ухг4\
ж.
'ЗРоЗб*г1д® v drSssvI SHS 53^ vS «%Mr&n<t.
NaroenJna Hstu: Celo leto K 120r—, pol leta Ä 60"—, četrt leta K 3®’—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 159'—> Ins&rati ali oznaasla se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem ineeriranju primeren popust. Upravnuifvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — — Telefon si 229.
1.14fc.
Neodvisen pallllcen list m slovensko ljudstvo
<&«&« 1®. oktobra li^L
Pesamezsm Številka stane i kror
»Straža* Izhaja v pondeljek, sredo' In petek. Uredništvo in upravnßfvo je v Mariboru, Могобка eesta št. 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 41. do 12. ure dopoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste.--— Telefon Si 2*
Letnik XIII.

Kaj bo s parlamentom 1
©d ujedinjenja pa do danies snO že imeli lepo število vlad. Doslej se Se ki oklepala nobena tako krčevito mi-»istrskih stolov, kot sedanja,.
>58e po končanem glasovanju za, u-sfcavo bi se bila. morala umakniti, a j» »oral kralj v bolezen in na Francosko, samo., da so imeli vladmovoi vzrok, da se obdržijo prt Д arin ih koritih. Kralj je že po vladnih poročilih davno ozdravel, bi že moral biti; v Beogradu, ,a naenkrat mora k zdravemu kralju Pašič. Se pred nekaj, dnevi so poročali listi, da bo Pašič sam pis menim potom sporočil kralju o notranjih in zunanjih dogodljajih v naši kraljevini, a to Pašičevo pismo bi bilo menda predolgo izpadlo, radi tega se ja gospod ministrski starosta sam ori-peljal, k zdravemu kralju na Francosko. Sedaj naenkrat ima Pašič, toliko povedati kralju in milim zaveznikom pri vrhovnem svetu, da lega ne bo o-pravil do 20. t. m., ko bi se moral sestali parlament, ampak bodo morati sklieanje skupščine odgoditi, samo, da ne bo treba Pašiču prekiniti <—t ustmena poročila kralju tn vrhovnemu sveto.
.Poprej jej čakal parlament na kralja, sedaj pa na kralja in Fariča, k?,, se razgovarjata v Parizu, namesto da bi se doma v Beogradu.
Kralja ni . . , Pašič se razgovar-ja v Parizu . . . torej ministrskega predsednika ni doma . , , parlamenta še ne bo bogzna kako dolgo ne . j. pač pa so in še bodo ostali krog ministrske miza g. Pribičevič in drugo\ i, ker se -bojijo parlamenta in odgovornosti za svoja nasilja in najnovejših vladnih cvetk kot so: „Omnium Serbe“ ukmjenja ljubljanske medicinske fakultete itd.
kako je samo pri nas, kjer sta kralj in ministrski predsednik, na — Francoskem, doma pa dela. ministrski svet 1» provizorične sklepe, poslanci pa vlečejo dijete, ker smo v državi, kje® so ministri bogovi, parlament in ljudska volja pa lahko čakata in čakata, dokler se ne vrneta kralj in Pari«.
Ko se Pašič vrne ... .
Doslej se je vedno govorilo „ko se kraki vime , • ,sedaj pa že pru-wjo, „ko se Pašič vrne . .	“
cVse mogoče se bo potem brodilo* v se bo šlo v najlepšem redu. Radikali in demokrati se sioer še vedno divje napadajo, ker med njimi" že davno ni več programatičnih razlik, se z vso mogočo korupcijo ometavajo, ter drug drugega dolžno, drugače so si pa popolnoma slbžni in enotni ter sedaj celo prav radi povdar.jajo, da se bode tudi vprašanje raznih ministrskih port-ieljev prav hitro rešilo, ko se Paštč vrne. Vse bo šlo,| samo da se Pa&ič vrne! Ar n avti se bodo pomirili, gospodarstvo se spravi v red, v zunanji politiki nam vzklijejo razni uspehi, tekmovanje in rov an je za razna visoka mesta preneha, kratkomato, postali bomo vzorna, parlamentarna država na zunaj in znotraj, kakor 1 hitro se Bašič vrne. Njegov povratek veliko več obeta ko kraljev, drži se pa v isti nejasnosti in vlada še dosedatj ni povedala, čemu je odšel, kaj dela, kaj namerava in feedaj se vrne.
Odšel je in basta, nekaj dela, nekaj ukrepa, kaj, to že sam ve, druge pa prav nič ne briga-
Ce bi pred tednom vprašali kakega ministra ali kako drugo merodajno osebo, kaj je s kraljem, * bi dobili točen odgovor, da je na povratku, .Vsak čas lahko pride, če ne danes, pa jutri in tako je šlo vedno naprej od dneva do dneva, — dokler, ni Pašič odpotoval n če sedaj vprašaš: kje je kralj, kje je Pašič, dobiš za odgovor: „Pašič je na raportu pri kraMu“ ali „kralj ima Pašiča pri raportu .
Nejasnost glede kraljeve odsotnosti je dajala povod raznim govoricam, bolgarski ministrski predsednik Stambulijski je bil celo tako uslužen, da je naši državi ponujal svojega kralja, češ, vašega kralja ni od nikoder, pravite vedno, da je bolan, lahko ga potemtakem tudi izgubite in zato bi bilo najbolj'©, da še proglasi bolgarski kralj Borts tudi za jugoslovanskega kralja, Takih in še drugih ču dnih koncesiji, načrjov in domnevanj ш manjkalo. Listi so jih raznašali, črna Pašič pa je gladil brado in — molčal ter se nazadnje tudi sam od- , peljal. „Čakajte deca, ko se vrnem, 1
„bo vsega in svašta“.
Bo, bo, bo, samo čakati je treba! Tako se veleva in obeta že od nekdai v naši visoki politiki
Ko je bil Trumbič vsaj na papirju zunanji minister, so .beograjski prvaki govorili: „ne bo, ne bo, nič ne bo”, če bi bil na njegovem mestu naš Pašič, potem bi bilo,.
Sedaj ima Pašič vse v rokah, zato mora iti. Bo, bo, prav zagotovo bo -• vse v redu, ko se vrne —- če ne sedaj iz tega, pa potem, ko se vrne iz prihodnjega ali bogzna katerega potovanja.
Slika iz političnega boja.
Boji med beograjskimi politiki so dosegli že prav visoko stopnjo blazne strast). Sedaj je na vrsti Protič in demokrati se poriužujejo svoje ekspoziture „B. Dnevnika“'za strastne napade proti njemu V karakteristiko politične metode, ki cvete na Balkanu, prinašamo odlomek iz zadnjih napadov „B, Dnevnika“ od 6. t m* Kot vsi drugi prvaki, tako je bil tudi Protič v tem listu že večkrat proslavljen do nebes, sedaj se pa za spremembo g. Cicvarlč nad njim takole zadira: i>,Se li spominjate usode Milana Novakoviča, ki je vodil opoziejo proti vašemu režimu v svojem listu? Da u-molkne, ga je vaša policija zaprla in nekega dne ubila v kleti policijske u-prave v Beogradu, Umor se je izvršil po direktni naredbi tedanjega minist- j ra policije Nastasä Petroviča, Kako ste se vi obnašali? Vi ste branili Petroviča, zagovarjali ga pred skupščino in tudi oskrbeli, da ni prišel pred sodnijo.
Beli spominjate eukaričke „Pogi-bije“: sedem mrtvih delavcev, sedem rodbin, zastrtih v črno žalno obleko? Kdo je aranžiral ta krvavi prizor? Pop Mihajlo Minic, intelektualni morilec Miodraga Protiča, predsednika kruševačke sodnije! Ta pop je bil vaš najintimnejši prijatelj m tako je lahko ubil' sedem ljudi, ker ste bili vi tedaj minister policije. Se li spominjate oficirja Dragotina DimitPijeviča in kako ste bili srečni, če ste se mu mogli pri-biižrii. če je on hotel napravVi obisk na vašem domu? Močan je bil tedaj D i mitri je Vič, on vas je držal na ministrskem stolu, lahko bi vas bil tudi j strmoglavil. Pozneje je; svojo moč izgubil in padel v zapor, Obsojen na smrt za zločin, ki ne obstoja, je imel razlog, nadati se pomilovanja^ vi, go-spodine ste pa zahtevali njegovo smrt, pozneje ste pa pred celim svetom sku-
šali upravičiti ta uboj s pozivom na neki dokument, ki naj po vašem mnen ju „absolutno izključuje pomijtošieenje Dimitrijeviča“. Večkrat se vas je pozvalo, da pokažete ta dokument, pa to še do danes niste storili. Vi,* gospodi-ne, imate nizko naravo, če ste slabi, se plazite, če imate oblast, pa teptate in koljete,“ ...
