Štev. 6. Poštnina v gotovčini plačana. Cen edne številka dinar. S. februara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na skűpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cona oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20 , 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D, v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da za na oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi so ne vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Kakše bodo nove dače? Mi vsi známo, da je naša stranka stopila pod tem pogojom v vlado, da se izednači dača po celoj državi. Pisali smo že, da je v našoj državi valáni pét različni zakonov gledé pobéranja dače, ár se je naša držáva zdrüžila po bojni iz peti delov, gde to bili vsešérom inačiši zakoni. Ravno za toga volo so pa po tej zakonaj plačüvali ništerni kraji več dače kak drügi. V Srbiji na priliko ešče dnes nemajo katastre i so dačo samo tak po prek plačüvali. Naša stranka je zahtevala, naj se izgotovi po celoj državi kataster i naj plačüjemo po celoj državi ednako dáčo. Šteri je siromaškejši náj pláča menje, bogataš pa več i to v našoj krajini ravno tak kak v jüžni krájaj naše države. Tak je zgotovleni i sprejeti v finančnom odseki novi davčni zakon za celo državo, po šterom bodo naši kraji vnogo menje dače pIačüvali kak do zdaj. Novi zakon má tüdi to dobro strán, da je nej tak zamotani kak stari. Má sedem delov, od šteri valá za kméčke lüdi pravzaprav samo eden. Té novi zakon bo té dni v Belgradi sprejeti, zato sta odpotovala že obá našiva poslánca v Belgrad, da ta glasala za njega. Zdaj si pa na kratko tüdi mi poglednimo ka nam prinesé té zakon. Za nás je najvažnejši del Zemelska dača. Tü odpadne zdaj najplé dohodnina, komorska doklada pa invalidski davek. Má pa zemelska dála dvá dela: 1. Osnovna zemelska dáča, štera bo znašala 12 procentov tistoga katasterskoga donosa. 2. Dopolnilni davek. Čisti katasterski donos določijo po tom, kakša je zemla, v vsakšoj krajini posebne komisije, v štere pošle vsakša občina po tri svoje zastopnike. Čisti katasterski donos bi prí nas znašao okoli 161 Din na 1 ha. Za bogšo zemlo nikaj malo več, za slabšo menje. Dopolnilni davek bo pa progresiven po toj tabeli: Do 500 Din čistoga katasterskoga donosa, nega dopolnilnoga davka; od 500 do 1000 Din je 2%, od 1000 do 2000 Din je 3%, od 2-3000 Din je 4%, 3-4000 Din je 5% i tak naprej. Prek 10 jezero Din je 12 procentov dopolnilnoga davka. Iz toga pa lehko tüdi vidimo, kelko je ta dača zdaj menša po novom zakoni. Na priliko kmet, s 10 há zemle je plačüvao do zdaj zemelske dáče z vsemi dokladami, komorskov dokladov i invalidskim davkom, 376 Din 50 par. Poleg toga so njemi pa navadno zračunali že tüdi dohodnino. Po novom davčnom zakoni pa pláča vsega samo 240 Din. Komorska doklada, invalidski davek i dohodnina ščista odpadneta. Vsi drügi davki za kmeta skoro ne pridejo več v valavo. Hišni davek kméčki lüdjé v kméčki občinaj ne Plačüjejo. Samo tiste hiše, štere majo lüdi, ki Plačüjejo arendo od svojega stana, plačajo osnovnoga davka 12% i dopolnila davek. Pri tom si pa lehko zračuna 20 do 30 procentov za stroške, Popravek hiše i tak dale. Tak pláča po novom zákoni na prliko tisti, šteri dobi na leto 5 jezero dinarov arende (to je že čista arenda, od štere je 20 do 30% procentov za stroške vkrej potégno) i je morao od toga po stárom zakoni plačati 1893 Din dače, po novom samo 680 Din. To se pravi, skoro dva trétjiva dela menje kak po stárom. Pridobnina. To plačüjejo samo industrij-zka i Obrtna podjetja, trgovci i obrtniki. Té davek má tri skupine. Prva skupina plača 10% osnovnoga davka, drüga 8% i 6% osnovnoga davka, tretja (mali obrtniki) pa 4%. Dopolnila davek bo pa za vse skupine do 10 jezero Din 2%; od 10-20.000 Din 21/2 %; od 20 do 30.000 Din 3%; od 30-50.000 Din 4% i tak dale. Prek 150 jezero Din se plača 12%. Nato pride Davek na čisti dobiček drüžb, štere so podvržene javnomi polaganji računov. To so zadruge i regulativne hranilnice, štere spadajo v prvo skupino toga davka i plačajo 10% osnovnoga davka. Industrijska i rudarska podjetja 11%, banke pá 12%. Davek na rente. To bo na hranilne vloge prihranka 8% na drüge procente pa 15%. Oproščene so pa davke zadruge osnovane na podlagi zadružnoj zakona i vse oblastne hranilnice. Za bodočnost Sobote! Lehko pravimo, da je naša Sobota po svojem ležanji kak tüdi po svojoj tradiciji tretje najvažnejše mesto v Sloveniji. Mislimo pri tom kakpa samo na, tisti del Slovenske zemle, šteri je pripadno našoj državi. Mogočc se bo komi ta trditev nikelko čüdna Vidla, nego či vzememo vse tak kak je dnes v Sloveniji, bomo morali tomi pritrdi. Ljubljana, štera ma 56 jezero prebivalcov, je srce vsej nas Slovencov, či so že tisti dnes v našoj državi ali nej. Vnjo so vprete oči vsej Slovencov, tüdi tisti tam od Soče, šteri so zdaj pod Taljani i tisti Slovencov tam od Drave i Rabe i vsej ob Savi i Müri. To je Ljubljana, či jo gledamo s splošnoga slovenskoga narodnoga