŠPANIJI Večletnemu vabilu organizatorjev gimnastičnega festivala na Costi del Brava v španskem turističnem Blanesu se je Plesno akrobatska skupina Flip letos le odzvala in se festivala udeležila s petnajst minutnim plesno akrobatskim programom. Poleg koreografije zgodbe o Petru Panu so pripravili še otroški Can-can in ljubko koreografijo o Racmanu Jaki (Donald Dack). Štirideset akrobatk, med njimi pa Danijel Golenač kot edini mlajši moški predstavnik (če ne štejemo trenerja Mitje Mehora), ki je dekletom pri plesu izdatno priskočil na pomoč kot gusar, se je s svojim nastopom v Španiji tako dobro odrezalo, da je skupina Flip dobila posebno pohvalo organizatorja, veliko čestitk in predvsem vabil v države v Evropi in izven. Ljubkost in prisrčnost deklet, sproščen nastop, kar je že "blagovna znamka" skupine Flip, brezhibna akrobatika in izvirna koreografija Mojke Mehora na glasbo Pirančana Aleša Lavriča, so še posebej navdušili predstavnike brazilske gimnastične zveze. Takoj po prvem nastopu Flipic so Brazilci poiskali trenerje skupine Flip - Stasjo, Mojko in Mitjo Mehora ter Gino Gržinič in jih povabili prihodnje leto na nastop v Brazilijo. Trenerji pa niso bili ponosni na svojo mlajšo skupino (od 7. do 12. leta starosti) le zaradi uspešnih nastopov, ampak predvsem zaradi brezhibnega obnašanja tako na festivalu kot na cesti, obali ali pa v hotelu, saj so pohvale o izjemni vzgojenosti slovenskih otrok kar deževale. Medtem ko je mlajša skupina uživala v Španiji, se je starejša potila na Evropskem prvenstvu v Stuttgarts Pa ne zaman! Dekleta so presenetila tako evropske kot ameriške sodnike in kar za 40 točk prehitele drugouvrščene Švedinje, ter tako postale evropske prvakinje. Kmalu po vrnitvi iz Španije so Flipice svojega Petra Pana odplesale še v Velenju na svetovnem prvenstvu Naviga 97. Nastopile so kot vsako poletje še na terasi Jurček hotelov Morje v Portorožu, pa še kje. Teden brezskrbnih, a delavnih počitnic so preživele v mozirskem Športnem taboru, kjer so v prijaznem zelenju ob Savinji nabirale novih moči in telovadnih veščin - skupaj sto Flipic pod okriljem domačih in tujih trenerjev. Mozirje '97 - Ana, Anja in Janez na vsakoletnem, že tradicionalnem športnem taboru v Mozirju. - Kdo je najboljši rolkar? Športni center Piran (Tartinijev trg 10) in Športno društvo "Pirano" (Kajuhova 12) razpisujeta občinsko prvenstvo hitrostnega kotalkanja - rolanja za male, osnovne in srednje šole v naši občini. Prireditev bo na lucijskem kartodromu v soboto 4. oktobra s pričetkom ob pol desetih (9.30). Prijavite se lahko do 3. oktobra pri Športnem društvu "Pirano". Najmlajši se bodo pomerili na sto metrski progi, osnovnošolke in osnovnošolci pa bodo rolkali na dvesto metrski progi (letnik '89 in mlajši), nekoliko starejši bodo drveli na 400 metrski progi (letnik '87), na šeststometrski pa se bodo pomerili letnik '85, en kilometer bodo tekli fantje rojeni leta '83, enakega leta rojena dekleta pa bodo odrol-kala 800 metrov. Na še daljših progah (od 1500 do 3000 m) pa se bodo pomerili dijaki oz. dijakinje. Društvo JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU je jeseni začela z začetno vadbo joge, ki obsega, yoga asane (telesne vaje), prana-jamo (dihalne vaje), koncentracijo, sproščanje in meditacijo. V Piranu se je začela 29. septembra ob 19. uri v stavbi KS Piran, Levstikova 7, v Luciji pa 2. oktobra, prav tako ob 19. uri v prostorih vrtca "Morje", Fazanska ulica. Pridružite se jim. Informacije: 066/24879 INFORMACIJA 0 PREDAVANJU Vodilni ekonomist pri Evropski banki za obnovo in razvoj in tudi predavatelj na univerzi v Chicagu in Centralni evropski univerzi, prof. dr. Christof H. Riihl, bo v soboto 4. oktobra 1997 s pričetkom ob 9.30 (do predvidoma 12. ure) gostoval na Visoki šoli za management v Kopru (v predavalnici), Cankarjeva 5. Predavanje bo v angleškem jeziku. Strokovni javnosti je znan zlasti kot dober poznavalec makroekonomskih odnosov. (Posebej je preučeval teorijo ciklusov in rasti v gospodarstvu ter procese tranzicije iz centralnega planiranja v tržno gospodarstvo. