Mali KATEKIZEM Mehko vezan 8 kraje. 3^Ta 13-u.naj-u.. V c. k. založbi šolskih bukev. 1880 . /OjfZJC & 1082*6 Jezus kliče: Dajte otročičem k meni priti, in ne branite jim, zakaj takih je božje kraljestvo. O Mat. 10, 14. Šolske bukve, v ces. kr. zalogi šolskih bukev na svetlo dane, ne smejo draže prodajati se, kot je na pervem listu postavljeno. Molitve in resnice, ktere ima vsakdo znati *). I. Znamenje svetega križa. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in svetega f Duha. Amen. Gospodova molitva. Oče naš, kteri si v nebesih. 1. Posvečeno bodi tvoje ime. 2. Pridi k nam tvoje kraljestvo. 3. Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji. 4. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. 5. Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬ puščamo svojim dolžnikom. 6. In ne vpeljaj nas v skušnjavo. 7. TemuČ reši nas hudega. Amen. Angelsko češčenje. i. Ceščena si Marija, milosti polna, Gospod je s teboj. *) KaT se jih otioei doma naučč, v Soli in cerkvi naj jih ponavljajo. 1 * 4 2. Žegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojega telesa,' Jezus! 3. Sveta Marija, mati božja! prosi za nas greš¬ nike zdaj in na našo smertno uro. Amen. Apostolska vera. 1. Verjem v Boga Očeta, vsemogočnega stvar¬ nika nebes in zemlje, 2. in v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edi¬ nega, Gospoda našega; 3. kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Marije device; 4. terpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umeri, in v grob položen; 5. je šel v predpekel; tretji dan od mertvih vstal; 6. je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta, vsemogočnega; 7. od ondod bo prišel sodit žive in mertve. 8. Verjem v svetega Duha; 9. sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov; 10. odpuščenje grehov; 11. vstajenje mesa, 12. in večno življenje. Amen. Obujenje treh božjih kreposti (čednosti). 1. O moj Bog! v tebe verjem, ker si večna resnica. 2. O moj Bog! v tebe upam, ker si neskončna milost. •5 3. O moj Bog! tebe ljubim, ker si največa dobrota. IS. t. Koliko je Bogov? En sam Bog je. 2. Koliko je božjih oseb? Božje osebe so tri. 3. Kako se tri božje osebe imenujejo? Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh. 4. Kako se vse tri božje osebe vkup imenujejo? Presveta Trojica. III. 1. Kdo nas je stvaril? B«g Oče. 2. Kdo nas je odrešil ? Bog Sin. 3. Kdo nas je posvetil? Bog sveti Duh. 4. Kako se zahvalimo presveti Trojici za vse to? Ako pobožno rečemo: Čast bodi Bogu Očetu, in Sinu, in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej, i Q na vse večne čase. Amen. IV. I. Zakaj naa je Bog stvaril? Da bi Boga spoznali, Bogu služili, in kedaj v nebesa prišli. 6 2. Kaj ima vsakdo vedeti in verovati, če hoče v nebesa priti? Šest resnic: Perva, da je en Bog. Druga, da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje ih hudo strahuje. Tretja, da. so tri božje osebe enega bitja in ene natore: Bog Oče, Sin in sveti Duh. Ceterta, da je Bog Sin, druga božja oseba, človek postal, zato da nas je odrešil in večno izveličal. Peta, da je človeška duša neumerjoča. Šesta, da je milost božja k izveličanju potrebna, in da človek brez milosti nič zaslužnega za večno življenje storiti ne more. V. 1. Kaj imamo storiti, če hočemo Bogu lepo služiti? Zapovedi božje zvesto spolnovati. 2. Kteri ste dve naj veči zapovedi ? Dve zapovedi ljubezni: Ljubi Boga čez vse, in bližnjega ko samega sebe. 3. Koliko je božjih zapovedi? Deset. Perva: Veruj v enega samega Boga. Druga: Ne imenuj po nepridnem božjega imena. Tretja: Posvečuj praznik. Ceterta: Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. Peta: Ne ubijaj. Šesta: Ne prešestuj. 7 Sedma: Ne kradi. Osma: Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. Deveta: Ne želi svojega bližnjega žene. Deseta: Ne želi svojega bližnjega blaga. 4. Koliko je cerkvenih zapovedi? Pet. Perva: Posvečuj zapovedane praznike. Druga: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praz' nikih spodobno v Bogu zbran pri sveti maši. Tretja: Posti se zapovedane postne dni, nam¬ reč: štiridesetdanski post, kvaterne in druge zapo¬ vedane postne dni; ob petkih in sobotah se zderži mesenih jedi. Ceterta: Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku naj manj enkrat v letu, in ob veliko¬ nočnem času prejmi sveto resno Telo. Peta: Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. VI. 1. Kje nas je Bog Sin odrešil? Na svetem križu, kjer je za nas terpel in umeri. 2. Česa nas je Bog Sin odrešil? Večnega pogubljenja. 3. S čim nas Bog sveti Duh posvečuje? S svetim kerstom in z vsemi drugimi svetimi zakramenti. 4. Koliko je svetih zakramentov? Sedem. Pervi: sveti kerst. Drugi: sveta birma. 