gledišča. Či pa gledamo Ljubljano z vozkejšega gledišča, te je Ljubljana središče indašnje kranjske dežele ali dnešnje Ljubljanske oblasti. Drügo najvažnejše mesto v Sloveniji je Maribor s svojimi 32 jezero prebivalci. Na njega se obráča velki del Slovencov na severnom kraji Slovenije. Maribor je kak Znamo središče takzvane Mariborske oblasti k šteroj pripada tüdi naša krajína. Naša Sobota pa, štera ma 3 jezero prebivalcov, je pa središče Slovencov šteri prebivlejo med Mürov i Rabov i štere je ločila Müra več sto let od ostali bratov Slovencov. Ideal j žela vsej Slovencov je bila že od nigda kak je ešče tűdi dnes, zdrüžena velka Slovenija s svojim sodiščom „matjuškov“ Ljubljanov. Vej je nam Slovencom Ljubljana ravno tisto, kak Horvatom Zagreb, ali Srbom Belgrad, ali pa Rusom Moskvi. Ka je pa Ljubljana v velkom za vse Slovence, to je za našo Krajino kakpa v malom, naša Sobota. Že po svojem naravnom ležanji je Sobota nikak v sredini Slovenske krajino. Je pa M. Sobota v vnogom pogledi to že tüdi, v vnogom pogledi pa ona ešče mora gratati v istini središče Slovenske krajine. To je ne samo v hasek Sobote same, nego cele naše krajine. Toga se morajo v velkoj meri zavedaš ne samo tisti, v šteri roke je dnes izročena naša Sobota, nego v ravno telkoj meri vsi prebivalci naše krajine. Vsaka vozkosrčnost v tom pogledi bi bila kvarna za vse nas. Naše Novine, kak glasilo in teresov Slovenske krajína, čütijo za svojo dužnost, da to nikelko bole obširno osvetlijo. Zato bomo na tom mesti v naši Prišestni številkaj nikelko bole podrobno gučali od kulturni i gospodarski nalog M, Sobote. Slovesen krst na našem kraleskom dvori. Najmlajši sin naše kraleske drüžine, je dobo prí slovenom krsti ime slavnoga hrvatskoga krála Tomislav. Kuma mladomi kraleviči je bio sam angležki krao po svojem zastopniki. Kričen je bio z vodov, štera je bila prinešena iz Adrijanskoga morja, iz Dune, Vardara i Save. Savska voda je bila prinešena od njenoga izvira pod Triglavom. Pri krsti so bili navzvči krao sam, romunska kralica, zastopniki drügi držav i voditeli domače politike med njimi tüdi naš dr. Korošec Krst se je vršo z velkimi slovesnostih. Ali bodo nove občinske volitve? V predzadnjoj številki naši Novin smo pisali, da se pripravla v Belgradi novi občinski zakon, po šterom se bo več mén- ši občin zdrüžilo v edno samo vékšo gospodarsko občino. Na podlagi toga, je Veliki župan mariborske oblasti izdao že poseben zemlevid, na šterom so že ščista zaznamovane té vékše Zdrüžene občine. Za našo krajino so kratkomalo vzéli tisto razdelitev, kak so večim Občinam vküp določila Okrajna glavarstva tiste tajnike, šteri zdaj nemamo več. Na tisti članek smo dobili par pitanj, či bodo Zdaj nato nove občinske volitve i či pridejo po tom nazáj tisti tajniki. Na to odgovorimo: Novi občinski zakon za celo državo bo gotovo ešče v tom leti sprejeti i včasi na to mislijo tüdi razpisati občinske volitve po celoj državi. Gda bo pa to, i kakši bo té novi občinski zakon i kelko ménši občin se zdrüži v edno samo gospodarsko občino, toga pa ešče ne vemo, ár se zakon zdaj komaj sestavla. Da pa v našoj krajini tista zdrüžitev občin za tajniška mesta nikak nemre valati tüdi za gospodarsko zdrüžitev je jasno, samo mi si bomo morali to doma sami dobro pogučati, štere občine se bodo po novom zakoni lehko zdrüžile. Davek na plače. Té davek plačajo vsi, šteri dobivajo mesečno ali tjedensko plačo. Plačá se pa tá dača samo té, či má što više kak 400 Din mesečne plače i za vsakše dete ešče lehko ma 100 Din. Či si po tom vse to vkraj zračuna i má ešče više 200 Din, plača od toga na mesec 4 Din dače, od 800 Din., 20 din., od 1000 Din 30 Din, od 2000 pa 80 Din dáče. Od štere je tá za eno štrtine menša. Pride ešče Davek od slučajnoga dohodka. To je na tantijéme, nagráde, Provizije i tak dale. Od 5000 Din se plača po tom 3%, od 50 jezero 7% prek 150 jezero pa 12%. Iz vsega se pa vidi, da je novi zakon o dači dosta bole ednostaven od staroga i tüdi dosta bole pravičen, ka je pa za nás glávno, je to, da je dosta menša dača po tom zákon! kak prle. I či že naša stranka s tém da je Šla v vlado nikaj drügo dobroga ne bi napravila kak té novi zákon, je to že jako dosta za nás. Našim poslancom pa želemo, da ešče vnogo dobroga doségnejo za našo krajino. 