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v ZDA in po Evropi.) Več informacij na 066/21-020-02. PÜRTÜRÜZANÜV ŠPORTNI KOTIČEK TABORJENJE RODU SERGEJA MAŠERE "KORITNICA 97" Krona celoletnega taborniškega dela je letno taborjenje. Največja pričakovanja so vezana na čarobno življenje v naravi, spanje pod šotori, prijetno druženje z drugimi taborniki, nabiranje novega uporabnega taborniškega znanja in številne dogodivščine med samim taborjenjem. Starejši taborniki z nekajletnim "stažem pod šotori" imajo na taborjenja lepe spomine in celo zakladnico prijetnih, smešnih dogodkov, s katerimi si potem krajšajo večere ob tabornem ognju. Vse to bogastvo želijo seveda nuditi tudi najmlajšim, zato so taborniki rodu Sergeja Mašere iz Pirana po celoletnem delu v svojem urejenem taborniškem kotičku na Arzah nad Fieso pripravili letno taborjenje. Kakor vsako leto so se tudi tokrat trudili pridobiti čimveč pomoči delovnih organizacij in samostojnih podjetnikov v obliki živil. Tako jim je uspelo znižati prispevek taborečih na zares ugodno ceno. Na ta način in z obročnim odplačevanjem omogočijo taborjenje vsem otrokom, ki si tega želijo. Tudi družine, ki jim težje uspeva povezovati konec enega meseca s koncem drugega, lahko svojemu otroku, ali celo dvema, omogočijo morda edine počitnice poletja. Zato se taborniki rodu Sergeja Mašere še enkrat zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali letos, pa tudi tistim, ki so njihove tabornike odslovili, saj jim bodo morda lahko pomagali v prihodnje. Taborni prostor so letos poiskali v Baški Grapi, v kraju Koritnica, tik ob istoimenski reki. Čista, deroča voda, zeleni hribi vsenaokrog in med njimi skalnata Rodica so piranskim tabornikom dajali čudovit naravni okvir. Gostovali so pri družini gospoda Vilija Šorlija, ki je vseh dvajset dni z njimi in zanje živela. Na ranču "Divji zahod", kakor se imenuje prostor, so taborniki lahko jezdili konje, kar je za marsikoga bilo enkratno doživetje. Poleg tega jim je družina Šorli dovolila Slavica Udovič s.p. GH Metropol Portorož, Obala 75a Tel.: 066/74493 Nega los Vaši lasje Vam bodo hvaležni in v ponos. Storite kaj za njih! Z veseljem in strokovno Vam bomo pomagali v salonu za zdravljenje in nego las uporabljati tudi njihove prostore. Prijaznost vseh vaščanov je tabornike naravnost navdušila: od gospe Zlatke v trgovini do gospoda Jožefa na pošti ali gospe, ki jim je razkazala ustvarjanje svojih peščenih slik. Pravijo, da se bodo tja še vračali. V času tabora v Baški Grapi so se podali tudi na več izletov v bližjo okolico. Imeli so pohod v vasico Rut, celodnevni izlet v Idrijo in okolico, izlet z vlakom v Bohinjsko Bistrico.... Potovanje z vlakom med hribovjem in pod njim je bilo ponovno doživetje, ki ga ni mogoče kar tako pozabiti. Svoje vtise so potem pošiljali domov na "njihovi" razglednici, saj so jo oblikovali iz fotografije svojega tabora. V taboru pa je ves čas deloval tudi taborni radio "Radio Racija". Tako so v življenje v naravi vnesli tudi nepogrešjive pritikline sodobnega časa.' Vseh dejavnosti na taboru vam seveda ne moremo opisovati, kajti treba jih je doživeti