8 Tretji: sveto rešno Telo. Ceterti: sveta pokora. Peti: sveto posledno olje. Šesti: sveto mašnikovo posvečevanje. Sedmi: sveti zakon. VII. Ktere so štiri posledne reči? Smert. Sodba. Pekel. Nebesa. Umerli bomo vsi, to vemo; dneva in ure pa ne vemo. Pri vseh svojih delih spominjaj se svojih poslednih reži, pa ne boš nikdar grešil. Pervo poglavje. Od všre. L Od Boga. 1. Kdo je Bog? Bog je sam iz sebe naj popolnejše bitje. 2. Kje je Bog? Bog je povsod, v nebesih in na zemlji, tudi v naj skrivnejem kraju. Bog vse vidi in vse ve. 3. Zakaj Boga ne vidimo? Boga zato ne vidimo, ker je čist duh, ki nima trupla. 4. Kako davno je že Bog? Bog je od vekomaj, in bo vekomaj; Bog je večen. 5. Kdo je naj lepši in naj dobrotljivši? Bog je naj lepši in naj dobrotljivši; on je naj popolnejše bitje. II. Od stvarjenja. 6. Kdo je vse stvaril? Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse, kar je. 7. Iz česa je Bog vse stvaril? Iz ničesa je Bog vse stvaril; le rekel je, pa je bilo. 8. Kdo more stvariti? Le Bog more stvariti, ker je vsemogočen. 9. Kdo vse ohrani in tako lepo oskerbi? Bog vse ohrani in tako lepo oskerbi, ker je neskončno moder in dobrotljiv. Njegova skerb se imenuje previdnost božja. 10. Ktere so naj imenitneje stvari božje? Naj imenitneje stvari božje so angeli in ljudje. a. Od angelov. 11. Kdo so angeli? Angeli so čisti duhovi; imajo um in voljo, telesa pa nimajo. 12. Zakaj jo Bog angele stvaril? Bog je angele stvaril, da bi njega spoznali, častili in človeka varovali. 13. Ali so angeli Bogu ljubi ostali? Veliko angelov se je prevzelo in hotlo nad Boga povzdigniti. 10 14. Kaj je Bog s prevzetnimi angeli storil? Bog je prevzetne angele zavergel in jih v pekel pahnil; hudi duhovi se jim pravi. 15. Čemu so nam angeli? Dobri angeli nas varujejo; zato jim pravimo angeli varhi. Hudi duhovi nam želijo škodovati; pravimo jim skušnjavci. Kako veselo .je, da ima vsak otrok svojega angela varha! Lepo se jim priporočajmo in jih nikoli ne žalimo. Hudi duhovi nam ne morejo škodovati, ako jim Bog ne da; ni se nam jih bati. b. Od pcrvega človeka. 16. Kako je Bog človeka stvaril? Bog je telo pervega človeka iz ila stvaril in mu dal neumerjočo dušo. Bilo mu je Adam ime. Iz rebra Adamovega je pervo ženo stvaril; Eva ji je bilo ime. 17. Iz česa je človek? Človek je iz trupla in iz neumerjoče duše po božji podobi stvarjen. 18. Kako se je Adamu in Evi spervič godilo? V lepem raju sta Adam in Eva živela; v mi¬ losti božji sta bila vsa srečna. 19. Kaj je Bog Adamu in Evi prepovedal? Prepovedal jima je sad enega drevesa jesti. Če bota jedla, bota umerla, jima je Bog djal. 20. Kaj sta Adam in Eva storila? Bila sta Bogu nepokorna, sta prepovedan sad jedla in grešila. II 21. Kdo je Adama in Evo v greh zapeljal? Adama in Evo je zapeljala kača, ktera je bila hudi duh, izmed zaverženih angelov eden. 22. Kako se pravi pervemu grehu, kterega sta Adam in Eva storila? Izvirni greh se imenuje, iz kterega vsi drugi grehi izvirajo. Tudi se mu pravi podedovani ali poerbani greh zato, ker smo ga vsi po pervih stari- ših ali dedih nasledili. 23. Kaj nam je škodoval izvirni greh? Izvirni greh nam je škodoval na duši in na truplu. Um in pamet nam je oslabil in voljo pohuj- šal. Na truplu smo bolehni in moramo umreti. Bili bi tudi vekomaj pogubljeni, ako bi se nas Bog vsmilil ne bil. 24. Koga je Bog obljubil poslati, da bi nas večnega pogubljenja odrešil? Bog je obljubil odrešenika ali Mesija poslati. 25. Kdo je obljubljeni odrešenik? Obljubljeni odrešenik je Sin božji Jezus Kristus, Izveličar naš. Štiri jezera (4000) let so obljubljenega Mesija čakali. Preroki so ga napovedovali, sv. Janez Kerstnik ga je ljudem pokazal. — Kako srečni smo mi, da ga poznamo! Skerbno se učimo njegovih svetih naukov in pa živimo po njih! III. Od odrešenja. 26. Kdo je Jezus Kristus? Jezus Kristus je edino rojeni Sin Boga Očeta, Bog in človek skupaj, naš učenik, odrešenik in Gospod. 12 27. Ima li Jezus očeta? Kakor Bog ima Jezus očeta, Boga nebeškega Očeta; kakor človek nima očeta. 28. Ima li Jezus mater? Kakor človek ima Jezus mater Marijo prečisto devico, kakor Bog pa nima matere. — Sveti Jožef je bil rednik ali krušni oče Jezusov. 29. Od koga je Marija Jezusa spočela? Od svetega Duha je Marija Jezusa spočela. 30. Kje je Marija Jezusa porodila? V Betlehemu, v hlevcu je Marija Jezusa porodila. 31. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa? Rojstvo Jezusa Kristusa je oznanil: 1) Angel pastirjem, pastirji svojim domačim ljuddm. 2) Zvezda modrim, modri kralju Herodu; 3) Herod pismarjem; 4) Simeon in Ana v tempeljnu ljudstvu. 32. Kaj je hotel Herod detetu Jezusu storiti? Herod je hotel dete Jezusa umoriti; Marija in Jožef sta z Jezusom na Egiptovske ubežala. Herod je dal nedolžne otroke umoriti, kdr je mislil, da bo Jezus med njimi. 