To in še več takega se meče. na Pmtičev rovaš. Razlogi in upravičenost takega napadanja se ne da ustanoviti. Vidi se, da se krivice, uboji in razni škandatij samo zato uprizarjajo v balkanski politiki, da služijo v ugodnih prilikah za napade in očitanja proti raznim politi konj, danes proti temu, jutri proti drugemu Res je, da so zadavili Novakoviča v zaporu, res je, da so ubili sedem in še bogzna koliko nedolžnih ljudi usmrtili po krivici, po političnem diktatu Dimitrije vica in res je, da balkanska politika ustvarja nepretrgano vrsto zločinov in nasilja, trditi se pa ne da, da je kriv ta ali oni. Kriv je sistem diktature in oligarhije in politična propalost, ki v krivicah uživa ter se z njimi na perfiden način ometava v politični borbi. Ce tem napadom na gosp. Protiča pridružimo še to, kar je baš „B. Dnev.“ pisal na rovaš drugih prvakov, tudi Pašiča, dobimo jasno sliko prej. označene politične morale.
Pašič je bil poprej blaten, danes J« proslavljen, Protič. je bil proslavljen poprej, blaten in psovan je danes, kaj bo jutri se pa ne ve, gotovo pa je to, da če pride do oblasti, slava od strani „B, Dnevnika“ gotovo ne bo izostala in, vse krivice, katere danes kopiči proslavljena policajdemokratsk a vlada, bodo težile zopet druga pleča,, nasilje pa ne bo nehalo, ker je neob-hoclno potrebno za agitacijska sredstva in za politično orožje.
Prvenstvo.
Glasovi h mitskih in slovenskih opozieiionajinyi usiov povpdom agitacije za državno posojilo in vsled metod, ki se izvajajo, so zadeli v žb’0 pri velesrbski kampaniji in tako se je ..Balkan“ spustil celo tako daleč, da brani srbske, zlasti beograjske milio-narje, ki nimajo dovolj zaupanja za državno posojilo ter svoj veliki kapital rajši drugod nalagajo. Tehtna o-Čitanja ne najdejo odmeva, kratkoma-lo se preslišijo in ignorirajo. Srbski listi še niso nastopili proti temu, da vlada v inozemskih listih in porod trli govori samo o „srbskem" državnem posojilu, da se samodržci na vladi bahajo z uspehi posojila, kot da te te nekaka zaupnica današnjemu režimu n: da se večji zneski, vpisani po Srbiji, iznašajo kot znaki največjega srbskega pafrijotizma in srbske požrtvovalnosti s posebnimi poživi na prečance, češ:' kje ste, ali ne vidite, koliko date Srbi za Srbijo.
Srbski milijonar, ki je med vojno gulil srbski narod, danes pa celo Ju goslavijo, se je postavil v bahavo pozo, ko meče mate koščke svojega izo-
bilja državi v posojilo, ko pa gre za redne državne dohodke — za davke, pa ne vidi in ne sliši ter pusti svojega „pobratima“ — finančnega mini -stra, da se v ekspozeju zavoženega in nerednega gospodarstva zateka k ved-nim in stalnim izgovorom vojnih nezgod in vojnih razmer.
Ni knjig, ni zapiskov, ni nikogar, ki bi v Srbiji davke pravilno in pravične razpisal, razdelil in pobiral Srbski patrijoi ne sliši rad o mlin n-plačevanju; čemu ima „jugovinu“, m čemu je „osvobodil“ toliko prečanov . če ne zato, da plačujejo, kakor so že poprej navajeni, lepo po čistih, urejenih računih in točno vodenih knjigah ! Finančni minister sam prizna , đa Slovenci in Hrvati plačujejo, Srbi pa, tako, tako — po „vojnih prili • kah.“
Za izpolnjevanje rednih dolžnosti nimajo ne razumevanja, ne palrijotiz-ma. Patrijotizem se kaže samo v posebnih prilikah, ki so lažje, kot peza stalnih dolžnosti. Taka prilika je državno posojilo, Velesrbijanski kapitalist je iz vojne prinesel milijone, do-
i m a ga je „porodica“ povzdignila do i’ oblasti in do „zarade“-profita, davkov m plačeval in danes mu res ni težko, s široko patrijotično gesto vreči peri-šče tako lahko pridobljenega denarja na žrtvenik domovine.
Slava in hvala ne izostane. „Balkan“ je v štev. 260 zapisal: „Čast in slava Srbiji! Ona ima prvenstvu. — Stožer kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — to je Srbija, naša mate mila . t“ To je bilo pri vpisovanj* državnega posojila, malo poprej pa J* bil prebran žalostni ekspoze finančne* ga ministra, po katerem Srbija >— majka mila po raznih nerednostiB — iz tega ali onega razloga in vsled de-nitnih gospodarskih razmer ne /ar..* časti in slave. Pri davkih noče — pr* venstva.
Poročilo finančnega ministra te» še razna druga razkritja iz prahu i* nereda vladnih kabinetov so očrtate, do dobra ta fatalni patrijotizem, ki s* baš sedaj toliko proslavlja. Smatrate celo državo za obsežno polje raznih špekulacij, postavljati se preko vseh dolžnosti in žrtev drugih državljanov, i. ji. druge, tretje, pete in devete klase, ob priliki, kot je to državno posojilo, pa bahato seči v prenapolnjen, žep, to res ni težko, kakor tudi šovinističnemu. beograjskemu listu ni težko, lažnjive strani današnjega patrio-iizma prikriti, tehtna vprašanja prekričati in celo beograjskega milijonarja in političnega špekulanta postavite za velikega trpina iz vojne dobe.
Današnji vladmovei od prvega'rte zadnjega spadajo v kasto, ki si ob dobrih prilikah vedno lasti prvenstvo . tie bi bdi med razpisom državnega posojila odstopili, bi bila to najboljša a-gitacija za dobre uspehe, ker so pa ostali, bodimo uverjeni, da si bodo — vsak uspeh šteli kot svojo zaslugo i« svojo priznanje.
Verska enakopravnost in proračun za Gospodovo leto 1922.
Poslanec dr, Janko Simrate je objavil v „Narodni IWriiki“ budžetni predlog verskega ministrstva za teto 1922, iz številk je jasno kot beli dan* kaka verska enakopravnost vlada v naši kraljevini. Iz poglavja SHS verske enakopravnosti samo nekaj' Številk:	Pravoslavna verska uprava ^
Srbiji, Črni gori in Vojvodini dobiva 130,168,160 K 80 vin. za beto 1921, Za srbsko pravoslavno bogoslovje v, Bosni in Hercegovini je določeno 9.783.120 kron. Za pravoslavno' bogoslovje v Dalmaciji bo izdanih 547,735 K. Pravoslavna verska uprava v Hr v a Iški in Slavoniji dobi od države 747.420 K, Katoliška verska uprava v Srbiji,, Bački, Banatu, Baranji in v Orni gori dobiva de facto iz državnega proračuna 446,000 K. Protestantovska beograjska občina,, kii šteje samo 900 duš, dobiva 426,000 K, nmsko-katoliš-ka pa, ki šteje nad 50.000 duš pa ima v proračunu predvidenih samo 66,400 kron,. Katoliška verska, uprava v Bos ш in Hercegovini dobiva 5,438.826 K I i i insko- k äjtoli šk a, verska ’.uprava v Dalmaciji 4,636.250 K. Katoliška verska uprava v Hrvalskii tn Slavoniji stane državo, samo 411,155 K.	9
Pravoslavna verska uprava naše kraljevine pride državi na 141,246.436 kron; katoliška pa na 10,903.993 K. Diferenca med obema upravama znaša, 130,342.443 K v korist pravoslav-
nim.
V naši državi je po službeni statistiki 4,474.869 katoličanov, a pravoslavnih 5,454,122, tako je katolikov 39%, pravoslavnih 47%, pa vendar tolika razlika v budžetu, dasiravno se glasi ustavni člen 12 takole: ,V. koliko so v državnem proračunu predvideni izdatki za verske svrlie, se imajo raz deliti med posamezne jn priznane ve-
roizpövecff sorazmerno Steblu, njihov ▼ih vernikov,
Vlacda se pri sestavi proračuna ni «fržala ustavna naredbe, zato je njen fin protizakonit in protiustaven,,
Ali smo res pravno veljavni?
