RečIca ob Sav!inj ü PRED REFERENDUMOM LETO XXV, ŠTEVILKA 25,17. DECEMBER 1993, CENA 100,00 SIT GORNJI GRAD Kay LJUBNO REČICA MOZIRJE m mm pp m«azpotp TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU UlllimiliUlilHiHIIIIlillltniilillllllllltHItlililHIHIIIlliBHtlllilHiH aiiiiimiitiiiiiHtimiiliiiitiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiHiiiiitiiitiiiimiiiiiiiiiiiimiia ff«8g£«Sg!8«885S883*S8£#S8*«888*S8£5S83fl!88*5S83fl>88*S8g55Sg«SSg3SS8S#S8#SSg55S8£*S85*S8S&88!5«88«*S8£*8g5«8g!B«S8«*8g5eS8««S OE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. I Spoštovani kupci! V prejšnji številki Savinjskih novic smo vam sporočili ugodne plačilne jjj pogoje in popuste v mesecu decembru za vso blago v trgovinah kmetijske zadruge Mozirje. B « I Tokrat pa vam poleg ostalih trgovin priporočamo še specializirane tekstilne I trgovine (Blagovnico Ljubno, SP Luče, Tekstil Gornji Grad) kjer boste dobili vse za • hladne zimske dni in bližajoče se Božične in Novoletne praznike. B « i V tekstilni trgovini Gornji Grad pa vam lahko poleg domačih artiklov ponudijo še I veliko izbiro italijanske konfekcije po ugodnih cenah, jjj - zimske ženske plašče - bunde i - bunde puhovke A ^^ro) I - otroške bunde E - otroške trenirke » - velika izbira puloverjev ■ - metražno blago i - vse vrste zadrg 1 - moške in ženske hlače ... HVALA ZA ZAUPANJE IN VESELE PRAZNIKE! : 2 « M « |gSft8g«ft8K£ft88«fe8g«ftgg«ftggaft8g«ft8gSft8gSft8g«fe8gfift8gSft8g«ft88«ftgg*ftgg£ft8g«ftgg«ft8g«ft8g£ft8Kftft8g«ft8g£&8gaft8g£ft8g«ft8g«ft88aft8gi OJ NOVO LETO 1994 SE BLIZA IN Z NJIM VELIKO VPRAŠANJE: "KAJ NAJ ZGORNJESAVINJČAN PODARI SVOJIM NAJBLIŽJIM ZNANCEM?" O DGOVORJE LETOS ZELO PREPROST! KNJIŽNI PROGRAM PODJETJA EPSI BO OSREČIL VSAKEGA LJUBITELJA DOLINE: Fotomonografija ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 4725.00 SIT Vodnik po ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI 2625.00 SIT Stare upodobitve ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 3990.00 SIT In kako bomo sporočili najboljše božične in novoletne želje svojim znancem? Na lepi ČESTITKI z motivom Logarske doline SEVEDA JE NA ZALOGI TUDI NAJNOVEJŠA KNJIGA LETOŠNJEGA PROGRAMA: BISER NA SAVINJI * Celje na starih razglednicah 4990,00 SIT REZERVNI DELI ZASTAVA, GOLF,\ RENAULT,; LADA, OUA CASTROL -VALVOLINE, SEDEŽNE PREVLEKE, AVTO GUME, AKUMULATORJI, DODATNI ASORTIMAN PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO gg§imsm££gmmmsggiiggsssigsgiimgmgismsmsmimmgsBgs&giss»gim Gozdarstvo na razpotju GG Nazarje je pred reorganizacijo v negotovem položaju zaradi nekaterih nedorečenih vprašanj, med drugim tudi zaradi škofijskih gozdov. Svetla perspektiva z novimi izdelki Poslovna enota celjske Cinkarne Kemija v Mozirju po besedah direktorja Ferdinanda Erjavca ni v strahu za svojo bodočnost. Osnutek proračuna v treh variantah IS SO Mozirje je na zadnji seji obravnaval osnutek občinskega proračuna in ga skupščini posredoval v razpravo v treh različicah. ZL za čimprejšnjo lokalno samoupravo Pogovor z novim predsednikom občinskega odbora ZLSD Francem Miklavcem Pred referendumom V KS Rečica ob Savinji se bodo 19. decembra odločili za ali proti V. samoprispevku. Predstavitev programa razvoja Gornjega Grada Predstavljen je bil osnutek programa turistično gospodarskega razvoja mesta z okolico. M f ot da se leto 1993 ne bliža svojemu koncu, s MA. takšno dinamiko se odvijajo dogodki na M gospodarskem in političnem področju v naši občini. Gozdno gospodarstvo je v teh dneh pred korenito reorganizacijo, a so stvari vse prej kot temeljito pripravljene, vsaj za državo, pod katere okril je bo sodil Zavod za gozdove, to nedvomno velja. GG je v specifičnem položaju tudi zaradi svoje vloge upnika sosednjega podjetja Gorenje Glin. Kot pravi direktor GG Milan Cajner, se pojavljajo resni dvomi v uspešnost prisilne poravnave Glinovih dolgov, saj so v ozadju očitno tudi poteze, ki so vsebinsko v nasprotju s prejšnjimi dogovori. Verjetno gre v tej luči gledati tudi ustanovitev podjetja Glin RIP, kamor se je prezaposlilo vodstvo Glin Holding. Sklad za razvoj kot lastnik podjetja (pa že kar) molči... Pred iztekom leta se bo predvidoma še enkrat sešla občinska skupščina. Pomisleki o njeni sklepčnosti so glede na udeležbo v jesenskem obdobju upravičeni, vendar so teme za razpravo tako aktualne, da je verjetnost dovolj velikega števila prisotnih poslancev prav tako realna. Že samo osnutek proračuna, ki ga je na zadnji seji obravnaval občinski IS pod vodstvom mag. Alfreda Božiča bo dovolj velik razlog za temeljito razpravo. Naslednja številka Savinjskih novic bi po ustaljenem 14-dnev-nem razporedu morala ugledati luč sveta v petek, 31.decembra. Na predlog mnogih, ki vam želijo, spoštovani bralci, zaželeti prijetne praznike in srečo v prihajajočem letu, smo se odločili, da izid te številke, 26. po vrsti, premaknemo na 24. december. Menimo, da bodo na ta način lahko Savinjske novice še pravočasno prišle v čim več zgornjesavinjskih domov. Vsebina številke bo namreč bolj praznično obarvana, v njej bomo objavili tudi stenski koledar, kot darilo vsem, ki redno ali občasno segate po našem časopisu. Na svidenje torej čez teden dni! Kristl Klemenšek o svojem očetu Savinjske novice na obisku na nekdaj mogočni Klemenškovi kmetiji nad Logarsko dolino. Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o., Savinjska c. 2, Nazarje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. AKTUALNO PRIHAJA BOŽIČ IN NOVO LETO Juhej!! Bližajo se prazniki! V veselem pričakovanju Božiča in Novega leta bomo okrasili stanovanja, hiše, šole, cerkve, poslovne stavbe, izložbe trgovin. Praznično vzdušje mi moti droben črviček, ki gloda na dnu mojega zelenega srca. Le koliko drevesc bodo Zgornjesavinjčani posekali, da si pričarajo v svoja domovanja simbol večnega življenja. Zelene vejice nam obljubljajo, da se bo spomladi narava spet prebudila iz zimskega spanja. Kako ravnati, da bo volk sit in koza cela, torej da bi imeli zelenje v stanovanju in pri tem čim manj škodovati naravi in gozdu? Zeleni Franček vam predlaga: 1. Živo drevo v posodi, ki ga lahko spomladi posadimo na vrtu ali v gozdu. Ob skrbni negi pa zdrži nekaj let tudi v posodi. Kupimo ga lahko pri vrtnarju, največjo izbiro pa ima Arboretum Volčji potok. 