33. Kje je bil Jezus izrejen? V mestu Nazaret je bil Jezus izrejen; zato se Jezus Nazarenski imenuje. 34. Kaj vemo od Jezusa, ko je bil dvanajst let star? 1) Ko je bil Jezus dvanajst let star, je šel s svojimi stariši v Jeruzalem na praznik. 2) V tempeljnu je zaostal, učenike poslušal, jim odgovarjal in jih izpraševal, da so se mu vsi čudili. 3) Potem se je v Nazaret povernil in je bil 'svo¬ jim starišem pokoren. Jezus je rastel ne le na starosti, nego tudi na mo¬ drosti in ljubeznjivosti pri Bogu in pri ljudeh; naj bi tudi mladenči in deklice tako. a. Jezusov nauk. 35. Pokaj je prišel Jezus na svet? Jezus je prišel: 1) Nas učit, da bi Boga prav poznali in njemu lepo služili. 2) Za nas terpet in umret, da bi bili otroci božji vdkomaj izveličani. 36. Kaj vemo od Jezusa od poprej kot je učiti začel? 1) Sveti Janez Kerstnik je ljudem pričal, da je Jezus obljubljeni Izveličar, in je tudi Jezusa kerstil. 2) Po kerstu Jezusovem je dal Oče nebeški glas slišati: „Ta je moj ljubeznjivi Sin, njega poslušajte! “ 3) Sveti Duh se je nad Jezusom v podobi goloba prikazal. 4) Jezus se je v puščavi postil štirideset dni in noči; potem ga je hudi skušal. 14 37. Koliko je bil Jezus star, ko je učiti začel? Trideset let je bil Jezus star, ko je učiti začel. Tri leta je učil. 38. Ktere tovarše si je izvolil Jezus? 1) Jezus si je dva in sedemdeset učencev izvolil. 2) Izmed njih si je dvanajst apostolov izbral. 3) Svetega Petra je med njimi pervega postavil, in mu ključe nebeškega kraljestva dal. 39. Kaj je učil Jezus? Jezus je učil: 1) Kaj imamo verovati, da bomo Boga prav spo¬ znali. 2) Ka.j imamo upati, do bomo od Boga prejeli. 3) Kako imamo Boga ljubiti, in kaj storiti, da bomo časno srečni in večno izveličani. 40. Kako je poterdil Jezus svoje božje nauke? Jezus je poterdil svoje božje nauke: 1) Z besedo svetega pisma, ktero ocl njega priča. 2) S čudeži, ktere je delal, ker je bolnike ozdrav¬ ljal in mertve oživljal. 3) S prerokovanjem takib prihodnih reči, ktere le sam Bog ve. 41. Ali so ljudje verovali v Jezusa? Veliko ljudi je verovalo v Jezusa; hudobni ljudje so ga pa sovražili iu ga kanili umoriti. 15 b. Jezusovo terpljenje in smert. 42. Zakaj je hotel Jezus terpeti in umreti? Jezus je hotel za nas terpeti in umreti, da bi nas vdčnega pogubljenja odrešil in izveličal. 43. Po kteri natori je Kristus terpel in umeri? Po človeški natori je Kristus terpel in umeri; kakor Bog ne more terpeti ne umreti. 44. Kaj je terpel Jezus za nas? 1) Jezus je terpel na duši veliko zaničevanja od hudobnih ljudi; pa tudi veliko žalosti, po¬ sebno na oljski gori, ko je kervav pot potiL 2) Jezus je terpel na telesu velike bolečine, po¬ sebno ko je bil kervavo bičan, s ternjem kronan, na križ pribit in umorjen. 45. Kdo je dal Jezusa umoriti? Sovražni Judje so Jezusa krivo zatožili; Ponči Pilat, deželski oblastnik, ga je obsodil, in dal tri¬ nogom na* križu umoriti. 46. Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil na gori Kalvarji zunaj Jeruza¬ lema med dvema razbojnikoma križan; ondi je na križu za nas umeri. 47. Kam je Šla duša Jezusova, ko se je na križu od telesa ločila? Duša Jezusova je šla v predpekel obiskat stare očake, ki so odrešenja čakali. 48. Kam so truplo Jezusovo pokopali? 16 V nov v skalo vsekan grob sta ga Jožef Ari- matejski in pa Nikodem, dva bogaboječa moža, pokopala. Sovražniki Jezusovi so grob zapečatili in z vojščaki zavarovali. 49. Kedaj je Jezus od mertvih vstal? Jezus je tretji dan po svoji smerti ob svoji moči od mertvih vstal in se je svojim vdrnim prikazal. 50. Kedaj je Jezus v nebesa šel? Štirideseti dan po svojem vstajenju je Jezus z dušo in telesom v nebesa šel. Tam v nebesih sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega v naj veči časti in oblasti. 51. Kedaj bo Jezus zopet prišel? Sodni dan bo Jezus zopet prišel sodit žive in mertve. Jezus nam je izveličanje zaslužil, in nam v nebesih kraj pripravlja. Prišel bode tudi po nas in nas bo k sebi v nebeBa vzel, ako v njega verjemo, in po njegovih naukih živimo. Radi toraj s častjo recimo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Pa tudi odgovorimo: Vekomaj! Amen. ' « IV. Od posvečevanja. 52. Koga je poslal Jezus svojim vernim po tem, ko je v nebesa šel? Jezus je poslal svojim vdrnim svetega Duha deseti dan po svojem vnebohodu, kakor je bil obljubil. 53. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je tretja božja oseba v presveti Trojici; on je pravi Bog. 17 54. Kaj je storil sveti Duh apostolom in pervim vernim ? Sveti Duh jim je: 1) Um razsvetil, da so vse nauke Jezusove čisto spoznali. 2) Voljo jim je poterdil po nauku Jezusovem ži¬ veti in umreti. 3) Moč jim je dal čudeže delati v poterjenje nauka Jezusovega. 55. Kaj so apostoli storili po prihodu svetega Duha? 1) Apostoli Jezusovi so učili po vsem znanem svetu. 