Začasni zakon z dne 10. maja
1920	v pogodbi med glavnimi zavezniškimi in pridruženimi silami in državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, podpisan v Saint-Germamu-en-Lnye, dne 18. sept. 1919, objavljen v uradnem listu v Ljubljani, 20. septembra,
1921	in podpisan, od gg. Nik. Pa Sie, dr. 'Ante TrumbiČ, dr. Ivan Zolger, Solofia:;
„Uvaževa|e, da so se Srbi, Hrvat je in Slovenci iz bivše, Avstro-0grške mon ar bi jte prostovoljno sklenili trajno ujediniti s Srbijo za ustanovitev ne-zavisne in ujedinjene države pod imenom : Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, uvaževaje, da sta kraljevič regent Srbije in srbska vlada pristala' ustvariti to ujedi njenje, dokler se .<> sklenejo nove pogodbe m koaveuui-jfj, veže državo Srbov, Hrvaio. m Slovencev polnopravno vsaka pogodba, konvencija ali vsak sporazum, v katerih sta bili Srbija na eni strani ш katerakoi izmed zavezniških in pridruženih glavnih sil na drugi strani dne 1, avgusta 1914 ali po tem dne vu pogodbeni stranki in istotako vežejo vse obveznosti, ki jih je prevzela Srbija proti zavezniškim ali pridruže’ nim glavnim silam pred tem dnevom in po njem.
Iz teh določil sledi torej, da so gg. Nik, Pašič, dr. Ante .Trumbič in dr. Ivan Zolger pristali na to, da bivše avstro-ogrsbe pokrajine, Ц so se prostovoljno pridružile Srhji, solidarno jamčijo s Srbijo, za vse obveznosti Srbije nasproti zavezniškim državam brez vsakega protipripoznavan-ja od strani Srbije, da smo torej mi, prebivalci teli pokrajin prevzeli vsa bremena bivše kraljevine Srbije, točaj tudi vse predvojne in vojne dolgove Srbije, ki znašajo pri sedanjem kurzu okoli 40.000 milijonov kron, nasproti so pa gg. Nik, Pašič, dr. Ante iTrumbič in dr. Ivan Zolger popolnoma pozabili vstaviti točko, da tudi Srbija pripozua vse predvojne in vojne dolgove bivše Avstro-Ogrske, ki so v posesti državljanov teh Srbiji ozir, novemu kraljestvu pripadlih avstro-ogrskih pokrajin.
Po določbah Saint-Germainske mirovne pogodbe člen 203. mora prevzeti vsaka država, ki je dobila kako pokrajino stare Avstro-Ogrskie v, posest* tudi en del avstrijskih, oziroma ogrskih predvojnih dolgov. Kolik bo ta del avstrijskih dolgov, ki pride na Srbijo, oz. na SHS, to določi antantna reparacijska komisija.
O vojnih dolgovih stare Avstro-Ogrske govori pa člen 205, ki pravi, da jih nobena država ni zavezana prevzeti, če se pri žigosanju teh tit-rov ni sama kaj zavzela. Dosihmal o kaki taki izjavi nismo čuli, zato morajo naši in hrvatski poslanci sprožiti to vprašanje v zbornici,
Pašič je bil previden in je to zahteval v interesu Srbije že septembra 1919, med tem ko se naša zastopnika dr, Trumbič in dr. Zolger nista zavzela za Hrvate in Slovence,
Našim poslancem v parlamentu priporočamo, da o priliki proračunske debato se bavijo s tem vprašanjem, ki je velikega gospodarskega pomena za naše pokrajine; obenem naj vprašajo, zakaj se v uradnem listu šele 20, septembra 1921 objavi ta, za nas velevažni zakon, ki je b.l žo sklen jen 1.0, sept, 1919,
Ker smo se prostovoljno združili, morama tudi medsebojno prevzeti naše aktive in pasive, Srbija mora pripo-znati vse, v naši posesti se nahajajoče predvojne in vojne dolgove in jih tako honorirati, kakor moramo mi honorirati srbske predvojne in voJn;e dolgove.
To zahteva pravica in pa enakopravnost vseh .državljanov SHS,
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS-Ministrski svet še vedno debatira a državnem proračunu ter,
skuša zmanjšati postavke raznih ministrstev.
Zakonodajni odbor p se peča s Šumami in rudami.
Ribolovna pogodba med našo kraljevino in Italijo je ratifici -rana od vseh naših ministrov, kolikor iih je doma in so zdravi.
ITALIJA.
Benetke so postale pone-maii zaslugi italijanskega ministra za zunanje zadeve torišče konference, ki je pričela včeraj s svojim delovanjem in se bo posebno bavila z vprašanjem Zapadne Madžarske. Marki della To-retta, pretkan diplomat in prijatelj Avstrije, bo s svoje strani najbrže poizkusil pridobili Avstrijo in Madžarsko za skupen nastop proti Češki in Jugoslaviji, kar naj bi v bistvu bila neka protiutež proti slovanskemu uplivu v eentralno-ievropski politiki. Konteren -ce se udeležijo zastopniki Avstcije m Madžarske ter Italije.
REKA
Na Reki so sest a vili nove» vlado (pod predsedstvom znanega avtonomista Zianelle. Zunanje zastopstvo reške države je poverjeno Italiji Konstituanta je novemu predsedniku izrekla zaupnico.
AVSTRIJA.
Zadnja dunajska sp o r o -čila slikajo brezupni Sinančno-fgos ■ podarski položaj avstrijske zvezne republike. Katastrofalno padanje valute, skokoma naraščujoča draginja, nadalje neprestane in vznemirljive vesti o državnem bankerotu ter nenadne na-povedbe konkurzov, vse to označuje razkroj in popolno gospodarsko anarhijo, v katero je Avstrija zabredla. Na Dunaju zapirajo trgovine, in živila, ako se jih sploh kje dobi, so dosegia cene, ki presegajo meje plačeval nil-možnosti Moka stane 400 K 1 kg. V, tem vrtincu gospodarskih in finančnih neprihk pa se gibljejo prav pridno karlisti, ki so po vseh kronovinah raz vili svojo spretno zasnovano propa ganilo. Za usodo Zapadne Madžarske so nihče ne briga. V celi deželi je zavladalo med ljudstvom lahko razum -Ijivo brezbrižje. Klic: „Proč od Dunaja!“ je postal zopet geslo bližnjih dni. Soeijalisti vprizarjajo proti volji svojih voditeljev usodepolne stavke.
GORNJA SLEZIJA,
• V svetu Zveze narodov so prišli do zaključka, da je delitev industrijskega ozemlja v Gornji Sle -ziji jako opasen eksperiment in se je radi tega ne bo pripustilo. Sporno o * zemlje bodo po mišljenju Francije po stavili pod nadzosstvo Zveze narodov. Upravo v tem ozemlju pa bi si razdelili Nemci in Poljaki, Ta nevtralizu -cija bi trajala v ozemlju vzhodno od Tarnovic iu Rvbpika okoli 15 do 20 let.
RUSIJA.
Poročila o lakoti na Ruskem, ki jih prinaša časopisje, so nekaj groznega- Najobupnejše je stanje lakote v pokrajinah na Uralu, odkoder se vsled pomanjkanja živeža izselju -jejo cele vasi v Ukrajino. V Kirgiški republiki jo od Žetve uničenih 90% m živina poginja vsled pomanjkanja krme. Strašna je tudi beda pomanjkanja v samarski guberniji, kjer se prebivalstvo preživlja s koreninami ter. listjem.
Modri ministri.
Razburjenje raslo pri parlamentarcih, pri Arnavtih pa pojema. Vlada, je z arnavtsko nevarnostjo napravila strašen sunder in krič, jasnosti položaja pa ni podala, kakor navad -no, in zato je razumljivo, da se je v parlamentarnih krogih začelo živahno povpraševanje in razburjenje, ker še nismo pozabili na dogodke lanskega leta, ko so vladni organi tako čedno aranžirali nekaj izgredov na albanski meji. da bi arnavfska nevarnost lahko služila za pretvezo mobilizacije po francoskih' in .Vesničevih naklepih, ki so bili pa v popolnoma, drugo smer naperjeni. Pripravljale so se razne interpelacijo. ki z vso energijo zahtevajo precizno in jasno objasnitev polo žaja, zmedena vladna poročila ne krepijo zaupanja v prikrito delovanje zunanjega in vojnega ministrstva, zato bi se koncem vsega moralo vlado pri-siliti, da jasno in razločno govori. To pa ji najbrž ne diši in zalo poskuša
preveč Žive in goste barve te albanske nevarnosti malo zvodeniti. Zadnja poročila že trdijo, da so se Arnavti u-mirili in da ne poskušajo sedaj nobenih akcij.