2. Novoletni aranžma ali ikebana, ki jo lahko iz zimskega zelenja in nekaj domišljije naredimo sami ali pa naročimo pri vrtnarju. 3. Bolj spretni na steno pritrdijo večjo zeleno vejo, ki jo okrasimo kot drevesce. 4. Lahko si spletemo ali kupimo adventni venček. 5. Na vrt si posadimo primerno drevo (smreka, jelka, bor, omorika, srebrna smreka, božje drevce ali ilex) in ga v prazničnem času okrasimo z lučkami. Če pa mislite, da brez dreveščka ne gre, potem ga kupite na trgu ali od lastnikov gozda. Gozdno gospodarstvo bo prodajalo drevesca po simboličnih cenah na Gozdnih upravah Ljubno in Gornji Grad. Če imate svoj gozd, ga odsekajte tam, kjer bo najmanj škode. Najprimernejše mesto je pod daljnovodi ali na zaraščajočih travnikih in pašnikih. Za nasvet lahko vprašate revirnega gozdarja. Popolnoma odsvetujem plastično drevo, ker že izdelava takega drevesa precej onesnaži okolje, kasneje pa postane nerazgradljiv odpadek. Spoštujmo naravo, gozd in življenje v njem, da nam bo še dolgo čistil zrak, ohranjal vire pitne vode in dajal les, ki ga rabimo na vsakem koraku. Marija Sodja Kladnik ,dipl. ing. gozd. Gozdno gospodarstvo Nazarje ' GOSPODARSTVO L—-------------:__■ .21—iJ PROQRAM SOLČAVSKO IZVEDBA V OKVIRU PROJEKTA CRPOV Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je na osnovi predloga izdelave razvojnega programa za Solčavsko, ki ga je predlagalo podjetje EPSI Nazarjein potrdil IS SO Mozirje, vključilo izdelavo razvojnega programa, čigar predlog je predstavljen v nadaljevanju v okvir projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in obnova vasi). Bistvo CRPOVA je, da se začne podeželje na določenih področjih organizirano prebujati, razvijati, da krajani začno sami razmišljati o izboljšavah in razvoju kraja. Ministrstvo pooblasti izbrana podjetja oz. občine, da pripravijo program razvoja določenega območja in mu dajo določena zagonska sredstva za pokrivanje osnovnih stroškov pri pripravi osnov programa razvoja. V drugi fazi, ko je program narejen, se pristopi k izdelavi projektov izvedbe, pripravijo se poslovni načrti oz. investicijski programi, ki nato služijo kot osnova za pridobivanje sredstev na bančni,občinski in državni ravni. V današnjem času je na voljo vse manj nepovratnih sredstev, zato kraji, ki imajo pripravljene projekte in poslovne načrte, lahko potem ob vsakokratnih razpisih kandidirajo za občinska in republiška sredstva. Skupščina občine Mozirje je pooblastila podjetje EPSI, da koordinira izdelavo programa razvoja Solčavskega in določila skupino, ki naj ta program izdela. V skupini sodelujejo predstavniki občine za obrt in infrastrukturo, ZKZ, Kmetijsko pospeševalne službe. S strani domačinov sodelujejo v skupini predsednik Krajevne skupnosti,Turističnega društva,predstavnik Logarske doline d.o.o.,predstavnika kmetov. Do sedaj so se na skupnih razgovorih in po izvedeni anketi med krajani Solčavskega izoblikovale najpotrebnejše aktivnosti, ki naj bi spodbudile razvoj Solčavskega. IS SO Mozirje je naročil geodetsko izmero Solčave za merilo 1:1000, ki bo osnova za izdelavo ureditvenega načrta. IS je dal izdelavo ureditvenega načrta v proračunski plan za leto 1994. Nujna je postavitev manjšega lesnega obrata (manjša žaga, decimernica) za 15 do 20 ljudi. V ta namen podjetje Smart iz Nove Gorice pripravlja osnove investicije. Pridobili smo sredstva za izdelavo investicijskega programa. V naslednji fazi se bodo iskali interesenti, ki bi vložili svoj kapital, da bi obrat zaživel po principu delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Nujna je odločitev o bodoči predelavi mleka doma. Prevladuje mnenje, da bi zainteresirani mleko najprej predelovali doma in kasneje, če bi se za predelavo odločilo več kmetov, bi postavili manjšo sirarno. Kmetijsko svetovalna služba bo za zainteresirane pripravila tečaj za sirarje, skupaj z ZKZ bo organiziran ogled potrebne tehnologije za proizvodnjo pri proizvajalcu ter pri enem od predelovalcev mleka. Vsi zainteresirani naj bi se javili kmetijskim svetovalcem ali v EPSI, zato da skupno pripravimo program, poskušamo določiti specifiko solčavskega mleka. V drugi fazi bomo naročili izdelavo pogojev za pridelavo produktov iz solčavskega mleka. Objekt šole: izvršen je bil obisk v podjetju Iskra Feriti v Ljubljani. Podjetje ponuja del objekta šole, ki je v lasti Iskre v odkup ali najem, ki naj bi se po dveh letih spremenil v odkup. V KS se je potrebno dogovoriti o bodoči namembnosti prostorov in poskusiti najti interesente za odkup prostorov. Objekt Zadružni dom: dogovori z ZKZ za obnovo in ponovno oživitvijo javne kuhinje. V naslednjih mesecih se pripravljajo razgovori z novimi lastniki objekta Rinke o možnosti obnove objekta, z lastniki objektov v centru Solčave o obnovi in o eventuelni oddaji prostorov v spodnjih delih objektov za poslovni namen. Zbiramo konkretne ideje od vseh na Solčavskem. Vsako idejo bomo skupno obdelali in jo seveda poskušali spraviti v življenje. Ker zastonj denarja ni več, bomo morali pač ideje pripraviti v obliki projektov do te mere, da bomo z dokumentacijo lahko našli denar. V kolikor bo med bodočimi interesenti za obrt ali podjetje interes, bomo pripravili podjetniško delavnico o osnovah, ki so potrebne za zagon bodisi obrti ali podjetja. V Logarski dolini je bil preteklo leto tečaj nemščine za domačine.Tečaj bo tudi letos in pametno je, da bi se čim več interesentov iz celotnega Solčavskega vključilo v tečaj. V januarju bomo na obisk povabili znanega slovenskega etnologa dr. Bogataja, da bi skupno z njim poskušali oživiti kako idejo o izdelavi značilnih