na svoji koži. Zato piranski taborniki v svoje vrste vabijo vse, od 5. leta pa do 55. leta in več, saj za prijetna doživetja ni ne meja ne ovir, če le znamo živeti drug z drugim. PO^JLsX ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji * Expres izdelava ključev * Računalniško graviranje * Pokali, športna priznanja * Štampiljke Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke. NASMEJMQ SE S PÜRTÜRÜZANÜM VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA 1. Kakšna je razlika med županom katerekoli občine in raz-našalcem časopisov? Če je župan dva meseca na dopustu, tega nihče sploh ne opazi; če pa raznašalca ni en sam dan, se vsi občani zaskrbljeno sprašujejo, kaj se dogaja. 2. Kakšna je razlika med kriminalnim filmom in Bernardinom? V filmu so varnostniki tako dobro maskirani, da jih gledalec ne prepozna; na Bernardinu (in še kje, koder sprejemamo visoke goste) pa jih prepoznaš tudi v mraku in na razdalji pol kilometra. 3. Kja imajo skupnega glavni (nepopravljeni) portoroški pomol in lisice za uklepanje avtomobilov? Oboji se trudijo, da bi turistična ponudba v našem kraju prišla na slab glas. 4. Kakšna je razlika med novo čistilno napravo v Sečovljah in politikom? Iz čistilne naprave je smrdelo samo v fazi poskusnega delovanja. Sonja Požar, Lucija Župan na obisku v KS Portorož Župan naše občine se je prijazno odzval vabilu predsednika Sveta Krajevne skupnosti Portorož, g. Janeza Pečarja in 24. septembra skupaj s svojim svetovalcem Atilijem Radojkovičem obiskal Krajevno skupnost Portorož. Delovni pogovor se je dotaknil najaktualnejših dogajanj v našem kraju. Župan se je strinjal z mnenjem predsednika krajevnega sveta, da bi v nedavno nastalem turističnem interesnem združenju, giz. Portorož, morala svoje mesto najti tudi Krajevna skupnost, oz. interes kraja. Zato bo podprl prizadevanje KS Portorož, da postane članica skupščine združenja. Prav tako se je strinjal, da se z obnovo Belokriške ceste predolgo odlaša. Pričakuje pa, da se bo s prvo fazo rekonstrukcije (od počitniškega doma Elles do križišča s Cesto rabskih žrtev) te ceste vendarle lahko začelo v prihodnjem letu. Žal je za to, da se na področju komunalne infrastrukture v občini ne naredi dovolj, prepogosto krivo pomanjkanje denarja. Za gradnjo sečoveljske telovadnice na primer država doslej ni primaknila še ničesar. Tudi družba Metropolovih hotelov ni še plača nobenega obroka komunalnega prispevka za garažno hišo... Občina bo pač prisiljena vnovčiti hipoteko, ki jo ima nad Metropolovim plažnim objektom. (L.S.Z.) JANEZKOVA DOMAČA NALOGA V DEŽELO SE VRAČA JESEN (Prosti spis) V septembru je bilo cel kup imenitnih dogodkov. Začelo se je s pomorskim krstom. Moja mama pravi, da bi ga morali ukiniti, ker da se ji otroci smilijo in da je to samo javna potuha nasilju. Pa jo je moj tata milo prosil, naj ne pretirava. Rekel je, da razmišlja prav tako omejeno kot tisti nebodigatreba, ki je ukazal umakniti kozarec zdravega refoška z jedilnika za krvodajalce, češ da to vodi v alkoholizem. Poleg tega je pomorski krst znamenit že zato, ker je bil svojčas to edini krst, ki ga je celo prejšnji režim toleriral. In še je godrnjal tata in rekel, da kam pa Slovenci pridemo, če bomo ukinjali običaje, ki dišijo po pomorstvu; mar ni dovolj, je rekel, da pustimo propadati portoroški pomol? Moja mama je rekla, da morda pa Slovenci moramo zmeraj imeti pri roki nekaj, kar pustimo propadati, ker drugače nismo srečni. Tako nas že nekaj let s svojim propadanjem osrečuje stari hotel Palace. Pa sem se kot edini prisotni prdstavnik mladine pohlevno oglasil rekoč, da morajo biti