Kako zmanjšujejo ministri dr -
žavni proračun? Naši vladinovcikrog ministrske mize so postali pri praznih državnih blagajnah 'naenkrat Stedlji -vi. Zmanjšali bodo proračun prosvetnega ministra z ukinjenjem fakultet, zmanjšan bo proračun ministra za so-cijalno politiko z odtegnitvijo pokojni-ne invalidom, reducirali so proračun poljedelskega ministra za 12 milijonov dinarjev Sedaj pride pa višek šted-ijivosti, ko gre za ministre same; ministrski svet je pretresal proračun za državno up,rayo, (predsedništvo mini -strskega sveta, narodno skupščino in državni svet), ki je pa bil sprejet z malenkostnimi redukcijami. Kulturni zavodi bodo trpeli, invalidi in kmetje, samo da bodo vlekli ministri mesečnih 64,000 K in še več, poslanci pa pri skoro celoletnih počitnicah zvišane dnevnice od 400 K na 600 K. V, naši kraljevini pod sedanjim režimom so začeli štediti od spodaj do sredine, do ministrov in poslancev pa ne bodo prišli.
Naša vlada upa na zunanje vojno posojilo iz Londona, Kakor hitro bodo po 15. oktobrom doma podpisane zadostne svote 7% državnega posodila, se bo odpravil g. finančni minister v London, da najine zunanje posojila. Kralj in Bašič na Francoskem, financ ni minister v Londonu . . . Kam neki pojde še F ribiče vič, da bo proučevat še kak ostrejši policijski astro, in recept za ukinitev kulturnih zavodov.
Vzemite si jih za vzgled! Minister Svetozar Pribičevič je podpisal 10 tisoč dinarjev za državno 7% posojilo. Pričakovalo se je, da bodo tudi drugi ministri nekaj darovali na oltar domovine, Med tem pa ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je znan kot velekapitalist, imejitelj velikih posestev in beigrajskih poslopij', ni podpisal nit', lička,. Tudi Pašičev sin* ki se bavi izključno z izvozničarstvom, istofako ni podpisal ničesar, .V. gospodarskih krogih vlada radi tega proti Pašiču ter. njegovemu sinu veliko ogorčenje. V teh krogih, katerim je vlada prigovar-lala, češ, da se bo podpisovanje drž. posojiia vrlo rentiralo, se zgražajo sedaj nad sramotnim dejstvom, da Pašič in njegov sin nista ničesar podpisala. Na revne državne nastavljence je vlada g. Pašiča v pogledu podpisovanja silno pritiskala, saj* so državni železničarji in drugi uslužbenci najnižjih kategorij bili prisiljeni, da podpišejo vsaj 100 dinarjev na —• obroke. Sam g. Pašič, več kot 200kratni milijonar, pa ni podpisal ničesar . . . Kaj bo z državnim posojilom, ker se gg, PašiC sen. in jun. nista lotila? »Vzemite si uh za vzgled, naše patrijotične prvake na ministrskih stolčkih, 'Svetozar Pribičevič je bil vsaj toliko pošten, da se je njegove „nad vse ljubljene države“ spomnil z 10.000 dinarji, Pašič pa ! jo je popolnoma pozabil , . .
„Proč s pasivnimi denarnimi zavodi!“ Tako misli in namerava storiti belgrajska vlada, ako belgrajski listi ne iažejo, V Vojvodini je baje veliko nemških in madžarskih denannih zavodov, ki so med svetovno vojno angažirali vse svoje depozite, kapital in vloge itd. avstrijskemu vojnemu posojilu. Ker so" ti zavodi izjavili* da ne morejo podpisati .7% državnega posojila, uh namerava vlada zakonitim potom prisiliti k likvidaciji. Ako se ta vest potrdi, potem bo morala likvidirati tudi mariborska mestna hranilnica, ki se je posebno trudila pri pod -pisovanju vojnih' posojil in je danes v resnici pasivna, čeprav bi jo demo -krati radi postavili v luč aktivnosti in življenjazmožnosti. Mariborska mestna hranilnica Je podpisala za 17 milijonov K avstrijskih vojnih posojil . . .
v (Bedno gmotno stanje duhovnikom hočejo zboljšati — a seve z načrti. .Versko ministrstvo Je sklicalo posebno komisijo vseh konfesij. ki bi naj sestavila načrt zakona, po katerem m bili duhovniki plačani kot državnni u-radnikji. Pri nas se gmotna beda vedno leči z anketami, komisijami in načrti. Nekaj pa je le na prizadevanja vlade za zboljšanje duhovnišiidjh plač: Est laudanda voluntas!-
Odpade zopet eden od ministrske mize! Minister narodnega zdravja Karamehmectovič je tako obolel v Sa-
rajevu, da ga ne bo dolgo časa v, Beograd. Kralja ni, Pašiča ni, Kumanu-di gre v London, KaramehmledovLč na bolniški postelji, si bomo morali po-j klicati v službo ministre, ki bodo o-stojali doma in bodo pri zdravju.
Strankarske želje.
Protičevo posvetovanje s hrvat-skim blokom v Zagrebu je demokrat» tako preplašilo, da so takoj sklicali j glavni strankin odbor. Pri tej priliki j so se izrekli, da'mora Pašič pred 29, j iz Pariza v Beograd, ker demokrati hočejo pred parlament 29, t. m. Demokrati se morajo pobotati z radikali in zahtevajo pri tozadevnih pogajanjih da se postavi vso delo vlade in parlamenta na ustavo. O kaki reviziji u-stave ne more biti govora. Ta JDS glavni odbor je sklenil, da hoče hiteti nasproti upravičenem željam Hrvatov-iz te demokratske moke pač ne po kruha.
Edini up, ki je še ostal demokratom za pr'hodnjosjt, je po „Jutroyem“ uvodniku št, 249 — zgodovina, („Demokratski stranki je njen prostor na, najbolj svetli strani jugoslovanske povesti že danes zagotovljen". Verjamemo, ako bo pisal našo povest kak demokrat, pri objektivnosti zgodovine pa bo zabeležena JDS z vsem svoji im nasiljem in korupcijo na najbolj črno plat.
Korupcijski viri.
Očitanja proti Prot ču, navedena na uvodnem mestu označujejo prav. dobro moralo beograjskih politikov in talcozvane neodvisne „štampe“. Danes, ko je Protič v, opozicij, se mu enostavna naprti vsa krivda, solunskega procesa in druge krivde, ki so bile na dnevnem redu srbijanske politike, da so pa v tem in onem slučaju direktno udeležene osebe, ki v današnjem rež -mu igrajo veliko vlogo, se pa kratko-malo zaraolž , Solunski proces je na primer provocirala oficirska „bela ro k a“* ki je imela poprej svojega vojnega ministra in ga ima tudi danes, prej general Jankovič, danes pa general Zečevič. Prvi je mrtev, drugi živi in vlada* pa niti enega ne drugega niso doletele razne obtožbe, ker pač politična vladmovska situacija za hteva, da bi moral biti opozicijonajni Pašič vsega kriv. Ravno tako bi se lahko zavrnilo, vse na kralja, prej prestolonaslednika Aleksandra, öo bi kamarilska politika to našla za uspešno. „B. Dnevnik“ je n, pr. tudi proti pokojnemu DJrajškovjču, naperijl! pravi pogrom ter zapisal, da je „ime Draš-kovič sramotno“ in na to se danes tudi atentatorji v zagrebškem prooesu s vso upravičenostjo kot nekaki jugoslovanski nacijonalni in socijalni revo-lucijonarji sklicujejo. Danes so si beograjski demagogi sposodili za, tarčo g. Protiea, ki je izmed vseh beograjskih političnih prvakov brez. Večjega premoženja, zakvj, si lahko mislimo.