spominkov Solčavskega. V pripravi je knjiga monografija Logarske doline in Solčavskega o zgodovini in današnjih dneh prostora. Prosimo, da se vsi zainteresirani s Solčavskega javite s svojimi predlogi in idejami o razvoju. Seveda je potrebno v vsak projekt vložiti tudi lastna sredstva.Toda organiziran nastop nudi več možnosti za uspeh. Na ta način bomo lahko projekt za projektom spravili v življenje. ML Na področju gozdarstva so tik pred uveljavitvijo nekatere spremembe, ki bodo korenito preoblikovale poslovanje v tej gospodarski panogi. Kakšne posledice bodo v zvezi s tem čutili v Gozdnem gospodarstvu Nazarje smo se pogovarjali z direktorjem Milanom Cajnerjem. SN: Vse od sprejetja moratorija na sečnio v družbenih gozdovih 2. julija 1990. leta, preživlja nazarsko gozdarstvo negotovo usodo. Kakšna je situacija po sprejetju Zakona o gozdovih, ki ie pričel veljati 25. junija letošnjega leta? MILAN CAJNER: Poleg pomembnih zakonskih opredelitev gospodarjenja z gozdovi v širšem smislu prinaša novi Zakon o gozdovih tudi temeljne opredelitve na področju organiziranosti gozdarstva. Zakon določa, da se morajo gozdna gospodarstva razdeliti na tri samostojne dele, in sicer: - Javna gozdarska služba se organizira v državnem Zavodu za gozdove, - TOK Gozdarstva uskladijo svoje poslovanje po predpisih o zadrugah, - proizvodni del gozdnih gospodarstev se preoblikuje v tržno naravnana izvajalska podjetja. Čeprav je zakon določil 25. december 1993 kot zadnji rok za predvideno preoblikovanje, se pri tem procesu še vedno srečujemo s številnimi težavami. Četudi imamo v našem območju kot prvi v Sloveniji že od februarja 1991. leta organizirano samostojno gozdarsko službo, ki deluje praktično povsem skladno z novo zakonodajo, prenos službe na državni Zavod za gozdove še vedno ni možen zaradi materialne in organizacijske nepripravljenosti na državnem nivoju. SN: TOK Gozdarstva Nazarje bo o svoji bodočnosti odločal na referendumu 19. decembra. Kakšno je vaše mnenje o predvideni odločitvi? MILAN CAJNER: TOK Gozdarstvo Nazarje je objektivno imel dve možnosti in sicer: odločitev za samostojno gozdarsko zadrugo ali pa združitev z obstoječo M-ZKZ Mozirje v kmetijsko-gozdarsko zadrugo. Odločitev za pripojitev k M-ZKZ Mozirje je po našem mnenju slaba varianta, saj preko 800 gozdarskih kooperantov praktično izgubi vse pravice v upravljanju in odločanju, pa tudi sicer bo problematika gozdarskega zadružništva težko našla svoje mesto v združbi, ki jo vodi poslovno-trgovski interes Mercatorja na eni strani in VTIS, kot zasebno podjetje na drugi. Ob vsem tem seveda presenečajo tudi velike obljube o vzdrževanju gozdnih cest in opravljanju gojitvenih del v okviru zadruge, kakor tudi lažna bojazen, da bo v primeru neuspelega referenduma vse premoženje odšlo v Ljubljano, kar niti slučajno ni res. Prav zaradi teh pomislekov in še nekaterih drugih razlogov te odločitve ne moremo aktivno podpreti, seveda pa smo dolžni spoštovati interese in odločitev kooperantov. SN: Usoda izvajalskega podjetja je v veliki meri odvisna od razrešitve problematike škofijskih gozdov. Kako ocenjujete vaše možnosti? MILAN CAJNER: V dosedanjih denacionalizacijskih postopkih smo praktično že uredili vso potrebno dokumentacijo in izdali pozitivna soglasja za vračanja gozdov zasebnim lastnikom. Tako seje obseg družbenih gozdov, s katerimi smo gospodarili, že zmanjšal za slabo polovico. Drugo polovico gozdov, ki so prav tako predmet vračanja, predstavljajo škofijski gozdovi in le 3-5 % vseh nekdanjih družbenih gozdov bo ostalo v državni lasti. Prav zato je razumljivo, da je perspektiva izvajalskega podjetja res odvisna od možnosti za delo v škofijskih gozdovih, o čemer pa že v najkrajšem času pričakujemo uspešen dogovor. Seveda je obseg in uspeh našega poslovanja v bodoče pogojen tudi z našo lastno sposobnostjo prilagoditve tržnim razmeram in konkurenci. Glede na izkušnje, ki smo jih pridobili tudi z delom v Nemčiji, smo ob urejenih tržnih razmerah prepričani v uspeh; toda ob anarhiji, ki ta trenutek še vlada pri izvajanju del v gozdovih, praktično ni možno uspeti. Prav zato napovedujemo sivi ekonomiji v gozdarstvu pregon z vsemi zakonsko- pravnimi sredstvi. Ne glede na vsa ta prizadevanja, pa objektivno zmanjšanih možnosti za delo ne bo mogoče rešiti brez odpuščanja večjega števila odvečnih delavcev, kar bo seveda ob njihovih socialnih razmerah izredno težko. fc SN: Poleg vseh teh težav predstavlja specifičen problem tudi vaš položaj upnika do dolžnika Gorenje GLIN Nazarje. Kako ocenjujete predlog prisilne poravnave? I MR.AN C AINHR: Podjetje GLIN Nazarje je ob vseh težavah iz polletja lanskega leta vendarle imelo enkratno k * Z*' priložnost za uspeh. Ob snovanju in pričetku uresničevanja sanacijskega programa sta namreč bila dosežena veliko zaupanje in pripravljenost upnikov ter seveda tudi Sklada za razvoj kot novega lastnika. Tako je GUN Nazaije med prvimi podjetji v skladu pridobil 1,5 mio DEM kredita v tolarski protivrednosti za obratna sredstva, prav tako pa je upniški odbor na seji 29.10.1992 sprejel sklep o šestmesečnem moratoriju na Milan Cajner poravnavo vseh zapadlih obveznosti Glina do upnikov. Nadaljni aktivni pogovori med skladom in večjimi upniki so zagotavljali vse možnosti tudi za dodatno predvideno dokapitalizacijo in dodatna obratna sredstva Zal pa je v času intenzivnih iskanj ustreznih rešitev vodstvo Gorenja Glin Holdinga že v začetku leta pričelo izigravati sklepe upniškega odbora in priviligirano poplačevati obveznosti do posameznih upnikov. Takšen nerazumljiv pristop z odlivom iz sistema Glina za preko 5 mio DEM dragocenih obratnih sredstev je seveda dokončno porušil zaupanje pri .upnikih, ki so bili izigrani, s čimer je bila objektivno onemogočena načrtovana sanacija. Poleg tega si je Gorenje GLIN Holding z ustanovitvijo novega podjetja GLIN RIP d.o.o., kamor se je prezaposlilo vodstvo,ki je odgovorno za poslovanje