oči nas vseh uprte v bodočnost, ne v ostanke avstroogrske navlake. Na te besede je moj tata posmehljivo odvrnil, da kmalu ne bomo imeli kam upirati oči, če bomo s svojo lastnino in izročilom ravnali kot svinja z mehom. V septembru je bil naš kraj priča še enemu važnemu dogodku: šest predsednikov vlad držav CEFTE je prišlo semkaj na uradni klepet. Tata je resno razložil, da so si Slovensko Primorje izbrali zato, ker tu zaradi količine morja ni strahu, da bi jih kdo utopil v žlici vode. V Portorožu sta se septembra srečala tudi slovenski in hrvaški predsednik vlade ter ministra Dragonja in Porges, kar poznavalci razmer razlagajo z bližajočim se srečnim koncem peripetij okrog slovensko-hrvaške meje. Na te besede je moj tata pripomnil, da bi bil konec srečen samo tedaj, ako bi slovenska diplomacija poleg ministra Dragonje premogla še kakšnega ministra s priimkom Piranski zaliv. Seveda pa se v septembru dogajajo tudi prijetne stvari. Ena teh je trgatev. O njej moj tata pravi, da ni le opravilo gospodarskega pomena ampak predvsem del slovenske folklore. Tako se moj tata vsako leto izkaže za velikega ljubitelja ljudskega izročila in zvesto roma v vsak vinograd, kamor ga povabijo, da bi pomagal trgati žlahtni sad. Moja mama pravi, da se ji ob takih dnevih zdi podoben veverici, ki jeseni nabira zalogo za zimske čase; le s to razliko, da veverica zalogo použije v svojem gnezdu, tata pa jo hodi konzumirat v bife "Pri žejni sipi". Ker se bo v bližnji prihodnosti pitna voda na Obali pocenila za 30% (razen ako časopisi ne lažejo), se utegne zgoditi, da bo tudi ta dejavnik vplival na količino pridelanega vina; ekonomija nas namreč uči, da pocenitev surovine včasih poveča proizvodnjo. Tata je izjavil, da je ta teorija smešna in žaljiva za vse poštene gostilničarje, da pa se je vseeno dobro prepričati na licu mesta, koliko je v njej resnice. Odpravil se je preverjat v bife "Pri žejni sipi", jaz pa sem se lotil domače naloge. ___Sonja Požar, Lucija I ODESON doo I PRODAJA VODOINSTAIACUSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAUUCO VSAK DAN - OGNI GIORNO LUCIJA - OBALA 116 8 00 - 12.00 TEL 066/771-998 16.30 - 19.00 SOBOTA - SABATO 8.00 - 13.00 PORTOROŽANOV PESCIVENDOLO MARCONI povezuje Italijo in Slovenijo. Vse lepo in prav. Toda ko odhaja, zganja tak peklenski hrup, da bi pristojni že lahko ukrepali! Ali pa je to italijanska šok terapija za že tako šokirane Pirančane? ★ METADON je zapolnil napol prazen zdravstveni dom v Piranu in na ogled postavil metadonce naše komune. Po prstih, tako, da se ne vznemirja piranske idile. ★ STRUNJANSKO križišče ostaja tako, kot je. Mrtvi so ljudje; ostali pa se vozijo s spremstvom. Ljubljana molči. ★ SEZONA je mimo. Klicar se je poslovil. Ostala pa nam je celoletna sonatina za dobro jutro v izvedbi kant za smeti, pod vodstvom Okolja. Izvedbe so jasne in v nepozabnem ritmu. GARAŽNA HIŠA v Piranu ne pride v poštev. Na vsako rešitev pride peticija še prej, preden občinski svet pove svoje... No comment! PESCIVENDOLO Skrb, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje, mnogo bolečin si prestala, a, v srcih naših si ostala. V SPOMIN 29. avgusta je minilo deset let, odkar nas je zapustila naša draga Marija Zobec rojena Gregorčič iz Lucije Lucija, september 1997 Družine Švonja, Smodila, Turk - Česnik SOŽALJE Letošnje poletje je umrl Slavko KAVŠEK, mornariški častnik, kapetan dolge plovbe, dolgoletni direktor Višje pomorske šole Piran, doma iz Portoroža. Ob tej izgubi izrekamo njegovi družini iskreno sožalje. Adriatic m Q r\ agent d,«. C7 pooblaščena agencija • SKLEPAMO VSE VRSTE ZAVAROVANJ •NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD •NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje, boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: Več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje, boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada: 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada: Več praktičnih daril Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Lucija, Portorož/ Obala 107 - tel.