2 NOVINE 5. februara 1928. NEDELA. (Svečnica). V tisti časaj, gda so se. spunili dnevi Marijinoga očiščávanja, po pravdi Mojzešovoj so prinesli Jezuša v Jeružalemu da bi ga postavili pred Gospodna, — kak je pisano v právdi Gospodovoj: Vse, ka je prvorodjenoga moškoga, bodi posvečeao Gospodi, — i da bi dáli dár tak, kak je povedano v pravdi Gospodnovój: dve grlica, ali dvá golobiča. I ovo, bio je človek v Jeružalemi, šteromi je bilo imé Šimeon, i té človek je bio pravičen i bogabojéči, čakao je oveseljé Izraela, i Düh Svéti je bio v njem. I nazveščeno njemi je bilo od Dühá Svétoga, da nede vido smrti prlé, dokeč nede vido Kristuša Gospodnovoga. I prišao jé v cérkev v Dühi. I gda so prinesli dete Jezuša starši njegovi, da bi včinoli za njega, kak je bilo v navadi po právdi, je tüdi on vzeo njega v nárcča svoja, i hválo je dávao Bogi govoréči: Zdaj odpüsti Gospodne slugo svojega v méri poleg reči Tvoje; ár vidile so oči moje zveličanje Tvoje, štero si pripravo pred licom vsega lüdstva, svetlost v posvet poganom i na diko Izraela, lüdstva Tvojega. (Pred Pepelnicov prva). V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: „Spodobno je Kralestvo nebesko hižnomi gospodari, ki je šo rano zajtra najimat delavce za svoje gorice. Pogodo se je z delavci za eden penez na dén i je poslao nje v svoje gorice. Šou je pa vö okoli trétje vöre i vido je drüge stojéče manjükivajoče ik velo njim je: „Idite tüdi ví v gorice moje i dam vam kelko bode pravično. I so šli. Šou je pa vö palig okoli šéste i devéte vöre i včino je spodobno. Okoli edenajste je pa šou vö i je najšao ešče drüge postápati i njim právi: »Ka stojite tü celi den manjükivajoči ?“ Pravijo njemi: Vej nas je níšče nej nájeo. Veli njim : Idite lüdi ví v gorice moje. Gda je pa večér grátao, veli gospod goric svojemi oskrbniki: ,,Pozovi delavce i dáj njim pláčo začénši nd slednji do prvi. Prišli so tisti, šteri so bili najéti okoli edenajste vöre i so dobili vsakši po eden penez. Gda so pa prišli tüdi prvi, so mislili, da več dobijo, pa dobili so tüdi tej po eden j penez. I gda so vzéli, so mrmrali proti hižnomi gospodari govoréči: „Eti slednji so delali edno vöro samo i ednake si včino njé nam, šteri smo nosili bremen dnéva i vročino.“ On je pa odgovoro i pravo ednomi zmed njij: Prijateo, ne činim ti krivice; ali si se nej pogodo z menov za eden penéz? Vzemi, ka je tvojega i idi. Ščém pa tüdi tomi slednjemi dati kak tebi. Ali je nej slobodno včinili meni, ka ščém ? Ali je tvoje oko jáIno ka sam jaz dober ? Tak bedo slednji prvi, i prvi slednji: Ár vnogo je pozvani, malo pa odebrani. Dijašká proslava v Soboti. Preminočo soboto je dijaštvo naše sobočke gimnazije nad vse slovesno proslavo pétdesetletnico najvekšega živočega slovenskoga pesnika Otona Župančiča. Najodličnejša, zavedna sobočka drüžba je napunila prostore v hoteli Dobray, med štero se je pomešale domače dijaštvo. G. prof. Sever je otvoro slavnost s kratkim i lepim nagovorom i na konci prečteo brzojavko, štero pošila Slovenska krajína velkomi slovenskomi dühi. Dijaški mešani zbor je s svojim neboječim nastopom i mestoma izredno dobro izvajanimi točkami vzdigno navdüšenje v dvorani do vrela. G. prof. Teply, je v svojem dukšem, skrbno pripravlenost govori pokazao Župančiča do Podrobnosti pred zbranim občinstvom. I čitüdi je bio govor takši, da bi bio pripraven, za posebno predavanje od Župančiča, brez drüge proslavo, itak ga je cela dvorana do konca skrbno poslüšala. Prevzela je občinstvo tüdi lübka deklamacija učenca lüdske šole Franka i dijaka Skiteka, šteroga je vodja dijaškega pevskoga zbora g. Breznik spremlao na klaviri. Moški zbor je meo nikelko zamuknjene glase, mogoče zavolo kajenja, ka mládim gr- lom jako hitro naškodi. Bila je to do zdaj edna od nájlepši dijaški slavnosti v našoj Soboti i obiskana tak, kak skoro niedna prireditev do zdaj. Na konci so dobrot live sobočke dame Kolašice lepo pogostile dijaški zbor i zidana voljá dijaška je dosegla svoj vrhunec. Brzojavka , poslana pesniki Otoni Župančiči se glasi: M. Sobota, prestolica Slovenske Krajine, najmlajše sestre Slovenske, se klanja danes Tvojemu velikemu duhu, Raduje se, da more v slobodi slavili ta Tvoj dan. Kakor je Tebi draga Trnju redna Belakrajina, tako si nam drág Ti. Tvoj düh, Tvoja beseda — naša svoboda. Za Tvoje vzore manifestira v tem trenutka M. Sobota, na čelu ji gimnazijska omladina. Sprejmi za 50 leto svoje dobe vdano čestitke globoko hvlaležne Ti, stoletja od tujca zaničevane Slovenske Krajine. Na mnoga leta! Dokončajmo začnjeno delo! Vsaki Človik more najprle skrbeti za sebe na düšo i telo gledoč. Včasik za tem pa príde dužnost pomagati drügim, bližnjim. Nam najbliže so naši domači potem pa vsi drügi po vrsti kak je što potreben i vreden našo pomoči. To je Kristušov navuk. Ljüdje večkrát majo tüdi sküpne dužnosti, da si pomagajo kak n. pr, t občinskih, farnih ali državnih zadevaj. Tü dostakrat pridejo naprej takše reči, Štere so človeki neprijetne zato ka so breme za njega. Tekle breme so dača, poprávlanje cest, mostov, šole ali cerkvi. Na to je človek navadno prisiljeni dati kelko na njega ide. Mamo pa drüge ustanove pri šterih smo ravno ne prisiljeni pomagati nego či kaj pomagamo, je to velke pohvale vredno. Ali je ne lepo i krščansko pomagali tistomi, komi je ogén, voda, küga ali drüga nesreča prinesla bridkost v živlenje? Ka pa, či še nám tüdi kaj takšega pripeti ali nam nede dobro djalo, či do nam drügi pomagali? Kakpa da. Človik je v vnogom odvisen od drügoga človeka. Vsakši sam malo napravi vsi vküp pa dosta. Po Fr. Levstiki. Martin Krpan. Krpan prime za klüko i misli oditi, nego casar ga stávi: »Čakaj no! Daj si dopovedati ! Za božo volo, voj si nej voda!