Holdinga, privoščil še dodatne špekulacije, ki spominjajo že na pravo afero. Takšne poteze dolžnika Gorenje Glin pred razpisano prisilno poravnavo ne vlivajo preveč optimizma. Tudi sam predlog prisilne poravnave je pripravljen nekorektno in je kot tak nesprejemljiv. Toda ne glede na vsa ta spoznanja bomo upniki, zaradi širšega interesa, pripravljeni sprejeti prisilno poravnavo, toda le s pogojem, da bo za uspeh takšne poravnave z ustrezno ghrancijo jamčil sklad kot lastnik ne pa le dolžnik oziroma njegovo vodstvo, ki mu po vseh teh izigravanjih težko zaupamo. Tekst: KF,foto: Sašo Bernardi in Jole Miklavc Tako je bilo nekoč.kako bo v prihodnje ' GOSPODARSTVO Podjetniški kotiček V "prvem podjetniškem kotičku" smo za eno izmed naslednjih številk Savinjskih novic napovedali prikaz storitev posameznih partnerjev v Svetovalni mreži Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki delujejo na področju pospeševanja drobnega gospodarstva v občini Mozirje. Ker je problemov, ki vas tarejo, prav gotovo veliko, obljubo izpolnjujemo že v tej številki. SO MOZIRJE: Kontanktna oseba Bernarda Samarin, tel. 831-511 V svetovalni mreži nastopa kot informator s področja: - svetovanja pri izbiri najprimernješe pravnoorganizacijske oblike - pomoči pri ustanavljanju, registraciji in statusnih spremembah zasebnikov, ki upravljajo gospodarsko dejavnost - pomoč pri preoblikovanju iz obrtnika v samostojnega podjetnika OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE: Kontaktna oseba predsednik Herman Remic, sekretarka Nevenka Rojs, tel. 831-912 - OPZ deluje kot partner državi pri oblikovanju zakonodaje - kot predstavnik delodajalcev pri oblikovanju kolektivne pogodbe - promocija blaga in storitev v tujini - brezplačni pravni nasveti (enkrat tedensko) - obveščanje članov o prispevnih osnovah in stopnjah za obračun plač - obveščanje o aktualnih spremembah predpisov - po potrebi organizacija seminarjev - izvajanje priravniških izpitov - izvajanje preizkusov znanja za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti za opravljanje samostojne dejavnosti - posredovanje vlog Gospodarski zbornici Slovenije za znižanje carinske stopnje pri uvozu - uvajanje enotnega registra članov (na nivoju države) za vzpostavitev baze podatkov za borzo ponudbe in povpraševanja - individualni nasveti in tolmačenja zakonodaje s strani Obrtne zbornice Slovenije VISING d.o.o. MOZIRJE Kontaktna oseba Vida Skok, tel. 831-543 - priprava: poslovnih načrtov, investicijskih programov, sanacijskih programov - analiza poslovanja - ciljno planiranje - kalkulacije - vodenje poslovnih knjig - svetovanje s področja davčne zakonodaje, računovodstva in financ - druge poslovne storitve - svetovanje brezposelnim v okviru aktivne politike zaposlovanja (v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje) - usposabljanje za obrt in podjetništvo - organizacija seminarjev EPSI d.o.o. NAZARJE Kontaktna oseba Marko Lenarčič, tel. 832-363 - storitve za promocijske aktivnosti - storitve administrativno organizacijskega poslovanja - storitve za upravljanje in vodenje - storitve za ekonomsko področje - storitve za poslovno sodelovanje - storitve s področja trženja - izobraževalne storitve - davčna zakonodaja Zaradi bolezni predavatelja je seminar o preoblikovanju enot malega gospodarstva po ZSS prestavljen na 21.12.1993. Informacije na tel. 831- 543. Kemija Mozirje Svetla perspektiva z novimi izdelki O mozirski poslovni enoti Kemija, ki sicer spada v sklop enovitega celjskega podjetja Cinkarna, v minulih dveh letih praktično nismo pisali. Skrajni čas torej, da se seznanimo tudi z njihovim poslovanjem po slovenski osamosvojitvi. Pogovarjali smo se z direktorjem PE Ferdinandom Erjavcem. FERDINAND ERJAVEC: V preteklih dveh letih tudi nas niso povsem obšle težave, ki so nastale v vsej gospodarski sferi Slovenije po njeni osamosvojitvi. Naša prednost je bila le v tem, da smo začeli preusmerjati svojo prodajo na slovensko tržišče že po prvih mitingih. Izguba južnega trga zato ni bila tako zelo boleča. V preteklosti smo delali približno 75 % proizvodov za republike bivše Jugoslavije, že leta 1991 pa smo pristali približno na polovici proizvodnje. Zelo pozitivna je bila tega leta tudi uvedba nove proizvodnje praškastih lakov, katerih proizvajalci v Sloveniji smo izključno mi. S premagovanjem tuje konkurence smo uspeli osvojiti sorazmerno doberšen del slovenskega tržišča. Zaradi pravočasne preorientacije tudi ni bilo izrazitih potreb za zmanjševanje števila zaposlenih. Od 56-ih nas je sicer ostalo še 44, vendar nikogar nismo odpustili. No, gledano v celoti pa je dobro tudi to, da smo vpeti v sistem Cinkarne Celje, ki je močno izvozno opredeljena, saj izvaža približno 60 % vse proizvodnje. Težave z nelikvidnostjo so zaradi tega manjše, kot bi bile sicer, saj se na domačem trgu sedaj praktično vse kompenzira. Ferdinand Erjavec SN: Omenili ste proizvodnjo praškastih lakov kot enega nai-noveiših programov. Nam lahko o tem poveste kaj več? FERDINAND ERJAVEC: Praškasti laki so v svetu nova vrsta materialov za zaščito kovin proti koroziji. Zaradi svojih lastnosti so ekološko zelo sprejemljivi, zato so tudi dobili naziv ekolaki. Njihove prednosti so v tem, da se na kovino nanašajo v praškastem stanju, da so izkoristki 96 do 98 - odstotni, da ni nobenih polucij v zrak ali v vodo niti pri proizvodnji niti pri nanašanju. Proizvodnja se vrši izključno brez tekočih medijev, zato ni nobenih izparin, poleg tega pa so ugodni tudi za proizvajalca, ker praktično ne povzročajo odpadkov. Kolikor pa jih je, so v suhem stanju in so v vodi netopni, zato v primeru razsutja ne morejo povzročiti zastrupitve talnice ali pitne vode. SN: Seveda pa so praškasti laki le ena od vei vašega sicer pestrega proizvodnega programa. Morda bi bilo prav, da nam aa boli podrobno predstavite. FERDINAND ERJAVEC: Proizvodni program sestavljata dve glavni področji: antikorozijska sredstva