& fax.: 066/ 771-884 Beseda psihologinje: STRAŠIMO OTROKA PRED ŠOLO? Prehod šolskega novinca iz vrtca v šolo je psihodinamsko pomembna prelomnica za vsakega otroka. Od tega, kako bo otrok doživel ta dogodek in ga čustveno "predelal", je v veliki meri odvisno njegovo prihodnje počutje v šolski klopi, predvsem pa njegov učni uspeh. ŠE VEDNO SE NEKATERI OTROCI BOJIJO ŠOLE. ZAKAJ? Praviloma se predšolski otrok v starosti šest do sedem let naj ne bi bal novih stvari in dogodkov. Velikih živali in teme se ne boji več. Na roki Dedka Mraza je prepoznal očetovo uro. Zdaj, ko prvo leto vstopa v šolo, je ves ponosen, da je že tako velik in priden, da lahko hodi v šolo. Če se mu pogosteje dogaja, da mama s povzdignjenim glasom preti, da pa on(a) ni za šolo, ker je na primer pozabil(a) pospraviti copate ali oče doda, da se ne bo naučil(a) pisati, ker je preveč neroden, saj še z gugalnice pade, potem lahko starši sami zanetimo v otroku občutke nelagodja, dvomov in celo odpora. Takšna in podobna sporočila otroku, še s tako dobronamernim vzgojnim ciljem, imajo lahko dvorezen in negativen učinek. V otroku vzbudimo čustva nebogljenosti, manjvrednosti in strahu. Tako se lahko izkrivijo zdrava pričakovanja in veselje do velike hiše modrosti. Ni čudno, da v naši populaciji šolskih novincev še vedno nekateri učenci niso razrešili separacijske stiske. Ne zmorejo se čustveno odlepiti od prezaščitniških staršev, kot tudi starši ne uspejo prekiniti prerasle popkovnice z otrokom. Zato je pomembno, da najprej starši čustveno odrastemo, da bomo lahko razmejili svojo in otrokovo avtonomnost v obojestransko osebnostno rast in svobodo. Naš prvošolec(ka) si je v predšolskem obdobju postopoma izostril(a) čutila, da dobro zaznava ne le to, kar sliši in vidi, ampak je sposoben(a) prepoznavati in doživ- ljati našo napetost, negotovost, seveda tudi očitke, predsodke in podobno. Bodimo pozorni, da ne bomo slepo prenašali naših neuspelih poklicnih želja v nerealna pričakovanja do otrokovega šolskega uspeha. Obvladajmo naše besedno in nebesedno vedenje in sporočila, ki jih dnevno spletamo v naša vzgojna ravnanja. Povejmo našemu šolarčku, naši šolarki, da je šola vesela reč, da se bo še vedno lahko igral in se učil veliko zanimivega. Šolski uspeh je predvsem odvisen od otrokovih možnosti, ki jih ima za razvijanje svojih intelektualnih, čustvenih in osebnostnih danosti. Čustveno topla družina, skrbni in strpni starši so opora, ki jo šolski novinec(ka) potrebuje v tem živl-jenskem koraku. Marta Beseničar Spoštovani pri Portorožanu! Po dolgem času se Vam spet oglašamo s prispevki naših učencev. Za nami je že mesec dni pouka, ki je bil zelo delaven. V prvem tednu smo opisovali našo šolo, poizvedovali smo tudi o šoli naših staršev, babic in dedkov. Potem smo se pogovarjali o naših medsebojnih odnosih in o vsem, kar mi sami lahko storimo za dobro počutje v šoli, pa tudi drugod. Nato smo se posvetili varnosti v prometu. 