2) So v imenu Jezusovem čudeže delali. 3) So kerstili verne ljudi v imenu Boga Očeta, Sina in svetega Duha. 56. Kako so se imenovali verni, ktere so apo¬ stoli kerstili? Verni so se imenovali kristijani, bratje in sestre Jezusa Kristusa, otroci božji in dediči ne¬ beškega kraljestva. 57. Kdo! zdaj oznanuje Jezusov nauk in kdo kerščuje? Nastopniki apostolov, rimski papež, škofje in mašniki zdaj uče in kerščujejo. 58. Kako se imenujejo vsi verni kristijani vkup? Vsi verni kristijani, kteri učijo, in oni, koji poslušajo, se imenujejo sveta katoliška cerkva. Mali Katekizem (cutfjet Sram). 2 18 59. Ktere ude obsega sveta katoliška cerkva? Sveta katoliška cerkva obsega izvoljene svetni¬ ke v nebesih, verne duše v vicah in verne kristi- Jane po svetu. To je občestvo svetnikov. Tako nas je Bog Oče stvaril, Bog Sin odrešil, in Bog sveti Duh. posvetil, in želi, da bi vsi bili izveličaui. Koliko je vredna naša duša, za ktero presveta Trojica toliko skerbi! — Ne pogubimo je mi! V. Od presvete Trojice. 60. Kdo je presveta Trojica? En Bog v treh osebah: Bog Oče, Sin in sveti Duh. 61. Od kod je Bog Oče? Bog Oče je sam iz sebe od vekomaj. 62. Od kod je Bog Sin? Bog Sin je rojen iz Boga Očeta od vekomaj. 63. Od kod je Bog sveti Duh? Bog sveti Duh izhaja iz Boga Očeta in Sina ©d vekomaj. 64. Koliko nator ima Bog Oče? Bog Oče ima eno samo, božjo natoro, on je le Bog. 65. Koliko nator ima Bog Sin? Bog Sin ima dve natori: eno božjo, eno člo¬ veško; on je Bog in človek vkup. 66. Koliko nator ima Bog sveti Duh? Bog sveti Duh ima eno natoro, božjo; on je le Bog. 67. Je li izmed treh božjih oseb ktera od ktere popolnejša? Vse tri božje osebe so po svoji božji natori enako popolnoma. 68. Kedaj imenujemo vse tri božje osebe? Kadar se prekrižamo, vse tri božje osebe ime¬ nujemo: Boga f Očeta, kteri nas je stvaril, Boga f šina, kteri nas je odrešil, Boga svetega f Duha, kteri nas posvečuje. Kolikorkrat se prekrižamo, spomnimo se tudi neizre¬ čeno velikih dobrot, ktere smo od presvete Trojice pre¬ jeli, in hvalimo za nje trojedinega Boga rekoč: Cest bodi Bogu i t. d. Drugo poglavje. Od upanja. 69. Kaj nam je obljubil Jezus? Jezus nam je obljubil večno življenje, in po¬ moč milosti božje srečno v nebesa priti. 70. Zakaj upamo od Boga, kar nam je Jezus obljubil? Upamo od Boga, kar nam je Jezus obljubil: 1) Ker nam lehko vse da, ko je vsemogočen. 2) Ker nam tudi rad da, ko je neskončno do¬ brotljiv. 3) Ker nam bo tudi vse dal, ko je zvest v svojih obljubah. 71. Kaj nas je učil Jezus storiti, če hočemo od Boga prejeti, kar upamo? Jezus nas je učil moliti in Boga prositi tega, česar potrebujemo. 72. Ktero molitvo nas je Gospod Jezus učil? Jezus nas je učil Očenaš moliti; zato se ime¬ nuje Očenaš Gospodova molitva. 73. Koliko prošenj ima Očenaš? Očenaš ima en predgovor in sedem prošenj. 21 74. Kaj prosimo, kadar Očenaš molimo? Kadar Očenaš molimo, prosimo, da bi Boga prav spoznali in vredno častili; prosimo tudi vsega, česar nam je za dušo in telo treba. 75. Ktero molitvo še poleg Očenaša imamo? Poleg Očenaša imamo tudi: Češčeua si Ma¬ rijo ali angelsko češčenje. 76. Kdo nas je angelsko češčenje učil? Pervi del nas je učil angel Gabriel. Drugi del je učila sveta Elizabeta. Tretji del je dostavila sveta katoliška cerkev. 77. Kaj beseda Amen pomeni? Amen pomeni: Naj se zgodi! Tako bodi! 78. S kom govorimo, kadar molimo? Z Bogom govorimo, kadar molimo. Bog je pa čisti duh; moramo tudi v duhu in s.čistim sercem moliti. 79. Kedaj smo posebno dolžni moliti? Moliti smo dolžni zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi; posebno pa angelovo češčenje, kadar k molitvi zvoni. Molitev pravičnih oblake predere, in molitev nedolžnih otrok Bogu naj bolje dopade. Naj lepše je viditi otrok, ka¬ dar pobožno molijo. Angeli nosijo molitve otrok pred obličje Očeta nebeškega. — Le radi in pa lepo molite! Tretje poglavje. Od ljubezni. 80. Koga nas Jezus ljubiti uči? Jezus nas uči Boga čez vse, bližnjega pa ko sebe ljubiti. 81. Kako pa ljubimo Boga in bližnjega? Boga in bližnjega ljubimo, ako zapovedi božje zvesto dopolnujemo; one nas uče, kako naj Boga radi imamo, in bližnjemu zarad Boga dobro želimo in storimo. — Naš bližnji je vsak človek. 82. Kdo nam je dal zapovedi božje? Bog je zapovedi Mojzesu dal na gori Sinaj za Izraelsko ljudstvo. Jezus jih je poterdil. a. Od deset božjih zapovedi. 83. Kaj nam zapoveda perva božja zapoved? Perva božja zapoved nam zapoveda v enega Boga verovati in njega samega moliti. 84. Kaj smo Mariji, angelom in svetnikom dolžni? Marijo, angele in svetnike smo dolžni častiti, 23 in se jim priporočati, naj bi za nas Boga prosili. Moliti Marije in svetnikov pa ne smemo. 