« Krpan odgovori: „Koga ? mislite, da sam ešče nej zadosta čüo? Meni bi gotovo zrasla brada že notri do pojasa ali pa ešče dale, či bi si je nej očisto vsakši tjeden dvakrat; pa de si z menov što pometáo ? Što je poslao po mené; kočijo, i Štiri konje ? Vij ali jaz? Beča je nej trbelo meni, mené pa nej Beči! Zdaj so pa tak dela z menov? Pa ešče zavolo mesa pa vina mi v oči mečejo. Nikelko mater sam že jo krüj, čaren i beli; nikelko očév vino pio: nego nindri pa tüdi privas ne dobim takše dvorbo kak v Grabaj pri Repari. Nega grstejšega na tom sveti kak to, či se kaj dá, sledkar pa v oči meče! Što nešče dati, pa náj má sam. Pa što bi tüdi mislo, da lipovoj právdi ešče zdaj nega nej konca nej krája. Ali je bilo tisto drevece Vaš bog ali ka? Takši les raste za vsakšim grmom, Krpana pa nega za vsakšim küklom niti na vsakšem casarskom dvori nej, hvala Bogi! Darove pa palig takše dáte, da človek nemro do njij ; to je ravne tek, kak či bi mački miš na rép privézao, da se te vrti sáma okrog sébe, zgrabiti je pa li nemre. Pétdesét škafov vina, sto pét pogáč devédesét puránov pa štiridesét osem šunk to je že nej ravno, kodiški dár; nego, ka pomaga? Odati nesnim, z Beča na Vrej pa tüdi ite káže prenášati. Jaz pa drügo napravimo na štero níšče ne misli! Deske si nanosim na dvorišče, pa či de ji premalo, te bo drevje plésalo. Vse zosekam, ka mi pride pod sekiro, pa náj bo to lipa ali lipec, trdovec ali menkovec, nad mramornatim ali pa lesenim stolom; pa si postavim sredi dvorišča kačo, pa bom tek dugo ležao dukeč bo v lagvi kaj mokro pa dukeč bom meo kaj med zobé djasti. Nego j to Vam pa povem. samo ednok náj ešče pride Brdus v Beč, pa te palig pošlite po mené kočiša pa slüžbenike j ali pa ešče cilo svojo hčér za štero mi je nej malo pa nej dosta; pa mo vidli, ka pripelata z Vreja od svete Trojice! Či bo tisto Krpan, mesa pa kosti gotovo nede meo; nego iz ržene slame te si ga morali naphati; pa se ga niti vrabli nedo j dugo bojali, ne pa ešče kakši velikan! Šteo sam oditi brez reči guča. Nego,! ar ste me sami stavili, ne bojte čemerni, či sam Vam štero bridko povedao; vej ste mogoče čüti, kak je pravo pokojni Kocet s Sela; Agja, mislite, da mo ga s pogečov krmo či se s kén kregan!? Ka ga bole svadi, to njemi zabrüsim! Zdaj Vam pa dobro zdrávje Bog dáj!" Casar právi na to : Martin, potrpi no ! Nesmiš biti tak nágeö. Ti nejdeš od naše hiše, veri mí, da nej ! Vej sam jez gospodar, znáš! Krpan odgovori: »Vsakši človek je takši, kakšega je Bog dao ; vsakši má nekaj nad seov: šteri je nej grbasti, je mogoče čonklavi ali plantavi. Moje obnášanje je nej za Vas, že vidim, da nej. Od toga teda niti nede guča, da bi jaz tű ostao. Vej je tüdi kobilica, šteroj se pravi tü kozica nej včena samo si je krme. Domá so je pasla po gošči na poti pa kre jarkov!« Nato pristopi minister Gregor šteri je meo klüče od cesárske kase, zato, ka takši májó za vsakšo reč posebi slüžbenika. Minister se oglasi : ,,Casarost, znate ka? Vaš norec Strgan je mro; včera smo meli trebino za njim, Bog njemi dáj dobro v nebésaj! Strgao pa Krpan, sta si nekam podobniví iméni. Ka mislite ? Mogoče bi pa té prevzeo njegovo slüžbo ? Nikaj se ne vej. Prefriganec je; smejšen je tüdi, jezik má ravnotak dober; Vse krščanstvo nema takšega človeka.“ Krpan odgovori: „ Magister Gregor, znate ka ? Ednok sam bio Vaš nemak, dvakrat pa nemo. Smejalo bi se malo pa velko, meni pa mojoj zaroblenoj pameti, či bi to včino. Zdaj pa dobro, da mi je prišlo na pamet! Skoro bi pozabo ka se mi že dugo na jeziki vrti. Casarost, ednok ste me srečali s kobilicov v snegi, jelte?“ Casar: „Bilo je tak, bilo!“ Krpan: „Ka sam pa noso na kobilici?" Casar: »Brüso pa kresilno gobo.« Krpan: „To je biIo te, gda ste se ví pelali v Jeružalem.“ Casar: »To pa planta ! V Trst sam šou; za Jeružalem telko znam, kak za svojo spadajo vöro.« Krpan: „Jez pa za brüse i kresilno gobo ravno telko. Te, znate, sam Vam nej povedao istine, ka mi je ešče dnes žao. Angležko sol sam prenašao. Vej sam se pravzaprav nej bojao nej Vas, nej Vašega kočiša. Pa je tak: Gda se človek zasükne s prave poti, kak stéč je močen, pa se li boji, či vdari vejka na vejko.“ (Konec pride.) Martinišče. To se nam je vidilo potrebno povedati prle kak pišemo od glavnoga dela. To glavno delo je Zidanje „Martinišča.