16. september smo posvetili Svetovnemu dnevu miru. Razmišljali smo o miru, izrazili smo svoja mnenja, izdelali smo golobe miru, na katere smo zapisali naša sporočila vsem ljudem. Tega dne smo tudi obiskali Policijsko postajo, saj so policisti tudi skrbniki javnega reda in miru. Zelo bomo veseli vsakega objavljenega prispevka. Veliko uspehov še v naprej. Irena Žigo in učenci 2. razreda OŠ CIRILA KOSMAČA PIRAN, PODRUŽNICA PORTOROŽ Pripis uredništva: Zahvaljujemo se vam za prijazno pisemce in za vse izdelke. Vsi so vredni objave! A naš časopisek je zmeraj pretesen za vse, kar bi želeli objaviti... Zato smo se s težkim srcem morali odločiti samo za tri... Želimo vam uspešno šolsko leto. Pa še kdaj se nam javite! ŠOLA NAŠIH STARŠEV, BABIC, DEDKOV,... Moja mama je v prvem razredu pisala s peresom, ki ga je pomakala v črnilo. Tako je bilo zelo težko pisati, kajti črnilo ni teklo enakomerno, kot teče danes iz nalivnih peres. Tisto pero je puščalo veliko pack. Moj dedek pa je v šolo nosil majhno tablico in kredo. Nina Mrđenović, 2.r. PELJALI SMO SE SPOLICIJSKIM KOMBIJEM Bili smo na policijski postaji. Pokazali so nam policijske prostore. Policaji so bili zelo prijazni. Videli smo tudi policijske pse. Za policijske pse skrbi vodnik. Na policijski postaji je zaposlenih od 30 do 40 policajev. Nazaj v šolo so nas pripeljali s policijskim kombijem. Matjaž Zadnik, 2.r. ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 6330 PIRAN P.ZZA TARTINI 15 6330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI, MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI. PRODAMO: - dvosobno stanovanje v Luciji 55 m2 - v Luciji končno vrstno hišo 150 m2 s prizidkom 80 m2,500 m2 zemljišča - v Luciji atrijsko hišo 95 m2,500 m2 zemljišča - v Dragonji hišo 300 m2,116 m2 gospod, poslopja, 7000 m2 zemljišča KUPIMO: - za znanega kupca enosobno stanovanje v Luciji do III. nad. plačilo z gotovino - v Fazanski ali Šolski ul. dvosobno stanovanje do III. nad. URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Fax: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: MIANI Attilio, ki začasno živi v Švici 10.000 tolarjev, družina RAVALIK0 iz Lucije 1.000 tolarjev, Vida FLEGO iz Pirana 5.000 tolarjev, Olga LIPUŠČEK z Ladjedelniške rebri 2.000 SIT, Nevenka KRAPEŽ iz iste ulice 1.000 SIT, Jožica ČERNIČ z Vesne 6.000 SIT, Dagotina JELOVAC iz Lucije 2.000 tolarjev in Janez K0SELJ s Senčne poti 1.000 tolarjev, družina GRMEK s ceste Obala v Portorožu 1.000 SIT. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka/nurnero 9 * september / settembre 1997 * letnik/anno VII * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIK0LIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia * računalniški prelom Edi * urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tisk / stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * naklada / tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ / CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA / INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož /Lungomare 16, Portorose * E-mail: portorozan@hotmail.com * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLAB-0RAT0: Alberto PUCER, Ivanka PIRNAT, Dolores VELIKAJNE, Marta BESENIČAR, Srečka BAČAR, Slavko GABERC, Tadeja BIZJAK, Darinka ŠUŠTERŠIČ, Valentina KLEMŠE, Petja KUŽEL, Monika BERT0K, Irena ŽIGO in učenci 2. razreda podružnične OŠ Cirila Kosmača Piran iz Portoroža, Stasja MEHORA, Fulvia ZUDIČ, Vlatka K0ZL0VIČ in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI. 0TT0BRE 1997 * Mercoledi 1 ottobre 1997 in Casa Tartini alle ore 19.00 riprende l attivita' il CORO MISTO "GIUSEPPE TARTINI" guidato dal maestro Fabio Nossal. CORSI DI MUSICA IN CASA TARTINI: * Venerdi' 3 ottobre 1997 alle ore 16.00 in Casa Tartini riprende il CORSO