85. Kaj nam prepoveda druga božja zapoved? Druga božja zapoved nam prepoveda, da ne smemo imena božjega in svetih reči po nepridnem izrekati. Tudi kleti, rotiti, priduševati se in krivo prisegati nam prepoveda. 86. Kaj nam zapoveda tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved nam zapoveda, svete ne¬ delje in praznike posvečevati, Bogu na čast in nam v izveličanje. 87. Kaj zapoveda četerta božja zapoved? Četerta božja zapoved zapoveda: 1) Otrokom očeta in mater ljubiti in jih lepo ubogati, jim pomagati, in za nje moliti. 2) Poslom (hlapcem in deklam) zapoveda gospo¬ darje in gospodinje kakor očeta in mater po¬ što vati, jim voljno in zvesto služiti. 3) Podložnim zapoveda, gosposko duhovsko in deželsko spodobno v časti imeti, jo ubogati in za njo moliti. 4) Mladim veli stare in častivredne ljudi spodobno častiti. 88. Kaj je Bog obljubil onim, ki četerta zapoved dopolnijo ? Bog je obljubil njim, kteri četerto zapoved 24 dopolnijo, da bodo dolgo živeli, in da jim bo dobro na tem in na unem svetu. 89. Kaj nam prepoveda peta božja zapoved? Peta božja zapoved nam prepoveda ubijati, sebi in drugim ljudem na zdravju ali življenju škodo¬ vati, jeziti se, in v greh napeljevati. — Tudi živino brez potrebe ubijati, pretepati in terpinčiti nam pre¬ poveda. 90. Kaj nam prepoveda šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved nam prepoveda prešesto- vati, kaj nečistega misliti, gledati, poslušati, govoriti ali storiti. Zapoveda nam, ves život skerbno in sramežljivo zakrivati; le glavo, roko in noge smemo gole imeti. 91. Kaj nam prepoveda sedma božja zapoved? Sedma zapoved božja nam prepoveda krasti ali skrivaj jemati, goljufati, najdeno blago obder- žati, ropati ali šiloma jemati. 92. Kaj nam prepoveda osma božja zapoved? Osma zapoved božja nam prepoveda krivo tožiti, krivo pričati, legati, obrekovati, opravljati in drugim čast ali dobro ime kratiti. 93. Kaj nam prepoveda deveta — in kaj deseta božja zapoved? Deveta in deseta božja zapoved nam prepove- date želeti, kar je bližnjega, da bi imeli, on pa ne. Prepovedate nam vse hude misli in želje. 25 b. Od cerkvenih zapovedi. 94. Ktere zapovedi se imamo zravno deset božjih zapovedi? Imamo še pet cerkvenih zapovedi, ktere je sveta katoliška cdrkev dala. 95. Kaj nam zapoveda perva cerkvena za¬ poved ? Perva cerkvena zapoved nam zapovdda svete zapovedane praznike ravno tako kakor nedelje posvečevati. 96. Kaj nam zapoveda druga cerkvena za¬ poved ? Druga cerkvena zapoved nam zapovdda vsako nedeljo in zapovedan praznik spodobno sveto maso, pa tudi božjo besedo slišati. Dobro je tudi pri kerščanskem nauku in pri večernicah biti. c. Od svete maše. 97. Kaj se godi pri sveti maši? Pri sveti maši se Jezus za nas daruje, kakor se je daroval na svetem križu za nas nebeškemu Očetu. 98. Koliko poglavitnih delov ima sveta maša? Sveta maša ima štiri poglavitne dele: 1) evan- gelj, 2) darovanje, 3) povzdigovanje, 4) povživanje. 26 99. Kaj imamo k evangelju storiti? K evangelju imamo vstati, prekrižati se in po¬ noviti sveto željo, po naukih Jezusovih živeti i» umreti. 100. Kaj imamo pri darovanju storiti? Pri darovanju kruha in vina imamo z mašni- kom moliti, naj bi Bogu naš dar dopadel. 101. Koga imamo pri povzdigovanju moliti? Pri povzdigovanju imamo Jezusa kleče moliti v podohi kruha in vina, pravega živega Boga. Imamo tudi na persi terkati, in odpuščanja grehov prositi. 102. Kaj je pri povživanju ali obhajilu storiti? Pri povživanju imamo trikrat na persi udariti, in obuditi željo, Jezusa vredno prejeti v svetem obhajilu. 103. Kaj nam zapoveda tretja cerkvena za¬ poved ? Tretja cerkvena zapoved nam zapoveda, postiti se postne dni: štiridesetdanski post, štiri kvatre in druge zapovedane poste, ako nas starost ali kaka druga slabost ne izgovarja, \ 104. Kaj nam zapoveda četerta cerkvena za¬ poved? Ceterta cerkvena zapoved nam zapoveda, izpo¬ vedati se vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času vredno prejeti presveto resno Telo. 27 105. Kaj nam prepoveda peta cerkvena za¬ poved? Peta cerkvena zapoved nam prepoveda v ad¬ ventnem in postnem času svatovsko veselje, ker so v tem času dnevi molitve in pokore. 106. Ktere dve zapovedi vse druge zapopa- date? Dve zapovedi ljubezni vse druge zapopadate: Ljubi Boga čez vse, bližnjega pa kakor sebe. Jezus veli: „Kdor mene ljubi, spolnile moje zapovedi. Kar želite, naj vam drugi storži, storite njim tudi vi!“ Ceterto poglavje. a. Od svetih zakramentov. 107. Kaj nam je k izvellčanju sosebno potrebno? Posvečujoča milost božja nam je k izveličanju sosebno potrebna. 108. Kdo nam je posvečujočo milost božjo za¬ služil? Jezus Kristus nam je s svojim terpljenjem in smertjo zaslužil posvečujočo milost božjo. 109. Kdo nam posvečujočo milost bsOžjo deli? Bog sveti Duh nam posvečujočo milost božjo v svetih zakramentih deli, in nas posvečuje. 