Občinska sodišča za pobijanje dra gmje. Draginja kot posledica letošnje suše narašča od dne do dne. Mesto , da bi vlada z vso energijo nastopila in oskrbela s pomočjo zadrug (urad niških, delavskih, kmetskih) vse pasivne kraje, oziroma konsuinente , z moko in mastjo, pa »pušča dan za dnevom cele vlake pitanih svinj ftez; meto in v Banatu mirno gleda, da demokratske banke in vojni dobičkarji-špekulanti, ker ni vagonov na razpolago, drže žito in moko in zvišujejo cene od dne do dne. Da pokaže Srce za bednega siromaka, je minister dr« Kukovec izdal — novo naredbo o občinskih sodiščih za pobijanje draginje. Po vseli občinah se volijo ta sodišča, a ministrstvo ni dalo istim nobenih navodil, kako naj delajo, kake pravice imajo, zato vlada povsod o-pravičena n e volja, Ako hočejo ta sodišča res doseči svoj cilj, morajo zahtevati sledeče: L Vsak frgoveč mora imeti pri vsakem blagu vidno označene cene. V slučaju, da se zdi cena kakega blaga pretirana, sme občinsko ‘ sodišče zahtevati predložitev tak * ture. 2 Občinskemu sodišču morajo vsi trgovci in mesarji naznanili eeno vseh najnujnejših’ potrebščin, Kot sod, petroleja, sladkorja, moke, maslu mesa, 3. Cene teli potrebščin se smejo zvišati le z dovoljenjem obč. sodišč •
4.	Vlada naj obč, sodišča, trgovce i®-
S tebr a 1Ш .
.obrtnike nemudoma obvesti, lcobhe odstotkov sme znašati dobiček pri spe ■ roriji, pri manufakturi, kako se maj cioloöi cena mesa z ozirom na cimo P-
rim.	5 Vse prestopke se naj občutne kaznuje in vse kazni porabijo za Umri, iz katerega se naj najrevnejšim slo -jem v občini po znižani ceni oddaja moka in mast, ne pa kot nagrada članom sodišča, kar bi vzbudilo oj rovi-čerio nevoljo pri vseh revnih slojih, Obč. sodišča bodo morala energično brez ozira na desno in levo vrš. ; v navedenem pravcu svoje delo, ako hočejo res kaj storiti za pobijanje drogi o je, sicer bo cela uredba i. sek v oči bednemu ljudstva.
Pozno — pozno so se spomnili naši demokratje ha dinar! Glav li odbor. JDS v Beogradu se je še le sedaj spomnil, da je tudi dinar pred kata • strelo in usmi'bena delniška družba Pribičevie in drogovi se je temeljih posvetovala, kako dvigniti djnar ° pomočjo izvoza, na ta način, da bi se iobilo ravnotežje med izvozom in uvozom, No, ako bo dvigala dinar dinastija P ribičev ič s pomočjo izvoza., potem bo našla ravnotežje za dinar v svojih žepih, ne pa za- državmo bi a •• gajno. Demokratje so priznani izvoz-ničarji, a presnefo slabi državni ii -naočniki.
Belgrad gnezdo korupcije. V. Ljubljani je poštno ravnateljstvo zaplenilo približno 200 pisem, v katerih so razne jugoslovanske banke posipale tujo valuto v inozemstvo, „Jugoslavija“ dozaava, da se ceni vrednost o-manjenik pisem na več sto milijonov jugoslovanskih kron. Poäjtho ravna -teljstvo je pisma zaplenilo na podlagi vladne odredbe o izvažanju valut- Na pritisk prizadetih političnih krogov (demokratskih, op. ur.) pa pristojno ministrstvo v Beigradu te zaplembo ne bo — potrdilo in se bodo pisma povrnila špekulativnim bankam. Belgrai џ postal v resnici gnezdo najvišje korupcije. Nikdar pa naše ljudstvo ne bo pozabilo dejstva, da podpira vlada valutno tihotapstvo bančnih zavodov, teh krvosesov ubogega in izmozganega. naroda, V državi, kjer, se najviš i oblast poslužuje nemškega gesla: Die Kleinen hängt man, die Grossen lasst man laufen, ni več sredstva, ki bi ш strašno korupcijo zamogio omejiti. — Kam plovemo * * .. ?
V.	Vojvodini gre tudi drugače . . „Beograjski Dnevnik“ piše, da je na Jirvatskem, v Dalmaciji in , Bosni še .veliko državnih neprijatelj’ev. Ker pa g. Cicvarič Vojvodine ne omenja, se razvidi, da tam ne more biti prot -državnih elementov.. Cicvarič predlaga, da naj se obmejne odseke .„razčisti“, nekatere sumljivlce vrže preko meje, druge zopet naj se odvede v notranjost države, naj njihova mesta pa se naj postavi zaneslijive „dobro-vcliceto Toda ta predlog se no nanaša na Vojvodino. Tam izvršujejo vse io že brez Cicvariöevega predloga ....
Priporočljiva metoda. V bregal -niškem okrožju {Srbija) je bit nedavno izmenjan tamkajšnji komandir žan-darske postaje. Novi komandir, strasten demokrat, pa se ni brigal za satove, fihotapce in drugo sodrgo, mo--
- I
več za — strankarsko agitacija, oklical je v S tipu demokratsko zborov an-te. (Politikujoči žandarji so mogoči le * edino na Balkanu in nikjer drugod)
op. ur.) Da bi mu pa nacijonalni o-mlajdinci (nasprotniki demokratov) tega shoda ne razbili, jih Je preti zbo • rcvanjem vtaknil v zapor in pozneje zopet izpustil. Samostojnim našim poslancem, osobito pa g. Ureki, priporočamo, da se posluži te priporoč > ,jive metode, ker se bo samo na ir. način na svojih shodih ubranil prekli -eanih „klerikalcev.“-
Domače vesti.
„Jutro*4 nam razoa-.va skrivnost, kaka država da smo, ko piše; „Jugoslavija je parlamentarna država. To m pravi: v tej državi odločuje zastopstvo lhidstva, izvoljeno v svobodnih volitvah, Krogljica, ki jo vrže volitee v volilno skrinjico, izroča vlado poslancem“,. Tako „Jutro“, naše ljudstvo pa je druzčga mnenja, ker čuti na mošnji in letošnjo zimo bo čutilo tudi na želodcu, da odločuje v naši državi zastopstvo bankirjev, velekapitalistov,' uradnikov, mešetarjev, trgovcev in iz-vozničarjev. Krogljice, ki so jih vrgli volilni v skrinjice pri zadnjih volitvah, so izročile vlado kliki poslancev, katerim je ljudska volja postranska stvar — bakšič pa vse!
Liberalcem v album. Vsi liberalni listi se zgražajo nad demonstracijo madžaronov v Prekmurju in iščejo —, krivce tega dogodka. Glavni krivci su zagrizeni liberalni uradniki in učitelji, ki ljudi le šikanirajo in nastopajo proti krščansko-mislečim. narodnim Prekmurcem in agitirajo za liberamo stranko. Koliko so ti ljudje lagali po svojem „Prekmurskem Glasniku“ o poslancu Kieldu in vseh zavednih narodnjakih, V (kako so božali in gladili madžarone, ki stoje pod vodstvom Šeruge in drogi h boljševističnih madžaronov. Zanimivo je, da so bili demonstranti prebivalci onih občin, v katerih je pri. rotitvah v konstituanto dobila domača liberalna Virstvena struja večino, zanimivo je, da so bili kolovodje demonstracij naročniki in d iv !-ci „Slovenskega Naroda“., dočim so ni udeležil demonstracij noben kršeanj-ko-misteč Prekmurec, — Liberalci napadajo po svojih listih g. glavarja — ne bomo ga zagovarjali, ampak prav odkrito povdarjamo, da so glavni krivci ljudje v njegovi bližini, v prvi vrsti madžaron in fooljševik Seriiga in madžaronom prijazni nezreli notar g. Koder, ki poznajo le boj proti „klerikalcem“, podpirajo pa direktno) in Nidi rek tim stremljenje za odcepitev celega našega Prekmurja, G, major Sagadin, oglejte si malo Seriiga in njegovo družbo. Mož, ki je svoje otroke pri ljudskem štetju vpisal ža 'Madžare, ne spada v Prekmurje in naj je še tako goreč demokrat. Dokler bo Seriiga v Soboti, /naclalina presenečenja niso izključena.