in pomožni materiali za gradbeništvo. V prvo spadajo klasični premazi, kot so premazi na osnovi alkidnih smol, premazi na osnovi klorkavčuka, premazi na osnovi epoksismol in silikatnih veziv. To je t.i. klasični progem, ki ga na trgu zastopajo znani izdelki: Maxi lak, Poktit, Korocink, silikatne barve in praškasti laki. V drugo področje spadajo disperzijske barve, za notranja delaBelin, za zunanja dela fasadna barva na osnovi silikatnih veziv Silko, polivretanska pena Purpen za vgradnjo okvirjev oken in vrat ter ostali proizvodi za gradbeno industrijo. SN: Med ostalimi izdelki ste omenili tudi Belin, ki ie sodeč po informacijah v propagandnih sporočilih tudi noviteta. FERDINAND ERJAVEC: Belin je disperzijska barvaza notranja dela in spada v vrsto materialov, kijih konkurenca na trgu prodaja pod imeni Hidrokol, Jupol itd. Naš proizvod je za razliko od njih pokrivnejši, saj je Cinkarna proizvajalec titan-dioksida in lahko v premaz dodamo več pigmenta. Belin na trgu še ni dovolj poznan, ga pa nekateri pleskarji že z zadovoljstvom uporabljajo. SN: Kakšna prihodnost čaka Kemijo? Kakšen vpliv bo na nieno bodočnost imel proces lastninjenja? FERDINAND ERJAVEC: V zadnjem času vlada za našo poslovno enoto veliko zanimanje tujih in domačih firm. Proces lastninjenja konkretnejše dogovore zadržuje, saj Cinkarna zaradi svoje obsežnosti še nima izdelanega koncepta lastninjenja. Lahko povem, da so se za del naše poslovne enote javili dediči. Najprej bo torej treba urediti odnos z razlaščenci. Iz tega razloga se bo morala mozirska enota znotraj Cinkarne obravnavati posebej. Glede razvoja na področju tehnologije pa lahko povem, da bomo letos kljub neugodnim časom za investiranje vložili en milijon DEM v povečanje proizvodnje ekolakov. Kapaciteta se nam bo tako povečala s 300 na 1.000 ton. Ta proizvodnja tako postaja ena od osnovnih usmeritev v bodoče. Na zahodnonemškem trgu se kaže veliko povpraševanje po Purpenu, ki ga bomo skušali čimbolje izkoristiti. Gledano v celoti lahko ocenjujemo lastno prihodnost z optimizmom, dodatna garancija k temu so tudi strokovno usposobljeni kadri, s katerimi smo se v stanju spopasti z vedno zahtevnejšo konkurenco. KF Je res vsega kriva tovarna ivernih plošč ? Zanimivo je bilo ob drugih močnejših snežnih padavinah v Nazarjah opazovati, kako hitro bo snežena preproga postala umazana zaradi onesnaženosti zraka. Kljub temu, da je tovarna ivernih plošč tedaj mirovala, je sneg dokaj hitro dobil sloj umazanije, kar daje vedeti, da iverka ni edini onesnaževalec. Tu so torej tudi drugi, ki se morda za njo spretno skrivajo, vsekakor pa tudi to ne zmanjšuje njenega obremenilnega vpliva na okolje. Sanacija je potrebna pa najsi bodo računi o ekonomiki proizvodnje še tako ugodni. Nenazadnje to zahteva zakon. KF REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET Na podlagi 5., 6. in 7. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Mozirje (Ur. list RS, št. 64/93), Izvršni svet SO Mozirje objavlja JAVNI RAZPIS za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Mozirje I) Izvršni svet SO Mozirje razpisuje sredstva v višini 80.000.000 SIT. Sredstva se bodo dodeljevala za kreditiranje osnovnih in obratnih sredstev. II) Na javni rapis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe s sedežem obratovalnice oz. podjetja v občini Mozirje, in sicer: - obrtniki, - podjetja v zasebni lasti do 50 zaposlenih, - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti kot podjetnik posameznik, - podjetniki, ki bodo razvili programe na osnovi domače surovinske baze. Sredstva se bodo dodelila prosilcem, ki bodo z investicijskim programom dokazali ustrezno gospodarnost naložbe oziroma ekonomsko učinkovitost in odpirajo nova delovna mesta, izkoriščajo surovine pridelane v občini Mozirje, uvajajo izvozno usmerjene in inovativne dejavnosti ter ekološko čiste tehnologije. III) Sredstva bodo odobrena kot kredit v maksimalni višini 50% predračunske vrednosti investicije in v višini 20% mase razpisanih sredstev. Doba vračanja kredita je 5 let z enoletnim moratorijem na pričetek odplačila kredita. Kredit je nominiran v DEM in se odplačuje v polletnih anuitetah. Letna obrestna mera je 12 %. IV) Vloga, s katero se upravičenci prijavijo na razpis, mora vsebovati: 1) Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma izdano odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja; 2) Investicijski program oziroma poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu, razviden še: - delež lastnih sredstev, - donos in likvidnost projekta, - čas vračila vloženih sredstev, - ostali pričakovani ekonomski učinki, - možnost novih zaposlitev; 3) Druga dokazila glede na namen pridobitve sredstev (predračun za opremo, gradbeno dovoljenje); 4) Dokazila o možnostih zavarovanja kredita (zemljiškoknjižni izpisek, cenitve, vrednostni papirji); 5) Opredelitev ostalih virov financiranja. V) Zahtevke je-potrebno vložiti v roku 30 dni od dneva objave razpisa na naslov SO Mozirje, Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora - PRIJAVA NA RAZPIS, Savinjska cesta 7, Mozirje. GOSPODARSTVO GG TOK Naunle "KJER JE ZEMLJA, MAJ RO GOZD!" Kot smo poročali že v prejšnji številki, se bodo 19. decembra kmetje lastniki gozdov, združeni v Temeljno organizacijo kooperantov v sklopu Gozdnega gospodarstva Nazarje, na referendumu odločali o prihodnji organiziranosti. Zakon o gozdovih namreč zahteva, da se TOK-i preoblikujejo v zadruge. V naši občini sta bili po prekinitvi likvidacije TOK-a možnosti dve: samostojna gozdarska zadruga ali združena kmetijsko gozdarska zadruga. Svet kmetov lastnikov gozdov se je odločil, da kmetom predlaga drugo varianto - skupno zadrugo za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo vpeta v okvir sedanje M-ZKZ Mozirje. Kaj o tem meni Ivan Žunter,predsednik sveta kmetov lastnikov gozdov: "Ko je šel TOK pred dvema letoma v likvidacijo, je naš svet prenehal z