“ Ne je potrebno razlagati, ka Je to, ar že dnes vsako dete zna. Dosta se je že pisalo i gučalo od Martinišča, dosta dobrih src nam je v teh letaj podalo s penezi i živežom. Pravoga zavoda pa ešče li nega. Čakali smo zato, ka bi vse falejše biIo. Či ravno ka je dnes penez menje kak pred par leti se denok ležej po vic kak prle. V tom tali Je dobro, ka smo čakali, v drügom pa ne. Že štrto leto mamo več kak 40 dijakov, lejko bi jih meli 80 pa tüdi 100 či bi bio prostor. Ka je zamüjenoga se mora kak najprle popraviti. To se zgodi tak, da se postavi bar eden tao noroga zavoda pod streho že to leto tak, da se v jesen dijak! Že preselijo. Ne sme se; pozabiti, da de Martinišče desno oko pa desna roka sobočkoj gimnaziji. Kelko prostornejše bo Martinišče telko več dijakov de notri i to je dobro za gimnazijo, kelko lepšé de Martinišče vršilo svojo dužnost telko več dobroga materijala (dijakov) bo davalo gimnaziji Zato je Martinišče krvavo potrebno i vsaki nasprotnik Martinišča je tüdi nasprotnik gimnazije pa cele naše krajino. Od takših drüge pomoči ne prosimo kak to, da nas püstijo pri méri. Božemi deli naj se ne protivijo ar nedo zmagali. Martinišče je bože delo. Pomagajmo z delom! Načrt (plan) je že gotov. Trbe samo materijal voziti, da se lejko včasi na sprotoletje začne zidati. Milostlivi grof Rakičanski so nam dali preci šodra, šteri čaka na foringo. Te šoder pa je ne zadosta. Pridemo ga iskat k vsem tistim kre Müre i smo gvišni, ka ga dobimo pa tüdi pasik. Les bi tüdi radi dobili tak. G. Vogler motvarjavski so že dali preci lesa. Zdaj pridemo iskat na Goričko i vűpamo dobiti ves petrcben les. Velka pomoč je foringa. Či te dobimo kelko rabimo potem jel gotovo, da de šlo, nego či bi mogli meti foringo za peneze, te vsi penezi odidejo za njo i Martinišča nede. Zato vas pridemo prosit foringo. Stem smo dali na znanje vsem našim prijatelom, kakše žele mamo i ka od njih čákamo. Zavüpajoč v božo i vašo pomoč ščemo dokončati začnjeno delo. R. J. 5. februara 1928. NOVINE 3. Tü se tüdi lepo dogaja! Hrvaške drüžba Našička izvaža les iz naše krajine. Kak smo že mi proti tomi vničavanji gošč pri nas, ar naše lüdstvo že zdaj nema zadosta drv ne za körjenje ne za stavbeno rabo, v kratkom časi bomo pa sploj brez lesa, tak bi želeli, da se konči tej lüdje dobro obnašajo proti lüdem, Šterim kvár delajo. Ka so pa godi na Esterhazijovom veleposestvi, pa že preséga vse meje. Uslüžbenci delniške drüžbe Našička, delajo z našimi lüdmi kak z živinov. Pri nas so bile slabe letine, lüdstvo nema ne krűha i ne drv, pa je rado čí dobi kakši slüž. Tej lüdje, šteri na našem siromaštvi žajejo milijone so to včasi v pamet vzéli, i ne delajo z našim lüdstvom nikši pismeni pogodb več. Obečajo kratkomalo pláčo za štero so delavci priprávni iti delat, nato njim pa na konci dela niti polovico toga ne izplačajo. Eden kmet je delao na priliko pri tej lüdej 6 tjednov i so njemi za té čas pláčali 75 Din. i nikaj drügo. Ali pa, lüdstvo dela polsko železnico za izvažanje lesa. Májo takzvana rekord delo pri navalani šodra plačajo pa za 60 kubikov samo polovico, ali pa niti toga nej. Poleg toga pa tej uslüžbenci nastopajo grabo, kak právi divjaki kregajo se, Preklinjajo, gučijo v vsej mogoči jezikaj i sploj dvomimo či so to naši državlani. Pozivamo naše oblasti najv svojem okoliši tüdi té lüdi nihelko poglédjo. Glede sklenjenih ustmenih pogodb se je pri nas že več žalostni slučajov zgodilo, da so delodajalce nej pošteni. Záto Opominamo naše lüdi, náj si vsigdár dajo napraviti pismene pogodbe i je pri oblasti potrdijo. Oblasti pa prosimo, da ido v tom poglédi našim lüdem na roko. Murska Sobota. — Zakoj má Sobota járke ? Záto, da lüdjé lehko notri namečejo saje, pepeo, smétje, zgráblene podgani, žajfanco i tak dale, i se to posebno na snegi strašno lepo vidi. — Zakaj pa má Sobota 4 policaje ? Záto, da vsega toga nikaj ne vidijo. — Gde pa nájležej najdeš ednoga policaja, či ga iščeš ? Lagoji jeziki pravijo, da prej v krčmi, da pa to znankar nede rávno tak ščista istina. — Na meji streljeni. V tork so zakopali v Soboti mladoga cigana iz Gornji Črnec, Šteroga so financari pred dvema tjednoma na meji pri Cankovi strelili v nogo. Siromaki se je rana razčemerila i po dvej tjednaj bolečin je mro. K Večnomi počinki ga je Sprevodilo vnogo njegovi domačinov. Slovenska Krajina. — Kmečka posojilnica v Soboti má urádne dnéve od 1. febr. naprej vsakši tjeden trikrat i to v tork, četrtek i soboto od 9 do 12 vöre. Po svétkaj ne uradüje. — Hranilnica i posojilnica v Črensovci má urádne dnéve vsakšo nedelo i svétek od 8 do 10 vöre i popoldnévi od 3 do 6 vöre. Vsakši tork i četrtek pa celi den. — Orožni listi. Vsi, šteri so ešče nej vložili Prošenj za podukšanje orožno listov, náj to kem prlé napravijo ar bi se to moglo zgoditi že do 15. januára i zna zadeti tiste, šteri májó orožje i ne podukšanoga orožnoga lista, velka kaštiga. — Črensovce. Prosvetno drüštvo je 22. januarja imelo svoj sestanek, na šterom je predavao g. Dr. Franc Klar, kak si ohranimo lübo zdravje. Na sestanki je bilo do 200 lüdi, ki so vsi z velkim zanimanjom poslüšali govornika. Povdarjamo, da so za naše lüdi takša predavanja preveč potrebna, zato bode jako dobro, če na drügi sestanek, Šteri bo februari, príde ešče več lüdi. Drüštvo bo skrbelo za Vsakovrstno izobrazbo, lüdje pa naj ne zamüdijo niedne takše prilike. — Drüštvo za gojitev treznosti v Soboti, štero se je pred kratkim ustanovilo, má dvoje vrste članov 1. abstinenti, šteri ne vživajo nikši alkoholni pijač i 2. zmerniki, šteri ne vživajo žganja, vino, pivo pa samo redko gda pa vsigdar zmernoo. Drüštvo má namen pobijati pijančüvanje med lüdmi. Član toga društva lehko gráta vsakši, zato