Strahu pred orožnimi vajami se nam ni treba bati. Ostri albanski napadi na naše obmejne postojanke so šli na živce našemu vojnemu ministrstvu, ki je razglasilo vest. da bo v
m’öjno obrambo vpoklicanih več mlajših letnikov, Ker pa razpolaga naša obmejna vojska ž dovolj moči, da u-žuga Albance, skoro gotovo ne bo vpo klical novih rezerv, ,
Novi Srbin. Prof. dr.. Fran Ilešič •e pred kratkim predaval z vso svoio dolgočasnostjo srednješolski mladini / Sarajevu o „Slovencih pod tujim jarmom“ ter je to priliko porabil za naivec] e_ klečeplazenje pred Srbi, Med drugim je celo rekei, da je srečen, da lahko kot „Srbin“ nastopi ter zbrane poslušalce srbski pozdravlja. O tej novi srbijanski prikazni piše „Hrvat* št. 487 med drugimi sledeče: „Dr. Ilešič nekdaj in danes: Leta 1906 je brzojavil zboru hrvatskih profesorjev: „Naše delo je kulturno, večno, neod -visno od trenutnih prilik, osnovano na naravni zajednici hrvatsko-slovenski,“ Leta 1912 smatpa „za greh vsako pod-kopavanje slovensko-hrvatskih kulturnih vezi, kakor bi bilo tudi greh, povsem oko obrniti najbližje zemlje. — Dvoje potreb —- dvoje nalog — dvoj*1 delo.“ Evo, tak je bil Ilešič. — A danes? Danes ga lahko najdete -v vseh vrstah, ki so si postavile za halogo, da izbrišejo Hrvate, Hrvati so mu bili samo most, preko kojega je mogel dospeti do Beograda ter se povspeti do mesta vseučiliščnega profesorja v Zagrebu. Ta naš moderni Ahasver je bil pred vojno nadležen Hrvatom ijvslcd mečnega moledovanja in je tudi zakrivil, da so mnogi Hrvati pošteni in dobri slovenski narod sodili po njegovi osebi. , Danes pa, ko nastopa v ulogi „Srbina“ v Sarajevu, nam je jasno , da je zelo, zelo malo Slovencev, ki hi se izdajali za Srbe in da je eden izmed teh redkih — dr, Fran Ilešič.“
Bivši hauptmau in vodja rekvizi-oij za Avstrijo Sancin je nastopil službo vodja oddelka za kmetijstvo v 4. »Tačilnem razredu, ftočim kmetijski strokovnjaki:	Rohrmann, Matjašič,
Skalieky. Belle, ki so starejši in .majo zasluge za kmetijstvo, morajo po -slušati tega svojega „šef,a“ in m bodo nikdar prišli v 4, razred. Zmožnosti Sancinove so podobne zmožnostim Ribnikarja in kakor odklanjajo vsi politični uradniki Ribnikarja, tako odklanjajo vsi pravi strokovnjaki — izjemo delata politika Žnidarič in Za • bavnik — politika Sancina kot svojega šefa.
Nevarno obolel je narodni poslanec Davorin Krajnc. Ko se je nedavno vračal iz svojega volilnega okraja, je hudo padel. Upamo, da bo vrlo delavni boritelj za katoliška in ljuuska prava kmalu okreval,
Vsleil bolezni je odložit županstvo v Jarenini g. Anton Lorber, Jare-r-'nskim županom je bil izvoljen enoglasno naš vrli pristaš Franjo Spari.
Z deficitom drugih držav se tako rado bavi demokratsko časopisje, „(.Jutro“ poroča od tedna do tedna o francoskem deficitu, o poljskem, ki znaša 18QmiMjard poljskih markj o našem pa ne pove nič! Pometajmo pred vsem pred lastnim pragom!
Menjične golice. Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je glede kolkovanja memjic v času po 1. j, m. pa do (dme, ko pridejo nove goli-
ce v veljavo, odredila, da s;e zamöreje še nadalje uporabljati sedanje menjtč-ne golice tako, da se nanje naknadno» prilepi kolek po T, Sit. 31, začasnega zakona o drž. trošarini od dne 27. junija t. L, Pred podpisom menjiee mora naknadno prilepljen kolek prepečatiti davčni urad. Za one menijjee, ki so bile izpolnjene in podpisane pred 1. oktobrom t. 1. ko je stopil v veljava novi zakon, pa predpisi o naknadne», kolkovauju ne veljajo.
Iz Maribora.
Zaščititi so se. Kakor čujenm, sat g. profesorja Ivana Favai-ja zares od pustili iz službe — brez zaslišanja*. » kratko in hitro obtožbo, da je „komunistični hujskač“ in da mora biti država pred njim „zaščitena“, čeravno g. Favai-ja leto dni — od državnozborskih volitev šem ni bilo videti na kakem političnem torišču. Obvestilo je dobil te dni, „Jutro“ pa seveda dosti prej, ker je blizu vlade. Odlok odpustitve se vzklicuje na čl, 18 zakona o „zaščiti države“, kf pravi, da komunisti ne smejo biti v državni službi/ ča je pa g. prof. Favai bil v desnici „komunist“ — to je član nekdanje priznane in na podlagi pravil dovoljene politične stranke, to je pa drugo vprašani e, ki se je od poLicajdemokratsko državotvornosti mirno in brezbrižna prezrlo.
Razgrajač v službi javnega reda m varnosti policijski pisar Pantič pri mariborski kolodvorski policiji je bjil te dni že drugič obsojen pred sodnijo in sicer sedaj radi nočnega navala na kavarno „Beograd“ v Aleksandrovi u-iici, kjer je pod pretvezo, da išče komuniste, razbijal, rjovel, suval in pa streljal ter s tem zagrešil celo vrsto deliktov od zlorabe uradne oblasti pa do kršitve nočnega in hišnega miru. Za vse skupaj je prejel nizko denarno kazen, ki znaša z naloženo odškodnino vred okrog 5000 K, sedaj pa se govori, da se misli pritožiti pri prvem m največjem Srbin.u Cokorilu ter vse sodnike, ki so ga prvič in drugič sodili, v njegovem velesrbskem šovinističnem listu „Srpska Zora“ razupiti kot „avstrijakante“, ker so si up-ali njega — velikega patrijota — sicer mi lo soditi in ker še vedno ne razumejo, da so Panfiči in drugi „iči“ v pre-čanskem svetu kot „pobedivci“ in „o-svoboditelji“ nedotakljivi in za vsak škandal upravičeni. Proti policijske -mu svetniku g. dr. Senekoviču se je v tem listu že neki „putnifc“ oglasil, sodnikom bo pa najbrž še hujša pela. Centralizem je res nekaj lepega in koristnega za razne divjake.
Marič, stanov, urad pride kmalu pod vodstvo občine. Država bo prepustila občinskemu svetu, da prevzame celo vodstvo te komisije v svoje roke. Tako je Jz j a vil* župan Grčar v seji dne 11. t, m.
Za 4 zlatnike je ob!'rubili bivši član stanovanjske komisije v Maribo’ ru P. neki gospe j, da ji potom stanovanjske komisije preskrbi udobno star novanje, Tako je zapisano in podpisano od prizadete v nekem uradnem aktu, Dotični P. je vtaknil zlatnike v
Gladiatorji.
firva knjiga. — Eros*
(27, nadaljevanje,) Tudi v veliki dvorani, kjer. patri-cij sprejema svoje prijatelje in kiien-ie in droge obiske, ne kažejo stene ni-kakih fresk in veselih okraskov, pri-prosto so obložene s ploščami belega, svetlo brušenega marmorja. Dvomu« io visoka in se veličastno dviga proti okrogli odprtini v stropu, odkoder rije modro večerno nebo. Pod odpiv.no. ie v tleh marmornat basen, kjer :,o zbira dežnica, z vodometom. Okrog ni ega stojijo štirje orjaški kipi, li predstavljajo štiri prvine sveta, zrak, ogenj, vodo in zemljo. Ob stramm še dolga vrsta doprsnih kipov, prednikov plemenitega Patricija — to so edin* izdelki kiparske umetnosti v teh lepih prostorih.
Razsežna obednica poleg sprejemne dvorane kaže nekaj več živahnosti in obilnosti v svojem lišpu. Freske, predstavljajoče prizore iz vojaškega življenja, vidiš na stenah, na koncu obednice je razstavljena zbir vi vsakovrstnega bojnega orožja, trebušasti vrči, kelihi iz kovanega zlata, obilo obloženi z biseri in drugimi drugimi
kameni, stojijo na predalih stenske o-mare.	•• i Г1)1)
Gostov danes ne bo, to e videti • Ob steni je stranska mizica рокх pidza eno samo osebo, bel prt se blesti na njej in krožnik in čaša iz čistega srebra.
Zamišljen, stopa gospodar gor in -dol med stebričjem, njegovo telo biva tukaj v Rimu, njegov duh pa gleda gozdne planote, zeleneče doline, blesteče se reke, in se naslaja ob hladnih svežih vetrovih, dehtečem vonju ter divji, razkošni lepoti daljne Britanije,
Petindvajset let! — In vendar se mu zdi, kot da je bilo včeraj —.