delom. Ko je bila letos likvidacija prekinjena, je znova oživel in začeli so se pogovori z Gozdnim gospodarstvom o novi organiziranosti. Sestanke smo imeli tudi z Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo in se na koncu odločili, da kmetom predlagamo združitev z zadrugo. O tem smo podrobno informirali kmete na sestankih enot po terenu. Dejstvo je, da smo si tako obliko želeli vse od leta 1961 dalje, saj mislimo, da kjer je zemlja, naj bo tudi gozd. Upam, da se bomo na referendumu 19. decembra izrekli pozitivno za predlagano spremembo, kar bo gotovo v naše dobro." Predsednik nadzornega odbora Zgomjesavinjske kmetijske zadruge, Franc Bezovšek: 'Preoblikovanje gozdarskega TOK-a je po zakonu nujno. Mislim, da imamo sedaj kmetje oziroma lastniki gozdov enkratno priložnost, da se ponovno združimo v eno zadmgo, kot je to bilo že pred 30-imi leti. Nekateri so mnenja, da se s tem ustvarja monopol. Osebno se s tem ne strinjam. Še vedno bo konkurenca, saj bodo les odkupovali tako zasebniki kot GG. Glavno pridobitev vidim v tem, da bo zadruga naš servis za čimboljše plasiranje našega lesa. Iz prakse vemo, daje zelo težko prodati les slabše kvalitete. Zadruga nam garantira odkup celotnih količin. Zato dvomov o predlaganem načinu organiziranja ne bi smelo biti. Poleg tega seje ZKZ tudi sama preoblikovala v skladu z zakonodajo in je nekako bolj naša kot je bila prej. Zdaj namreč bdi nad njo upravni odbor, poleg tega pa še nadzorni odbor, zato bodo lahko računi jasni. Apeliral bi na vse kmete, da se referenduma udeležijo in da po temeljitem premisleku izrazijo svojo odločitev." Referenduma o bodoči organiziranosti gozdarskega zadružništva naj bi se imelo pravico udeležiti preko 700 lastnikov gozdov, za njegov uspeh pa je potrebna več kot polovica glasov ZA. V nasprotnem primeru bo v skladu z zakonskimi določili nalogo o organiziranju gozdarskega zadružništva prevzela Zadružna zveza v Ljubljani. POLITIKA IS SO Mozirje OSNUTEK PRORAČUNA V TREH VARIANTAH Izvršni svet se je na svoji 48. redni seji, ki je bila v četrtek, 9. decembra, poleg ostalih zadev odločal tudi o osnutku proračuna občine Mozirje za leto 1994 in sklenil, da ga občinski skupščini predloži v obravnavo v treh variantah. V uvodu se je Izvršni svet pri pregledu sklepov minulih dveh sej odločil, da kršitev izplačil plač direktorjev, s katerimi je sklenjena individualna pogodba, za nazaj ne bo sankcioniral, morajo pa se uskladiti za naprej. V ta namen naj bi se pripravil ustrezen aneks k pogodbam. Sekretariat za gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora je pripravil osnutek Odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1994 v treh različicah, ki jih je obrazložil predsednik IS, mag. Alfred Božič. Prva in druga varianta sta uravnoteženi, medtem ko bi bilo za tretjo potrebno najetje kredita v višini 60 milijonov SIT. Celoten obseg proračuna znaša 513 milijonov SIT. Ko je dr. Franc Širko opozoril, da v prvi varianti za zdravstvo ni namenjenih nič sredstev, mu je Alfred Božič odgovoril, da se predvideva uvedba t.i. zdravstvenega tolarja in da zdravstvo ni izrazilo potreb za investicije v letu 1994, poleg tega pa se po njegovem sredstva v zdravstvenem zavodu trošijo tudi neracionalno, kot primer je navedel njihovega advokata. Podpredsednica IS Janja Port je menila, da bi bilo treba sredstva za delo krajevnih skupnosti razčleniti v najnujnejše stroške in sredstva za investicije, saj bi le na ta način lahko imeli pregled nad njihovo porabo. Mag. Ivo Glušič je predlagal sofinanciranje čistilne naprave za tovarno ivernih plošč in da se delež sredstev za politične stranke ne zmanjšuje. Dr. Franc Širko je dejal, da bo zdravstveni tolar namenjen predvsem bolnicam, da se sredstva v zdravstvu ne trošijo neracionalno, je pa res, da advokat za tožbo s firmo Božič d.o.o. morda ni bil posrečeno izbran in daje črtanje zdravstva iz proračuna šikaniranje. Mag. Alfred Božič O Mag. Alfred Božič mu je ugovarjal z obrazložitvijo, da je zdravstvo v minulih desetih letih iz proračuna dobilo ogromno. Opozoril je, da v lekarni delavec za pultom dobi večjo plačo od predsednika IS in da zdravstvo v dopisu sekretariatu za družbene dejavnosti ni navedlo potreb po investicijah. Darko Repenšek, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti, je nato prebral predlog potreb zdravstvenih zavodov in dodal, da gre za klasična vzdrževalna dela, ki se po predpisih črpajo iz sredstev amortizacije. Adaptacija lekarne v Mozirju je predvidena v vrednosti 133.000 DEM. Dr. Franc Sirko se z njuno obrazložitvijo ni strinjal in je sejo Izvršnega sveta zapustil. Ob koncu razprave o osnutku proračuna je bil sprejet sklep, da se osnutek posreduje skupščini v razpravo v treh varianteh, izmed katerih pa IS podpira prvo, po kateri se bo kredit za kanalizacijo v Gornjem Gradu odplačeval predvsem na račun političnih strank, komunalnih in veterinarskih zadev. Izvršni svet je nato sprejel osnutek Odloka o začasnem financiranju javne porabe v občini Mozirje v letu 1994 in se seznanil s poročilom o izvajanju stanovanjskega zakona. Glede slednjega je IS mnenja, da bo potrebna ustanovitev stanovanjskega sklada v občini. Glede najemnin za poslovne prostore seje Izvršni svet odločil, da so lahko najemniki tistih prostorov, ki so namenjeni ohranjanju in prezentiranju kulturne dediščine, oproščeni plačevanja najemnine pod pogojem, da v skladu z deležem, ki jim pripada, prevzamejo financiranje vzdrževalnih del v objekta. V tem smislu se spremeni tudi ustrezen pravilnik. Izvršni svet je na Zavod za zdravstveno varstvo Republike Slovenije naslovil dopis z zahtevo po strokovnem mnenju o prednostih in pomanjkljivostih zasebne zdravniške prakse, kar naj bi služilo kot temelj pri odločanju o bodoči organiziranosti zdravstvene dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini. Glede plačila računov za sanacijo odlagališč po poplavi na Prihovi in v Varpoljah, ki jo je izvršila mozirska Komunala, se je IS na predlog strokovnjaka odločil, daju poravna v višini 70 % njunega zneska, kar znaša 4 in pol milijone SIT. O stanju v javnem podjetju Komunala bo IS razpravljal na prihodnji seji. Ker Glin Pohištvo ni vračalo sredstev, posojenih iz naslova poplavnega denarja, je bila zoper njega vložena tožba na sodišču. Sedaj pa je IS sprejel sklep, da se tožba umakne. Po dogovoru z dolžnikom le-ta vrne 8 milijonov SIT z obrestmi R + 5% do 29.12.1994. 