110. Koliko imamo svetih zakramentov? Sedem svetih zakramentov imamo, ktere je Kristus v naše izveličanje postavil. 111. V kterem zakramentu se nam pervič po¬ svečajoča milost božja podeli? Pri svetem kerstu se nam pervič posvečujoča milost podeli; zato je sveti kerst pervi in naj po- 29 trebneji zakrament, brez kterega bi izveličani ne bili. 112. Kaj se nam izbriše pri svetem kerstu? Izvirni ali podedovani gre se nam pri svetem kerstu izbriše; odraščenim tudi vsi drugi grehi, ki so jih pred kerstom storili. 113. Kdo postanemo po svetem kerstu? Po svetem kerstu postanemo otroci božji, bratje in sestre Jezusa Kristusa, dediči *) nebeškega kra¬ ljestva, in udje svete katoliške cdrkve. 114. Kteri zakrament nas v kerščanski veri poterdi? Zakrament svete birme nas v kerščanski vdri poterdi, in nam posvečujočo milost božjo pomnoži, da moremo nauke svete vdre prav speznati in po njih živeti. 115. Kteri zakrament je naj svetejši? Naj svetejši zakrament je presveto resno Telo, v kterem živi Jezus Kristus, ki vsem drugim za¬ kramentom svetost daje. 116. S čim zgubimo posvečujočo milost božjo? S smertnim grehom zgubimo posvečujočo milost božjo, in na duši umerjemo. 117. V kterem zakramentu potem posvečujočo milost božjo zopet prejmemo? V zakramentu svete pokore zopet posvečujočo *) erbiči. 30 milost božjo prejmemo, in na duši oživimo, ako se vredno spokorimo. 118. Koliko delov je treba k zakramentu svete pokore? K zakramentu svete pokore je pet delov po¬ trebnih: 1. Izpraševanje vesti; 2. obžalovanje ali grevenga; 3. obljuba poboljšanja ali predvzetje; 4. izpovedanje; i). zadostovanje ali naložena pokora. 119. Ktero posebno milost prejme kristijan v zakramentu poslednega olja? V zakramentu poslednega olja prejme kristijan posebno milost, svojo bolezen voljno prebaviti, in se zopet ozdraviti, ali pa srečno umreti, kakor je volja božja. 120. Kdo prejme zakrament svetega reda? Zakrament svetega reda prejmejo duhovni, ki mašni stan nastopijo, ljudi učiti in svete zakra¬ mente deliti. 121. Kdo prejme zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona zadobe oni, ki v zakon stopijo, da morejo dolžnost svojega stami zvesto dopolnovati. 122. Ktera dva zakramenta se imenujeta za¬ kramenta mertvih? Sveti kerst in sveta pokora se imenujeta za¬ kramenta mertvih. — Po njih se milost božja vnovič da duši, ktera je bila brez milosti božje merfcva. M 123. Koliko je pa zakramentov živih? Pet je zakramentov živih: sveta birma, presveto rešno Telo, sveto posledno olje, sveto mašnikovo posvečevanje, in sveti zakon. — Po njih se posve¬ čujoča milost božja pomnoži tistim, kteri jo že- imajo, in so živi na duši. b. Od svetih reci in blažil (žegnov). 124. Kaj pomenijo svete reči, ktere nam ka¬ toliška cerkva blagoslovi ali žegnuje? Svete (žegnane) reči pomenijo posebno božjo pomoč, ktero nam Bog po njih deli, če pravo vero in terdno zaupanje imamo, in je nam to v izveličanje. 125. Pokaj se z žegnanoj vodoj kropimo? Kropimo se z žegnanoj (blagoslovljenoj) vodoj, naj bomo hudih skušnjav in vsake nesreče ovaro- vani s posebno pomočjo, kojo nam Bog po žegnani vodi daje. 126. Pokaj se nam vino, meso in druge stvari blagoslove? Blagoslovi se nam vino, meso in druge stvari, naj nam ne škodovajo, ampak bodo Bogu k časti, nam pa k časnemu in večnemu pridu. c. Od cerkvenih obredov in svetih običajev. 127. Pokaj se prekrižujemo? Prekrižujemo se, naj bi nas Kristus vsake nesreče ovaroval po moči svetega križa, na kterem je za nas umeri. 32 128. Zakaj se priklanjamo? Priklanjamo se, ker se hočemo pred Bogom ponižati in pri njem vsmiljenje najti. 129. Zakaj poklekamo? Poklekamo spoznavaje, da smo prah in pepel, potrebni božje pomoči, ktere prosimo. 130. Pokaj v molitvi roke in oči povzdigamo? Roke in oči v molitvi povzdigamo, naj bi ž njimi tudi svoje misli in želje k Bogu povzdignili in prav pobožno molili. 131. Pokaj na persi terkamo? Terkamo na persi spoznavaje, da smo grešniki kazni ali štrafe vredni; pa zaupamo v vsmiljenje po Jezusu, kteri je za nas terpel in umeri. Žejno truplo pije vodo iz čistih studencev, duša posve¬ čujočo milost iz svetih zakramentov. Srečni mladenči in deklice, ki svete zakramente pogosto in vredno prejemajo, in se svetih reči pobožno poslužajo; podobni so žlahnemu drevju, ki za potokom lepo raste, in veliko dobrega sadil rodi. Peto poglavje. Od kerščanske pravice. 132. Kaj veli kerščanska pravica? Varuj se hudega in stori dobro. 133. Kaj je edino hudo? Pravo hudo je greh, ki nam posvečujočo milost božjo vzame, in nam dušo za nebeško kraljestvo umori. 134. Kaj prelomimo, kadar greh storimo? Božjo ali pa cerkveno zapoved svojevoljno z grehom prelomimo. 