smo té dni razposlali okoli 3 jezero pristopi izjav i 800 objav vsem prebivalcom Slovenske krajíne. Pristopnina znaša 10 Din na leto. — Invalidi. Naš minister za socijalno politiko dr. Gosar je včino telko za invalide, kak gotovo do zdaj ešče niti eden minister. Vsakši je lehko prišao do svoji pravic, či se je v pravom časi pobrigao za to. Zdaj se ništerni invalidi začnejo odküpivati, tak da dobijo enkratno vekšo šumo i sledi nikaj več. Za to se je že izplačalo okoli 5 miljonov dinarov. — Či invalidi tüdi ne čtéjo Nóvin. Od Udruženja vojni invalidov iz Sobote, smo dobili na naše poročilo v zadnjoj številki nikelko pojasnil. Udruženje je napravilo vsakšemi prošnjo, šteri je prišao v pravom časi. Do gda se lehko vložijo prošnje, je bilo objavleno v Novinaj i invalidskom glasniki, záto je drűštvo ništerne samo opomnilo zakaj so na to nej pazili ali v Novinaj ali v „Vojnom in- validi“, ne pa, da bi ne štelo delati za toga volo komi Prošenj, ar je nej naročeni na invalidski glásnik. Zdaj pa, gda je že termin vlaganja Prošenj mino, Udruženje nemre več nikša prošnje vložiti, ar je níšče gori ne vzeme. — Vsemi tomi je zrok, da lüdjé ne čtéjo Novin, ništerni invalidi pa ešče cilo ponüjajo okoli demokratsko Domovino, štera od našega ministra dr. Gosara itak nešče nikaj dobroga napisati. — Püconci v sredo, 1. februarja se je preselila s toga sveta Luthar Šarolta žena püconskoga evangeličanskoga pastora. Pokojna je bila pri vsej jako prilüblena i zapüšča žalujočega gospoda moža i deco. Náj v méri počiva ! — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjska predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladne reči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenae mi v velkom ceniki, šteroga dobit-brezplačno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthaer Ljubljana, št. 945. — Naši dimnikari. V zadnjoj številki našega lista smo omenoli, da posebno v okolici gospoda Erjavca iz Beltinec hodijo jako neredno zmetat, da se tü eden dimnikar ne obnaša lepo, i da se je zgodilo že, da so se saje vužgale v ednoj vési. Na to smo prejeli od g. Majzelja, dimnikarskega mojstra v D. Lendavi, da v njüvom okoliši zmečejo rédno vsakši mesec, kak to predpišüje zakon. — Poštni auto. Direkciji pošte v Llubljani je nej povoli, či smo mi ne zadovolni s tem malim automobilom kak zdaj vozi. Zakaj ? Záto ar se na njega níšče nemro zanesli, da se bo lehko pelao, či má kakšo silo. Pred krátkim je prišlo 8 oseb, šteri so se šteli vsi pelati, auto pa lehko pela samo 4 osebe. Tak drügoč pa níšče več ne pride. Poleg toga včási ne vozi po 12 dni, kak se je to že zgodilo i níšče ne vej zakaj. Mi k tomi samo to pravimo, da je tüdi za našo krajino potreben malo načiši auto kak je té, i náj poštna direkcija pázi tüdi na to, da novi automobil, šteri namenjeni za progo Sobota—Sv. Jurij, ne ostáne pálig gde v Južnoj Srbiji. I mi bomo začnoli spevati hvalo poštnomi auto. mobili i direkciji. Za zdaj pa Žalibog drügoga nemremo povedati, kak to, da smo ne zadovolni ne s tem automobilom kak vozi med Lendavov i Sobotvo, ne z tistim, šteri je ostao nindri v Južnoj Srbiji. — Skrivnost, štera óčuva mladostno svežost do starosti, i nas oču- va od pojave staranje, se nahaja samo v pravom gojenji tela i zdravja. Či Ščete svoje lice očuvati, da bo mladostno sveže, da bo Vaša kola gibka, da bodo Vaši vlasjé bujni i zdravi, da bo celo telo Zdravo, da se rešite sunčeni peg i vsej izpüš-čajov kože, gojite si dnevno svoje telo: 1. Z Fellerovov močnov Elsa pomadov za rast vlasi, 2. Z Fellerov Elsa pomadov za čuvanje lica i kože, 3. z Fellerovov Elsa žajfov za zdravje i moč (liljasta, mlečna, glicerio, boraks katran, i Elsa žajfa za briti). — Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsake Elsa pomada 38 Din. 5 kosov Elsažajfe za 52 Din, razpošila lekarnar Eugen V. Feher, Stubica Donja, Centrale 146 Hrvatska. — Uradni dnévi okrajnoga glavárstva v Soboti bodo te mesec v Križevci 11. feb, v Gornjoj Lendavi 18. feb, v Cankovi 2S. feb, i to vsešérom na žandamerijskih stanicaj z Začetkom ob 9 vöri pred poldnévom. Dražbeni oklic. S. 7|27 93 Dne 13. februarja 1928. dopoldne ob 8. uri bo na licu mesta v Križevcih dražba nepremičninskih deležev hiši št. 199 z gospodarskim poslopjem, klavnica, stavbišče in vrt, njive, gozdovi, pašniki, travniki. Zemljiška knjiga Križevci vl. št. 601, 753, 97, 108, 187, 210, 413, 594, 652, 653, 801, zemljiška knjiga Kančovci vl. št. 305 in 391. Cenilna vrednost: 175.932 Din. 50 p, Vrednost pritikline: 8900 Din. Najmanjši ponudek: 95.850 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred Začetkom dražbe, Sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče Murska Sobota, dne 21. januarja 1928. Mali oglasi. Lepa, suha bukove drva in premog za kuriti se dobi po niski ceni prí V. BRATINI, trg. v Križevci pri Ljutomeru. K odaji je edna hüta za seno i edna škrinja za zrnje, vse v dobrom stanji. Što šče küpiti, se lejko vsaki den zglasi pri ŽIŽEK MARTINI v