DI VIOLINO guidato da Bruno Čibej e Sonja Horvat. * alle ore 17.00 in Casa Tartini riprende il CORSO DI PIANOFORTE guidato dalla maestra Milada Monica. * alle ore 17.00 nella mansarda di Casa Tartini Primo incontro degli interessati al CORSO DI CERAMICA guidato da Karel Pavline. * Lunedi 6 ottobre alle ore 16.00 in Casa Tartini riprende l'attivita' il GRUPPO MAGLIA-UNCINETTO guidato da Maria Palakovič. * Martedi 7 ottobre alle ore 18.00 al CAFFE' INTERMEZZO in Casa Tartini mostra dei lavori eseguiti dai partecipanti al GRUPPO DI PITTURA della CI al X EX TEMPORE DI DIGNANO (tenutosi sabato 13 settembre). La mostra rimarra' aperta fino a venerdi 31 ottobre 1997. In questa occasione verranno stabiliti gli orari ed i programmi dei CORSI DI PITTURA guidati da Liliana Stipanov e Fulvia Zudič. * Fino a giovedi 9 ottobre si puö visitare la mostra di illustrazioni della pittrice Nada Dellore nella Sala delle esposizioni di Casa Tartini. * Martedi 14 ottobre alle ore 19.00 nella Sala delle esposizioni di Casa Tartini inaugurazione della mostra dedicata al XX del periodico della CI LASA PUR DIR. La mostra rimarra' aperta al pubblico fino a venerdi 31 ottobre 1997. * Mercoledi 15 ottobre alle ore 16.00 presso la sede della Comunita' locale di Santa Lucia riprende l'attivita' il GRUPPO DI MAGLIA-UNCINETTO guidato da Ivanka Jovanović. * GITA A VENEZIA Sabato 18 e domenica 19 ottobre la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" in collaborazione con l'Agenzia Turistica MAONA organizzano un fine settimana a Venezia con visita alia BIENNALE e altre mostre (per informazioni rivolgersi all'Agenzia MAONA). * RAPPRESENTAZIONE TEATRALE Venerdi' 24 ottobre alle ore 19.00 nella Sala grande della Comunita' Locale di Pirano, prova generale del GRUPPO FILODRAMMATICO della CI "Giuseppe Tartini" con la commedia: VA PIRAN... QUAS1100 ANNI DI STORIA PIRANESE di Ruggero Paghi e Luisella Ravalico. (ingresso libero). * Martedi 28 ottobre alle ore 18.00 in Casa Tartini conferenza organizzata grazie alia collaborazione UI-UPT del professore Loris Dilena sul tema: LISTRIA SCRIGNO DELLA NATURA. FULVIA ZUDIČ V GALERIJI MEDUZA 2 V piranski galeriji Meduza 2 je od 3. do 7. oktobra na ogled prodajna razstava slik in keramike akademske slikarke Fulvie Zudič, doma iz Parecaga, za katero se pri Portorožanu lahko pohvalimo, da je naša stalna sodelavka. Rojena je bila leta 1961 v Kopru, leta 1987 je diplomirala na slikarskem oddelku na Accademia di Belle Arti v Benetkah. Samostojno razstavlja od leta 1987: predstavila se je na sedmih osebnih razstavah doma in v Italiji, sodelovala na številnih skupinskih ter za likovno ustvarjanje prejela šest nagrad. V galeriji Meduza 2 je predstavljen izbor slik in keramičnih skulptur iz obdobja sedmih let. Slike v mešani tehniki na papirju so prepoznavne po dinamičnih oblikah, doseženih z igro poudarjenih temnih kontur in živih barvnih ploskev. PORTOROŽAIMOVI MALI OGLASI o* Ugodno prodam proizvodno linijo za izdelavo kovinskih ježkov. Tel.: 066/65-726. "i* Oddajam stanovanje v individualni hiši za 1 leto in več. Informacije zvečer: 771-612. Najamem okoli 40 m2 velik, prazen prostor z napeljano vodo in elektriko (za atelje). Informacije: 066/770-406, zvečer. ■•i* Motor BT 50 A malo vožen prodam. Klicati popoldan na 770-066. »i* SOBO S KOPALNICO in posebnim vhodom, lahko neopremljeno, iščem na Obali. Za plačilo nudim inštrukcije iz angeškega in slovenskega jezika. Tel.: 061/303-021. i* KLAVIR sinthesiser in kitaro hitro in zelo upešno poučuje profesor glasbe, tudi na vašem domu. Prijave po tel.: 772-429, popoldan.