135. Kako se greh stori? Greh se stori z mislijo, z besedo, z djanjem in opuščenjem dobrih del. 136. Kako se grehi razločujejo? Grehi so veliki ali smertni, kteri nam po¬ svečujočo milost božjo vzamejo in dušo umore. Grehi so mali ali odpustljivi, ki nam posvečujočo milost božjo pomanjšajo in dušo v dobrem slabe. Mali Katekizem (atifier JfratM). d 34 137. Kteri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Nevošljivost. 5. Požrešnost. 6. Jeza. 7. Lenoba. 138. Kteri so grehi v svetega Duha? Grehi v svetega Duha so: 1. Prederzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznam kerščanski resnici se ustavljati. 4. Svo¬ jemu bližnjemu zavolj božje milosti nevošljiv biti. 5. Do lepega opominovanja oterpno serce imeti. 6. V nepokornosti terdovratno ostati. 139. Kteri grehi so v nebo vpijoči? V nepo vpijoči grehi so: 1. Eadovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomski greh. 3. Zatiranje ubožcev, vdov ino sirot. 4. Delavcem ali najemnikom zaslužek zaderžavati ali kratiti. 140. Kteri so tuji grehi? Tuji grebi so: 1. V greh svetovati. 2. Grešiti velevati. 3. V greh privoliti. 4. V greh napeljevati. 5. Greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 9. Greha se vdeležiti. 9. Greh zago¬ varjati. 141. Kaj je pravo dobro? Pravo dobro so svete čednosti ali kreposti, posti, in pa dobre dela. 142. Ktere so tri čednosti božje? Vera, upanje in ljubezen so tri božje čednosti ali kreposti. 35 143. Kiere so tri naj imenitneje dobre dela? Molitva, post in miloščina so tri naj imenitneje dobre dela. 144. Ktere so telesne dela milosti? Telesne dela milosti so: 1. Lačne nasititi. 2. Žejne napojiti. 3. Popotne prenočiti. 4. Gole obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. 7. Mer- liče pokopati. 145. Ktere so duhovne dela milosti? Duhovne dela milosti so: 1. Grešnike svariti. 2. Nevedne učiti. 3. Tem, ki dvomijo, prav sveto¬ vati. 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno poterpeti. 6. Iz serca odpustiti njim, ki nas razžalijo. 7. Za žive in mertve moliti. 3 Pristavek. Od štirih poslednih reči. 146. Ktere so štiri posledne reči? i. Smert; 2. sodba; 3. pekel; 4. nebesa so štiri posledne reči. 147. Kdo se loči, ko človek umerje? Duša se trupla loči, kadar človek umerje. 148. Kam pride duša hitro po smerti? Duša pride hitro po smerti na sodbo. 149. Kolikokrat bodemo sojeni? Dvakrat bomo sojeni, hitro po smerti in pa sodni dan, kadar bodemo vsi od mertvih vstali. 150. Kam bo duša hitro po smerti obsojena? Duša bo hitro po smerti obsojena ali v viee (v očiščenje), ali v pekel, ali v nebesa. 151. Ktere duše pridejo v vice? Duše tistih, ki v malih grehih umerjejo, ali še niso popolnoma čiste. 37 152. Kakšni kraj so vice? Vice so kraj časnega terpljenja, v kterem duše dotlej terpe, dokler Bogu zadosti ne storijo. 153. Kako dušam v vicah pomagamo? Dušam v vicah pomagamo s svetimi mašami, molitvami in drugimi dobrimi deli, ako jih Bogu za verne duše darujemo. 154. Ktere duše pridejo v pekel? Duše tistih, kteri v smertnem grehu brez posvečujoče milosti božje umerjejo, pridejo v pekel. 155. Ktere duše pridejo v nebesa? Duše, ktere se v milosti božji trupla ločijo in so popolnoma čiste, pridejo v nebesa. 156. Kaj se bo sodni dan z našimi trupli zgodilo? Naše trupla bodo sodni dan od mertvih vstale, z dušo združile se, in vsi pojdemo na posledno sodbo. 157. Kdo nas bo sodil? Jezus Kristus nas bo sodil. On, kteri je nas odrešil. 158. Kam nas bo Jezus sodni dan obsodil? V pekel ali pa v nebesa nas bo Jezus posledni dan obsodil; vice bodo po sodnem dnevu minile. 159. Kaj je pekel? Pekel je strašni kraj večnega terpljenja. 38 160. Kaj so nebesa? Nebesa so srečni kraj večnega veselja. Kratko na tem svetu živimo, neskončna večnost nas čaka, srečna ali nesrečna. Krivični pojdejo v večno terpljenje, pravični pa v večno življenje. Kam pojdemo pa mi? — Juterna molitva. V imenu Boga f Očeta, in f Sina, i t. d. Vstanem v imenu križanega Jezusa, kteri me je s svojoj dragoj kervjo odrešil. Oče nebeški! lepo te zahvalim, da si me to noč vsega hudega ovaroval. Prosim te, ohrani me tudi današni dan pred vsem hudim na duši in telesu. Vse moje djanje naj bo danes k tvoji časti. O Marija! bodi moja mati, in prosi za me. Preljubi angel, varh moj! meni danas na strani stoj. Varuj me, prosim te, v sveti raj pripeljaj me. Verujem v Boga . . Oče naš . . Ceščena si Marija . . Čast bodi Bogu Očetu i t. d. Angelsko pozdravljenje, kadar zjutraj, o poldne ali na večer zvoni. I. Angel Gospodov je Mariji oznanil in je spočela od svetega Duha. Ceščena.si Marija. 39 2. Glej, dekla sem Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi. Ceščena si Marija. 