Črensovci. Tjedenske novine. Babica ali mamica? To sta dve imeni, Šterivi se ne rabita po tom ka pomenita. Po našem Goričkom, Ravenskom, po Murskom poli na Štajerskom i daleč notri do Maribora ,vnükeci pravijo staroj materi »babica«, na dolenskora Prekmurji pa „mamica“. Kak je bole prav ? Poglejmo najprle reč »babica«. Tak zovemo tisto žensko, štera je določena za pomoč pri porodi. To ime — pa samo to — se njoj da po celoj Sloveniji. Zato je ne pravilno či to ime rabijo vnüki za mater svojega očé ali svoje matere. Jako lepo ime je „mamica“. Istina, da zvekšega po Sloveniji dete večkrat tüdi svojoj materi pravi mamica, nego to samo te, gda šče povedati svojo posebno lübezen do nje. Tü tüdi vsešerom pravijo »stara mati«, samo ka je to z nemškoga. Zato vnüki lejko pravijo mamica ali pa stara mati, nikdar pa ne babica. Naj níšče ne misli, da so to nepotrebne stvari za nas. Jezik je tisti zlati obroč, šteri drži vküp celi narod, zato je dobro, da se Slovenci vsikdar bole drüžimo pod te obroč. Bomo ešče ponašali takše jezikovne Zanimivosti. Podpérajte i čtite »NOVINE!« Novi vogrski primas se je pred kratkim pripelao z Rima, gde je bio posvečeni v püšpeka i je dobo kardinalski kraščak. V Kaniži so ga jako slovesno sprejeli, gda je stopo obprvim kak primaš na vogrsko zemlo. Ar je pa novi primas po svojem rodi Slovak i češki državlan, je zdaj dobo vogrsko državlanstvo. Lakota v Bosni i Hercegovini. V celoj našoj državi je bila najbole božna letina t Bosni i Hercegovini. Lűdjé so v nešterni krájaj skoro nikaj živeža nej pripovali i trpijo zdaj sredi zime že strašno lakoto. Država njim ščé kak najprle priti na pomoč na té način, da njim pošle več sto vagonov silja kukorce i dragoga živeža. Tudi oblastne skupščine so že začnole davati podpore v té namen. Naš dom je list, ki ga je pred časom ustanovo dr. Korošec i je zdaj znova začno izhajati. Pride vsakši mesec i košta za naročnike naši Novin na leto 12 Din, za drüge 20 Din. Naroči se naravnost v Maribori, Aleksandrova cesta 6 ali pa potom našega uredništva. 4. NOVINE 5. februara 1928. Oglase sprejema od zdaj naprej samo uredništvo Novin v Soboti Kolodvorska ul. 123. ali pa tüdi tiskarna. Naročijo i plačajo se teda od zdaj naprej oglasi to, pa nej več na upravništvi v Črensovci. Ne v Argentinijo! Argentinski Slovenci so poslali pismo novinam, da naj lüdje püstijo té misli, da bi šli v Južno Ameriko krűh iskat, dokeč se kaj ne spremeni. Pravijo, da je več jezero lüdi brez dela i da je slüž preveč mali. Posebno božno se godi takšim, šteri ne razmijo nikšega posebnoga dela. Vsakšega pitajo, ka zna delati. Obrtnikom v tom poglédi ide nikelko bogše, nego tüdi tej nemajo največkrát stalnoga slüža. Najhüjše je pa to, da morajo lüdje iti včási po več sto kilometrov daleč peški za slüžom i nazadnje pár dnij dela, pa je pá brez slüža. Záto naj bi vsi, šteri so se namenili iti zdaj na to dugo pot, ráj nikelko počakali, da pride to vnogo lüdstvo, štero je sprišlo zdaj tá, do kakšega dela i se po tom lehko prilike na - bogše obrnéjo. GOSPODARSTVO. Gnojenje z umetnimi gnojili. Poleg gnojil od šteri smo do zdaj pisali, Bi bilo jako potrebno tüdi vapnati našo zemlo. Kak má naša zemla posebno ešče po ravnicaj malo vapna, se jako lepo vidi na detelišči. Dostakrát čüjemo tožiti, da detelca ne rasté dobro, da hitro prejde, i da se je jako malo nakosi. Vsemi tomi je vzrok, da zemla, posebno ešče na ravnici má že premalo vapna. Či poglednemo pa nikelko naše bregé posebno ešče okoli Dolnje Lendave, vidimo, da tam detelca dobro raste tüdi na ne pognojenoj zemli. Zato ka zemla v goricaj ma dosta vapna i to je jako hasnovito posebno ešče lucerni. Pri sv. Trojici v goricaj se lehko to najlepše v pamet vzeme. Eden kmet mi je Pripovedavao, pri predavanji, kak je to, da on vozi gnojšnico na detelišče, i v zimi ešče gnoj potroši gori i njemi li nikaj dobro ne rasté? Dao sam njemi nasvet, náj proba potrošiti vapno ali gips i detelca bo dobro rásla. Mislim pa na ravnici to samo za domačo detelco, zato ka lucerna lübi poleg toga tüdi bole sühočo poleg vápna. Povem pa, da je to detelico z gnojšnicov polevati ščista nepotrebno, záto ar je v gnojšnici nájveč düšika, toga pa detelca že itak dobiva iz zraka. Vápno. Vsem kmetom Priporočam gnojiti z vapnom i to po vsem Ravenskom, tak da bi probali najprle na detelci i na travnikaj. Kak takše gnojilo se priporoča mavec ali gips, to je praj šteri má vnogo vápna v sebi. Mesto toga lehko dobimo navaden apneni praj, šteri se dobij v vapnenicaj, gde žgéjo vápno. Takše velke vapnenice so nahajajo v Hrastniki, Zagorji i drügi krajaj, gde žgéjo Vapno. Té praj se dobij na vagone za ščista málo ceno. što bi pa šteo takše gnojilo sprobati na máli falataj, náj küpi 5 do 10 kil vápna, ga semele na praj i zdaj v zimi potroši na njivo ali travnik v veličini 100 kvadratni metrov. Za eden plüg rabimo do 300 kil vapnenoga praha. Povem pa, da je poleg vapna potrebno tüdi gnojiti ešče z drigimi gnojiti, či ščémo, da bo hasek tem vékši. Gda