Celo je nagubano, lasje so osiveli, moč gineva, podjetnost peša, možgani hočejo poleniti in čuti otopeti — pa srce se ne stara — nikoli —!; Delo, ča-stiželjnost, zabava, nevarnost, dolž -nost, nesreča in uspehi — vse to polni četrt stoletja in je minilo, kakor sanje minijo — spomin na mehko, belo roko, spomin na ljubljeni obraz, na ljubeče oči pa je preživel tudi to dobo — in Kaj Lucij Liomij, rimski pa-tricij, general, pretor, -konzul in prokurator imperija je zopet mladi po veljuik rimske, legije^ y^s SYet leži pod
njegovimi nogami in ljubljeno dekle mu sloni na prsih.
Stoleten hrast,' mehka, gladka in zelena trata, nežna praprot, ki se ziblje in šepeče v (poletnem vetriču, drobni beli oblački, ki jadrajo po sinjem nebu — in tamle nežna, vitka postava v snežnobeli obleki, s plahim, negotovim korakom stopa preko trate, plašni so njeni pogledi, boječe njene kretnje, K sestanku gre — da vzame slovo od svoj'ega ljubega.
Sedaj je v njegovem naročju, sloni na njegovih prsih. Njeni bogati kostanjevi lasje se mu ulijejo po prsnem oklepu in v oči mu zrejo njene sinje -modre oči, topečo se v žaru ljubezni, kakršen sije moškemu le enkrat v življenju.
Zares, ta ponosna, cvetoča ženska lepota je vredna truda, ki ga je plačal za ta plen! Njeno polno, vitko te lo, njen plemeniti obraz, blesteča se. belina njene kože, njen ponos, njen pogum,' njena stanovitnost — vse to priča o potomstvu iz plemenitega ' ritenskega rodu. — Njena last pa je — dražestni čar njene osebnosti, pol za-povedovalen, pol nagajiv.
Zgodi se, da ženska najde pot možu v. srce, da ga nap,ol«i, ga prešine
m nasiti s svojo osebnostjo, svojim 1 uplivom, svojo ljubeznijo, kakor ftuh-! teče olje prešine s svojim vonjem posodo, v kateri ga shranjuješ. In če jo tudi olje moralo izteči že zdaroaj ii* do zadnje kaplje — duhteči vonj šc o-staue v posodi in ostane v nje; za — vedno.
In tako se Je zgodilo lomni ju — .
Pravzaprav bi se ne smela ljubili ta, dva — hčerka britanskega pleme -nitaša in kneza ter zmagovalni rimski osvojevalec Britanije, Pa tistikrat je bilo premirje med obema narodoma^ premirje, ki je v njem tlela iskra sovraštva, vsak trenutek' pripravljena* da se razvname v uničujoč ogenj.
Slučajno sta se videla, slučaj je nanesel, da sta bila večkrat skupaj * j?, radovednosti se je Vzbudilo zaniina-nje, iz zanimanja prijaznost, iz pri« jaznosti ljubezen, Ni bilo lahko., si priboriti britansko dekle, marsikatero solzo ie jokala na skrivnem, hudo se je boril ponos s srcem — toda srce je zmagalo in dala mu ga je. kakor ga more dati le tako dekle — vsega brez pridržka.
(Dalje prihod,)
m
j, a obljubljenega stanovanja ji ni — preskrbel. Gospod P. jj» velik nar sprotnik ^klerikalcev“.
V disciplinarno preiskavo prideta uslužbenca stanovanjske komisije neki Hofer in znana Dora Javoršek, ker sta osumljena, da sta jemala „nagrade“. Disciplinarno preiskave je sklenil uvesti proti njima obč. svet v seji dne 11, oktobra na predlog, personal. in discipl. odseka. Zlatniki g. P, in nagrade g. Holer j a in gospodično Dore pričajo o čednih kupčijah, ki so s© uganjate na stanovanjski komisiji. '£n dični g. Voglar o tem vsem ni nič vedel * ,
Seja mariborskega obč. sveta je trajala v torek, dne 11, oktobra, nepretrgoma od 6. ure zvečer do % na 1. uro zjutraj.
Chdne razmere. Včeraj zvečr<’ % pozni uri sem se vračal s kolesom v spremstvu soproge iz dopusta na Vur-hergu domov v Maribor. Bilo je že ,go Sl; uri ponoči, ko se peljem v tepi mesečini skozi naše „predmestje“ Pst orežje. Vse spava. Toda, kaj pa to?! Kmalu po pokopališču v smeri proti mestu je bila gostilna lepo razsvetljena, slišalo se je divje vpitje in „petje“, seveda nemško. Na cesti pred, gostilno pa stojita dve gugajoči se moški osebi ter opravljata kar sredi ceste svojo potrebo. Prav po balkansko! Kje pa je slavna občina, kje so drugi varnostni organi, katerih imamo v Mariboru in okolici kar cele trume , da ne vidijo in ne slišijo takih škandalov v času. žalosti po umrlem kralju Petru? Dr. G. — Kakor se nam poroča, se dogajajo tudi po drugod taka nedovoljena prekoračenja policijske ure-. Ne bi škodovalo, ako se občinski uradi in orožniške postaje energično Opominja na njih dolžnost v tem oziru.
Nove cene v Mariboru. Občinsko ! sodišče za pobijanje draginje v Mari- j boru je določilo naslednje cene za živila: goveje meso III, vrste . 16 K, 11. j vrste 18 do 20 K, I. vrste (volovsko) j 22-24 K 1 kg, telečje 16-18 K, kruh j črni 13, beli 16 K 1 kg, krompir 4 K,
1 kg. jajca 4 K komad. Za mleko in Зрећ (ki ga pripeljejo Špeharji) so cene odslej proste.
Orlovski vestnik.
■ Ћ Konjicah se vrši dne 16, t, m, po popoldanski službi božji veliko ne-
j politično zborovanje. Zborovalo se bo j v dvorajii okrajnega zastopa. Govorili I bodo: g. Jože Pirc, predsednik. Orlov ; ske zveze v Ljubljani in drugi', Prte ! elito v obilnem številu!
Dopisi.
j Ormož. Okrajna posojilnica raž -pošilja vsem zavodom in večjim po -j sestnikom ne glede na stranko neki j pregled o poslovanju zadnjih let v a> gitacijske namene. Ker, je zadnja bi -: lančna objava prinesla podpise samih zagrizenih liberalcev in samostojne -I žev, je to znamenje, da so pri zadnjih j volitvah vrgli tudi naše zadnje može iz odbora in nadzorstva. Pokojni dr,
: Omulec je vsaj delal „nekako“ nepn-
I stransko in trpel tudi nekatere kleri- .Uradovanje na carinarnali je za ! kac8 v odbor-u okrajpe posoj^nice, občinstvo neznosno ki more prestajati ; Danes pa tega m več. Naša stranka prave muke, preden pride do blaga, nima več nobenega zastopnika v -- sy trgovcu vidijo le prekanjenega, člo-I ?^ГјУП1 b0s°i^nici> Ta je postala h-; veka, ki hoče državo oškodovati. Naj-
■j’p“a'nрИrf	' lfl:‘ ”S ,ra" manjši pregrešek proti, deklaraciji bla
/j J ,	.} . ekej mnenje za usta - g^ se smatra za 'kaznjivo dejanje, 'ki
v Levicah. Šola bi naj vzgajala cigansko deco v slovaškem jeziku. Deputa-cija je povdarjala, da hočejo cigani sami izdelati opeko za šolo, v potrebi si zgraditi šolsko poslopje tudi sami. Vsekakor si lahko častita bratislavska vlada na kulturnem uspehu, ki ga je dosegla pri ciganih.
Tajfun na Japonskem. Te dni je razsajal v okraju Nagoya na južnem Japonskem tako silen vihar, imenovan »Tajfun«, ki je zahteval 250 človeških žrtev. Vihar je odnesel in porušil čez 100 poslopij. Silni morski valovi so pa porušili celo vrsto obrežnih poslopij.
Uradovanje po naših carinar-nah.
novitev hranilnice kmetskih občin or-
se kaznuje z 6—10 kratnim zneskom
s aiožke^ okrate-^Prav tako! Se bolj« carinske d ference. Trgovcu je pri
ff	l2Sl
! m, da bi pet liberalcev komandirata	„“Ämto“
: in Cetrline naših kmetovalcev v or- ,«phtuemo zmoto pr, deklaraciji, kon.
moškem okraju in vzelo v zakup	službujoč, car»,
naše gospodarstvo!	|st шhuiuk.