427.000 DEM vrne vtreh letih z devizno klavzulo in 2%-no obrestno mero in sicer prvo tretjino do 29.12.1995, drugo tretjino do 29.12.1996 in tretjo do 29.12.1997. Staturno-pravna komisija občinske skupščine je ocenila, daje 16. člen Pravilnika o sredstvih za drobno gospodarstvo neustrezen, ker dovoljuje podeljevanje sredstev brez razpisa. Izvršni svet se je po razpravi na to temo odločil, da omenjeni člen iz pravilnika črta, kar se mora objaviti v uradnem listu. Na podlagi korigiranega pravilnika bo izveden razpis sredstev v višini 80 milijonov SIT. Ob koncu seje je Izvršni svet sprejel pobudo svetnika v Državnem svetu iz našega volilnega okraja, dr. Jožeta Zupančiča iz Velenja, da se na skupni seji sestaneta velenjski in mozirski izvršni svet. Tema bo lokalna samouprava« KF Kaj bo prineslo zadnje letošnje zasedanje skupščine? Zbori Skupščine občine Mozirje se bodo na zadnji seji pred iztekom leta 1993 predvidoma sestali v četrtek, 23. decembra. Da bo razprava v primem sklepčnosti prav gotovo dinamična, ne gre dvomiti. To lahko sklepamo po tem, da naj bi poslanci pred sejo dobili napovedane zapisnike SDK o pregledih v zdravstvu. Štiri politične stranke so izrazile tudi javno nestrinjanje z delom IS pod vodstvom mag. Alfreda Božiča: IZJAVA ZA JAVNOST ! Spodaj podpisane desne demokratične stranke v občini Mozirj e,smatramo,da je Izvršni svet SO Mozirje skupaj z njegovim predsednikom g. Alfredom Božičem, izgubil vso zaupanje in kredibilnost. Zadeva zdravstvo,brez pravne podlage mimo občinske skupščine izdani odloki,razmere v javnem podjetju komunala itd., so zadeve ,ki presegajo vse pravne norme in ne omogočajo policentričnega razvoja Zgornje Savinjske doline. Takšen način dela ter metode Izvršnega sveta in njegovega predsednika ne podpiramo ,ter jih tudi najostreje obsojamo ! SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI LIBERALNA STRANKA NARODNI DEMOKRATI V Mozirju dne,33.12.93 O poteku seje bomo zaradi spremembe termina izida 26. številke SN poročali v prvi ponovoletni številki. KF •.. iit iijiit .... V. , Komisija za povojne poboje pod novim vodstvom Na zadnji seji Komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov so namesto dosedanjega predsednika Petra Ježa, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja te funkcije ne more več opravljati, izvolili novega -Ivana Glušiča iz Lok pri Mozirju. Komisija si je na tej seji začrtala tudi okvirje delovanja v prihodnjih mesecih. KF d GOSPODARSTVO Mffflfgng Iste V aMPREJHQO WHIM SHHOOPR0VO Pogovor z novim predsednikom občinskega odbora ZLSD, Francem Miklavcem Občinski odbor Zdmžene liste socialdemokratov je v petek, 26. novembra, izvedel voiiino-programsko konferenco, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Nov predsednik je postal Franc Miklavc iz Bočne. SN: G. Miklavc, katere glavne vsebinske poudarke bi izločili iz volil-no-programske konference, na kateri ste bili izvoljeni za predsednika? FRANC MIKLAVC: Ne glede na predvidene spremembe o lokalni samoupravi ostajamo enovita organizacija na nivoju sedanje občine, smo pa sestav predsedstva prilagodili pričakovanim spremembam na lokalni ravni. Na konferenci smo govorili o uresničevanju volilnega programa iz leta 1992, nismo pa se izognili tudi razpravi o naših predhodnicah. Ugotovili smo, da sedanja generacija s preteklim obdobjem nima neposredne povezave ne glede na to, da smo občasno deležni kritik prav na ta račun. Moje osebno stališče glede nerazčiščenih zadev iz preteklosti je, da je treba stvari raziskati, ugotoviti, ali se je delala krivica in komu in opredeliti odgovornost za to. Vemo, da je bila tudi na nivoju občine ustanovljena komisija s takšno nalogo, za Ratero pa ne vem, kako daleč je prišla do sedaj s svojim delom. Zdi se mi, da smo s preteklostjo nekoliko preveč obremenjeni, zato imamo za sedanjost predvsem pa prihodnost manj časa. Sedanjo politiko naj oblikuje parlament. Pri tem pa je zgrešeno, da se v njem vedno znova in znova obmetavamo z različnimi stvarmi. To najbrž ne vodi naprej. Tudi v naši stranki je bilo čiščenje, saj so tisti, ki so želeli preko stranke uveljavljati privilegije, iz nje odšli. Stranka kot taka ne obsoja nikogar, vsakdo ima svoje nazore, svojo usmeritev. Naj pač gre tja, kjer misli, da bo lahko največ prispeval. Zase lahko rečem, da sem v stranki že od leta 1957, ko sem bil še mladenič, pa od nje nisem pričakoval nekih privilegijev... SN: Kaj pa konkretni zaključki na konferenci? FRANC MIKLAVC: Prva aktualna naloga je vsekakor lokalna samouprava. Moje stališče glede tega je, da smo prehitro razburili duhove tako na nivoju države kot tudi v občinah. Tako burne razprave običajno rodijo odločitve za kratek rok, ki niso strokovno podkrepljene. To seveda ni dobro. Odločitve so slabe, treba jih je popravljati. Kakorkoli že, mi zagovarjamo tezo, da naj bodo referendumske odločitve zavezujoče, kar naj bi spoštoval tudi parlament. Glede upravnih okrajev se verjetno tudi odločamo prehitro, kar velja tudi za odklonilno stališče Mozirja do Velenja, zato je nujno pretehtati vse možne opcije. Kar se občinske skupščine tiče 'ugotavljamo, da je preutrujena in da so poslanci znotraj nje preveč strankarsko opredeljeni. Takšna skupščina ne more peljati razvojne politike naprej. Ob vsem tem imamo stanje v ničitev lokalne samouprave, s čimer bo mogoče aktivirati tudi svež ljudski potencial. Novi poslanci v enaki skupščini bodo obremenjeni z