3. Ih Beseda se je včlovečila, in je med nami prebivala. Ceščena si Marija. Molitva pred jedjo. Vseh oči v tebe gledajo, o Gospod, in ti jim daš živeža o pravem času. Svojo milo roko odpreš, in napolniš vse, kar živi, s svojimi dobrotami. — Oše naš. Blagoslovi (požegnaj), o Gospod, nas in te svoje dare, ktere bomo od tvoje dobrote zavžili, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Molitva po jedi. Hvaljen bodi Oče nebeški, ker si nasitil s svojimi darmi naše telo; napolni tudi s svojo mi¬ lostjo naše serce, da bodemo v dobrem obilno rastli in vse hudo premagali. Amen. Oče naš. Ceščena si Marija. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, na vse večne čase. Amen. Molitva pred šolo. Pridi sveti Duh, napolni serca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni, kteri si ljudi vseh jezikov k edinosti vere poklical. — 40 Bog. kteri si serca svojih vernih po razsvet¬ ljenju svetega Duha učil, daj nam po ravno tem Duhu razumeti, kar je prav, in se njegove tolažbe vselej veseliti, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen, Oče naš. Ceščena si Marija. Molitva po šoli. Hvala tebi, Gospod, nebeški Oče, za vse dobro, ktero nam tukaj spoznati daš. Prosimo te, naj nam bo ta nauk k časnemu in večnemu pridu. Prosimo te, blagoslovi našega papeža I., našega cesarja I., našo duhovsko in deželsko gospodsko, naše stariše, učenike in dobrot¬ nike, in jim obilno poverni vse dobro, kar nam oni storijo; naj njim in vsem ljudem prav dobro bo, po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Grevenga ali fees. Moj Bog! vsi moji grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe, svojega preljubeznjivega Boga, naj večo in neskončno dobroto, ž njimi žalil. Terdno sklenem s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, in rajši vse, tudi smert preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, naj večo dobroto, z enim grehom kedaj žaliti. Daj mi milost, svoje predvzetje dopol¬ niti. To te prosim po neskončnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa. Amen. 41 Mašne molitve. 1. K evangelju. V imenu Boga f Očeta i t. d. vstajam k svetemu evangelju, in terdno veru¬ jem vse, kar je Kristus učil, kar so apostoli pridigovali, in nas sveta cerkev uči. V tej sveti veri, o Bog, daj mi živeti in umreti. 2. K darovanju. Vzemi, Oče nebeški! te svoje dare kruha in vina, ktere mašnik tebi darujejo. Naj bom pa tudi jaz tebi prijeten dar, ki se tebi izročam zdaj in za posledni čas. Amen. 3. K povzdigovanju presvete hostije. O Jezus! molim te. O Jezus! vsmili se. O Jezus! poglej na me, in odpusti mi vse grehe moje. Amen. K povzdigovanju kelha. Presveta resna kerv! očisti me. Presveta resna kerv! ozdravi me. Presveta resna kerv! po¬ sveti me, in vsmili se vernih duš v vicah. Amen. 4. K p o v ž i v a n j u. O Gospod! nisem vreden, da greš pod mojo streho; ampak reci le besedo, in ozdravljena bo duša moja. O Jezus! tebe sem potreben; pridi v serce moje, in pri meni ostani vekomaj. Amen. H koncu svete maše. O Jezus! tebi živim, O Jezus! tebi umerjem. O Jezus! tvoj sem živ in mertev. Mali Katekizem (aujjei: Sčrain). 4 42 Večerna molit va. Zahvalim te, Oče nebeški, za vse dobrote, ktere si meni danes dal, in me hudega ovaroval. Prosim te, odpusti mi vse moje grehe, s kterimi sem tebe žalil. V tvoje roke izročam svojo dušo in telo. Tvoj sveti angel naj me varuje, da mi sovražnik kaj mogel ne bo. O Jezus! tebi živim. O Jezus! tebi umerjeni. O Jezus! tvoj sem živ in mertev. Amen. O Marija, moja mati, prosi za me, da se mi nocoj kaj hudega ne prigodi. Preljubi Angel, varh moj, men nocoj na strani stoj. Nagle smerti varuj me, v sveti raj pripeljaj me. Sveti I., moj patron, prosi za me, naj nocoj prav sladko spim, in se jutri vesel zbudim. Vsem v d mi m dušam, o Bog, večni pokoj daj; večna luč jim sveti naj! Amen. 43 Rožni venec. I. Veseli del. Po Veri reci v treh „CeBČena si Marija“. 1. Kteri nam oživi pravo vdro. 2. Kteri nam daj terdno upanje. 3. Kteri nam užgi ljubezen. 1. Kterega si Devica spočela. 2. Kterega si Devica v obiskanje Elizabete nosila. 3. Kterega si Devica rodila. 4. Kterega si Devica v tempeljnu darovala. 5. Kterega si Devica v tempeljnu našla. II. Žalostni del. Po Veri reci v treh „Ceščena si Marija 11 . 1. Kteri nam razsvetli razum. 2. Kteri nam poterdi voljo. 3. Kteri nam krbpi pamet. 1. Kteri je za nas kervavi pot potil. 2. Kteri je za nas bičan (gajžlan) bil. 3. Kteri je za nas s ternjem kronan bil. 4. Kteri je za nas težek križ nesel. 5. Kteri je za nas križan bil. 4 * 44 III. Častni del. Po Veri v treh „Ceščena si Marija”. 1. Kteri nam vodi (vižaj) naše misli. 2. Kteri nam vodi naše besede. 3. Kteri nam vodi naše djanje. 1. Kteri je od smerti vstal. 2. Kteri je v nebesa šel. 3. Kteri je svetega Duha poslal. 4. Kteri je tebe v nebesa vzel. 5. Kteri je tebe v nebesih kronal. Po navadi se vsakemu delu dostavi: 6. Vsmili se vernih duš v vicah. Natisnil Karel Gorišek na Duuaji.