Poprej je veljalo določilo: Za mv ' kaznjivo se smatra nepravilna naved-! ba netopeze pri z ac ar in jen ju, če jie te Angleško mnenje o Stinnesu. - Trsta,in kakovost blaga ter brutopeza Slovitemu nemškemu milijarderju Hu- i,ravilna’ ш J* očividno, da leži, zmo-goim Stinnesu se je posrečila prido- ta 1е,Л neupoštevanju notranje posodi lev izvestnega dela angleškega čar dre uU «polmvega matenjala. Koliko
sopisja za svoje cilje, V Angliji pišejo f l°osti bj 80 s ,fT,ankaJl ,in f o Stinnesu z velikim spoštovanjem,»ludl uradom pmhramte! Predpis, da : „Manchester Guardian“ piše: „Stin-is? m0La parmska deklaracija do zad-! nes je obnovitelj Evrope. On je realni nl® F^ioe popolnoma izpolnit, Je ne-: politik, ki je V; nekolikih mesecih dvi-Elog.o6a	P°™ni tako pote-
gnil in sezidal ono, kar ni zamogla PanKle le flkai?a trfv№vx m obč nstva,
. niti ena konferenca in nobena komisi--kl, b! 2a?Iuzlb ™.ao več m?aževf'3a ! ja za reparacije“.	j0d strni carinskih organov za ta o-
Vredno, da beležimo. »Neven«	davek’ кафеге*а РШа*° drza~
roča, da zahtevajo cigani šole, a пе<л1д naši, ampak češkoslovaški. V Evropi
prevladuje prepričanje, da ne 'more o stati cigan na enem mestu preko 40 dni, sicer se odpre pod njim zemlja. Ravnokar omenjeno mnenje o ciganski nestalnosti pa so prevrnili cigani sami. Praška »Tribuna« javlja, da se je oglasila pri šolskemu referatu ciganska de-, putacija, ki je prosila za pozidavo šole
Poprej je smelo blago, ko se je plačala carina, "§e 30 dni prosto ležati. Umevno, da je taka zahteva pri današnjih razmerah nemogoča. Vendar bi moralo biti blago ležarine prosto, ako je carinski urad prezaposlen in trgovec vsted tega ne more plačati carine. To se danes ne upošteva in se zahteva ogromno Iežarmo ca 6000
kron za vagon na dan, Treba h; bit« vsaj 4 dni pustiti prostega časa, kalt, vedno m mogoče dobiti takoj vse, za čari nar no potrebr&h dokumentov, kakor fakture in certifikatov tpo pošti za predpis minimalne carine,
Ležarinsk» razmere sp tako ii*~
I znosne in stroški tako t vi šoki, da Irgo-vec raje plača diferenco med makšte i malno in minimalno carino, kakor da ; bi reklamiral pomanjkljive original.; e ’ certifikate, ker stroški za ležaiSno nadkriljujejo v največ slučajih date’„c, diferenco med maksimalno in mior-malno carino.
Vsted pomanjkanja sposobnega iw zadostnega uradnega osobja, vsted nezadostnih uradnih prostorov izgubi trgovec mnogo časa, je izpostavljen nevarnosti, da plača visoko Dežarino, da s:e mu pokvari blago, ne glede na to, da trgovec ni v stanu blago kvantitativno in kvalitativno konstatirat«, vsted česar izgubi regres po zakona proti lifer an tu.
Ker vse te neznosne razmere povzroča jejo ogromne stroške trgovpr., k' jih prevali na konzumenta, ni #u-da, da draginja vedno raste, in s« vsi poizkusi draginjo zmanjšati 'zarobiti, dokler sp zlu ne odseka' kore nina z res pravo državno gospodar,sT ko politiko, ki ne razlaga zakona p« mrtvi črki, nego po duhu zakona,. Taki uradniki analfabeti v državne» gospodarstvu ne spadajo v urade s tako važnim gospodarskim delokrogom. Da pa ne ho takih uradnikov analfabetov, potrebujemo datekovidmk državnikov, ki ne presojajo uprav % države iz vidika vaškega stolpa majhne državice.
Poklicani so državni poslanci, da vso pozornost obrnejo na to važno ва-rodno-gospodarsko vprašanje, poklicane so pa tudi trgovske zbornice, da. povzdignejo svoj glas,, kot zastopnic« trgovcev. Ker pa vsaka zbornica sama za se ne pomeni nič, naj se združijo vse trgovske zbornice v mogoirt® zvezo trgovinskih zbornic v Jugoslaviji, in kot taka zastavi ves svoj vpliv da so te res škandalozne razmere odpravijo. Trgovci pa naj naznanijo vse te slučaje svoji zbornici, ki jih objavlja, in predloži zvezi, ta pa ves mate-rijal zbere in da narodni skupšfcNti m pa ministrstvu na razpolago a primernim komentarjem. Preverjeni smo, da. bo pomagalo.
Gospodična
kot postna pomočnica. Ponudbe na uredništvo pod pod «Stalno 300»	579
В(|7|Ц vsem gg- gostilničar-rv(i!8 jem, kavarnarjem m drugim iz mesta in okolice, kateri imajo v svojem lokalu o-bešeno mojo reklamno ploščico, da bi isto takoj uničili oziroma poslali meni, ker v drugem slu-čaju nisem v stanu za iste plačati in bodo zato pri davčni o-blasli sami odgovorni. 577 S spoštovanjem Vladimir Vlašič, fotograf v Mariboru, Gosposka ulica št 23.
Velik živinski sejem
se vrši v soboto dne 15. oktobra (na dan sv. Terezije) v Račju. Kupci in živinorejci pridite!
576	Županstvo Rače.
Amsnlel *n ceikovnih ce-UrganiSl cUijanec, tenorist neoženjen, 27 let z dobrimi spričevali navdušen za cerkveno petje z pogoji pevskih moči, želi premeniti svojo sedanjo službo j radi neprimernega stanovanja, j Ponudbe je vposlati na Josipa 1 Kranjc, Slov. Bistriea 44.	573 I
Proti dobremu s?S
me v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.
GALANTERIJO, DROBNA- f priporočata na RljO, PARFUMERIJO IN RA- | debelo in na ZNE PLETARSKE IZDELKE f drobno
BALOH & ROSilil, MARIBOR, GRUS» TRG 3.
-©-----------——»•-----------m-
Novo doiio zb jesen1
in zimo ! Obleke za gospode in j dečke, plašči v vseh velikostih, zimske suknje, delavski plašči ter perilo v veliki izbiri in po nizkih cen ah. Obleke po meri izdelujem točno in za solidno ceno..
JAKOB VEZJAK krojaštvo in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	5—526(8
z dežele 17—18 let staro se išče k dvema otrokoma. Arhitekt Schell, Sodna ulica št. 16 v Mariboru. 574
Širite „Stražo“!
Električno luč
z 1o—40 žarnicami dobi vsaka hiša, trgovina in gostilna s prenosljivim strojem, ki ga žene bencin. Teža 80 kg. Cena je 6500 din. Več pove Niefergal, Maribor, Koroška cesta 1.6— 536
Velika izbira
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po'znižanih cenah se prodaja pri
J. TRPIN, v Mariboru
io—lo Glavni trg 17.	522
Oglejte si, in naročite zimsko obleko ali zimsko suknjo (Strn/er) v manu-faktuini trgovini
Rudolf Niefergal, Koroška cesta 1, lastna krojačniča (Fr. Safran)
ter bodete prepričani, kakor že mnogo drugih o solidni ceni ter prvovrstni izdelavi oblek. Istotako se ima v zalogi zimsko perilo, posteljne odeje, koce, volneni triko, barken ti, nogavice i.t. d. Lastna krojaenica! Solidne cene!
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I ..... (A!., urar, Maribor, Jurčičeva nl.8 LOVrO SlOjCt, (Edmund Schmidgasse). 314
Jajca iz hladilnice
prodajamo vsak dan na Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K. —
Ekspertno društvo.
Maiheis, Suppaoz I Es.
Cvetlične, ulica štev. 18.
Inserat! v Straži imajo
Kupim
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane, srebrn in zlati denar i.t.d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :	nosite, tvrdka	:
trgovina ur, zlatnine in srebrnine Mapibon, Gosposka elica 1®.
gö§igfgg4

Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6. v Mariboru reg, zadr, z neom. zav.
Ђ&ШШг Obrestuje vloge jpo 4% i** 4:lU0!o 4Ж,0Ш~ш\
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 135	brezplačno.	68
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
I KlsssafcBsf Ш	fslRH&kaJ®	sam». |
*	1	••• ••ч: ^шштттштр rrifiilii n liijiiw	i’ /fi • if j I i. j 'in'ri Iiiljinm i /. ' "‘""T***??** I .ЦТte*'.:'; ' jjimiih—и m il ;
ta založnik;; Konz. „Straža*
Odgovorni nreänü&s ШаЗо Епбепјак.
Tisk' Cirilove tiskarne v МагШоЈЗД*