se gnoji z umetnimi gnojili ? Silji je dobro gnojiti v jesen dvá tjedna pred sejanjom, krumplini, kukorica, burgundiji i tak dale, na sprotoletje kakši dvá tjedna pred sejanjom. Na travnike je pa najbogše trositi gnojila na jesén ali pa na sprotoletje rano do meseca marca. Tüdi po snegi se lehko posipavle gnojilni prah, to pa samo po ravnicaj, zato, ka bi ovak znala voda gnojila odplaviti, te, gda se sneg topi. Goricam gnojimo, či je zemla težka, ilovnata, na jesen, či je pa peščena pa na sprotoletje. Prah trosimo v bližini trsa na gornjo stran za časa kopanja sam o nesmimo ga pregloboko zakopati, ar ovači znajo gnojilne Snovi pregloboko oditi, kama ne ségajo več trsovo korenine. Kelko gnojil lehko trosimo ? Na eden plüg natrosimo: Za silje 150 kg. vapnenoga düšika, 120 kg. 40 % kalijeve soli, 15 kg. superfosfata alí Thomasove žlindre. Na travnike sé potrosi na plüg: 100 kg. vapnenoga dušika, 200 kg. 40%, kalijeve soli, 200 kg. superfosfata ali Thomasove žlindre. Okopavinam (krumpičom, kukorica repi itd.) na plüg: 150 kg. vapnenoga dušika, 150 kg. superfosfata, 150 kg. 40 % kalijeve soli. Goricam se posiplo na plüg: 200 kg. vapnenoga dušika, 300 kg. superfosfata, 300 kg. 40 % kalijeve soli. Kak sam pa tüdi, priporočao gnojiti z umetnimi gnojili, tak tüdi povem, da so ta gnojila ešče izdak predraga i je dobro samo ménše vnožine za probo. Izplača se pa vsigdar. V prvom rédi pa moramo skrbeti, da mamo domáči gnoj kak najbogši. F. PAVLICA. (Dale sledi.) Cene: Zrnje t 100 kg. (metercent) pšenice 310 Din., žita 290 Din, ovsa 250 Din. kukorice 220 Din, ječmena 260 Din., hajdine 300 Din., prosa 200 Din. Živina: Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12— Din., svinje 16—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 55 par, Schiling 7 D 90 p. Čehoslovaška krona 1 D. 65 p., Nemška zlata marka 18 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2.95 D. Mali oglasi. Na prodaj je arondirano kmetijsko posestvo: hiša z gospodarskimi poslopji, okrog 20 oralov njiv, travnikov in gozda v Radislavcih v bližini Ljutomera. Posestvo leži na ravnini v zelo rodovitnem kraju. Natančneja pojasnila daje notar v Ljutomeru. K ODAJI so edna nova kola, nikaj nej nücana. Zavolo preselitvi v Ameriko se odajo dri PILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „CREME maJALA“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. K ODAJI Je en čevljarski Singer mašin ma- lo nücani, Zavolo preselitvi v Ameriko se po fal ceni oda pri FILO JANEZI! v Čikečkojvasi poleg Fokovec. Zmagovalka pri tekmi za najfalejšo ceno je Suttnerova prava švicarska budilnica št. 105. Z zanesljivim Anker strojom, štera stane s triletnov garancija samo 64 Din. 20 p. Ravnotak prava švicarska žepna vöra št. 100 Anker stroj Remontoir-Roskopf samo 49 Din. 60 p. Anker Remontoir Roskopf št. 111. s triletnov garancija samo 69 Din. 20 p. Po povzetji, ali pa se pošlejo penezi naprej. Rizike nega. Či se Vam kaj ne vidi, to Vam zamenimo, ali pa damo peneze nazaj. Velki cenik s slikami vör, lancov vsakovrstne zlatnine i srebrnine kak tüdi cenik s sto drügimi potrebnimi predmeti za dnevne potrebščine, dobite brezplagno či pošlete svoj atres na Svetovna trgovina vör H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. 12000 cepijenega trsja na podlago Rip. Portalis in Göfhe 9. Velki Rizling, Poščip, Muškat Silvaner, Zlatnine, 1 vrsta se dobi pri FRANC SERŠEN trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. Cena po dogovoru. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Príjatelj zdravih tolažnik betežnih, tak zovejo že naši starši i očacje pravi, lepodišeči Fellerov „ELSA-FLUID“ šteri lekša bolečine — tak zovejo že več kak 30 let lüdje šteri verno rabijo to prilüblen narodno sredstvo i kosmefikum, i v Vnogi zahvalni pismaj pravijo, da so majo zahvaliti samo pravomi Fellerovomi Elsafluidi, da je ne prime tak zlehka prehlad, našast influenca, gripa, kašel zamuknjenost, da je ne mantra nervoza i slabost. Ka je namreč vzrok takšim bolestim ? Največkrat to, da si premalo gojimo telo i obtok krvi ! Pa s kem se najbole goji telo i pospeši krvotok na neškodlivi način? Z ribanjom pragom, i mažaroni z Fcllerovim Elsafluidom, šteri je izdelan iz sokov Vnogi rastlin ki majo vrastvo v sebi i je dobro tak Odzvüna kak odznotra za celo telo i posebno ešče za želodec. Probajte! V kratkom časi dobite veselo razpoloženje dober tek za jelo, voljo za delo, čütili se bodete sveži i mladi. Gde pa dobite fal pravi Fellerov Elsafluid ? V apotekah i vseh primernih trgovinah gdeštéč ga prosite. Vsešérom plačate za edno poskusno kantico 6 Din., za edno dvojno kantico 9 Dinarov, za edno špecialno kantico 26 Dinarov, ali či naročite po pošti vam pride s poštov 9 poskusni, ali 6 dvojni, ali Z špecialni kantici 62 Din., ali pa 27 poskusni, ali 18 dvojni, ali 6 specialni kantic samo 139 Din. naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Centrála 146 Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.