istimi problemi kot mi, zato je sprememba nujna. SN: Ali kot izkušen gospodarstvenik vidite kakšno možnost, kako bi politika lahko pomagala našemu gospodarstvu? FRANC MIKLAVC: S spremembami v zadnjem času je nekako določeno,da naj se politika v gospodarstvo ne vtikuje. Kljub temu bi se dalo marsikaj storiti. Primer: enotno vodstvo občine bi lahko za Glin pri Skladu za razvoj marsikaj doseglo. Tako pa ostaja Glin še vedno nerešen problem in vzporedno z njim se zastavlja tudi vprašanje njegove oskrbe zaradi denacionalizacijskih postopkov. Gozdno gospodarstvo bo moralo zaživeti v tržnem sistemu, kar pa naj ne bi bil problem. Na področju kmetijstva je bila letos izdelana republiška razvojna strategija, na osnovi katere bomo v Združeni listi predlagali prestrukturiranje našega kmetijstva. Ugotovljeno je bilo, da imamo v državi premalo mlečnih izdelkov, krušnih žit in svinjskega mesa. V naši dolini bi omenjena žita lahko pridelovali, vendar bi bilo na račun tega premalo krme in živina bi se morala seliti v gorski del. Tu se kmetje srečujejo s težavami,saj morajo imeti na račun medsebojne oddaljenosti vsak svoje priključke, zmogljivejše traktorje, da prevozov v dolino in vzdrževanja cest ne omenjam. Gorske kmetije bi zato morale dobiti ustrezno stimulacijo. Turizem - v skupščini sem glasoval za njegov razvojni program, čeravno se mi je zdel prenapet. Osebno imam raje, da planiramo več in dosežemo 80% kot pa da planiramo 60% in narecfimo 40%. V življenju je tako, da Franc Miklavc "Integracijo sorodnih strank v ZLSD ocenjujemo kot zelo posrečeno, saj stranka ni več skrajno levičarska."_____________________________________________________________ izvršnem svetu takšno, kakršno je: nezaupnica da, nezaupnica ne, učinkovitega občinskega vodstva pa ni. To za vse nas ni dobro. Ko sem sam leta ’90 kandidiral za župana, sem zahteval, da naj bo funkcija župana profesionalna, saj je več kot dovolj dela za predsednika skupščine in predsednika IS. Ko sem bil predsednik IS, sva s takratnim županom Lojzetom Plaznikom tako delala in tudi rezultati so bili. Kamen spotike se pojavlja tudi v trikotniku Mozirje - Nazarje - Rečica, gre seveda za rečičko osnovno šolo. Tudi ta problem je treba pretehtati in se o njem odločiti.Pri tem pogrešam občinsko vodstvo, ki bi moralo odigrati svojo vlogo. Naslednji problem je razmerje med zgornjim in spodnjim delom doline, saj zgornji del očita spodnjemu, da se hitreje razvija. To je vsaj delno tudi res. Kakorkoli že, v položaju,ko izvršni svet v sedanjem sestavu nima polnega zaupanja, je zelo težko uresničevati zastavljeno politiko. Posebej to velja za področje turističnega gospodarstva, ki smo ga resno zastavili a se očitno bolj malo uresničuje. SN: Kakšno je vaše mnenje: podaljšati mandat sedanjim skupščinam do formiranja novih občin ali spomladi izvesti nove volitve? FRANC MIKLAVC: Ta skupščina je še komaj sklepčna, kar ne vodi do kvalitetnih odločitev. Zato je po mojem mnenju nujna čimprejšnja ures- je veliko več vreden cilj, do katerega se prigaraš, kot cilj, katerega zlahka dosežeš. V naši dolini je tudi tako, da težko prenašamo, da bi nekdo vpričo nas bogatel, čeprav na račun svojega dela. Na področju komunalnega gospodarstva je treba razvoj nadaljevati, pričakujemo pa poročilo o porabi pridobljenih mednarodnih sredstev v te namene. V dolini so nujno potrebna tudi nova delovna mesta, kar IS skuša realizirati skozi sklad, ki je bil formiran v ta namen. SN: Kako vi ocenjujete delo ZLSD po lanskih volitvah? FRANC MIKLAVC: Integracijo sorodnih strank v ZLSD ocenjujemo kot zelo posrečeno, saj stranka ni več skrajno levičarska. Programska usmeritev je bila primerna, vendar se je treba občasno korigirati, kar pa ni nič nenavadnega. Znotraj slovenskega političnega prostora še tudi mi iščemo svojo identiteto. Nesporno je, da se bomo morali v prihodnje bolj posvečati delovnim ljudem in njihovim interesom. Tu so procesi lastninjenja, soupravljanja, lokalne samouprave itd. Saj ni nujno, da se strinjamo glede vseh vprašanj. Že to je nekaj pozitivnega, da so nekatera stališča identična. Rekel bi, da je perspektiva te stranke prava in da je razplet dogodkov, kakršen je bil, kar pravšnji. tekst: KF ' foto: C.Sem IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Rečica ob SAViMji PRED REFERENDUMOM Na Rečici bodo v nedeljo, 19. decembra izvedli referendum o uvedbi petega samoprispevka, ki bo v mnogočem odločal o prihodnjem življenju in delovanju te krajevne skupnosti. V minulih dneh so v vseh zaselkih opravili zbore krajanov in postorili vse potrebno za nemoten potek referenduma. Cilj je jasen: z novimi sredstvi zagotoviti nadaljnji razvoj krajevne skupnosti, ki si je poleg tega, da noče capljati na mestu, zadala še en cilj - postati želi občina. Ko so načrtovali razpis za novi samoprispevek, šo na Rečici naredili tudi inventuro opravljenega od začetka leta 1989 dalje, koje začel veljati IV. samoprispevek. V tem času so iz tega vira zbrali okroglih 11 milijonov tolarjev, od katerih so dobrih sedem milijonov porabili za ceste na Prihovi, v Sp. Rečici, na Gorici, na Reneku, v Poljanah, v Varpolju, na Rečici, v Šentjanžu in na Homcah, za javno razsvetljavo, za most v Šentjanžu, za avtobusne čakalnice, za vodovod v Šentjanžu, za sofinanciranje pokopališča in za dotacije društvom v KS. Za bodoče potrebe ostaja še slabih 4 milijone tolarjev, ki jih nameravajo skupaj s sredstvi ,ki bi se natekla iz naslova V. samoprispevka, porabiti za asfaltiranje cest Tišler - Canger v Poljanah, Orlovič - limet v Sp. Rečici, Mostnik -Pečnik v Šentjanžu, križišče - Poličnik in kapela - Klinar v Dol Suhi, Boden - Hriberšek (preplastitev) v Varpolju, trg Rečica (ZKZ) - križišče Fesnger, kapela križišče Fesnger (preplastitev), izgradnjo javne razsvetljave po naselfih, nabavo kontejnerjev, avtobusna postajališča Prihova in Grušovlje, pomoč pri nabavi gasilskih vozil (Pobrežje, Grušovlje, Rečica) in za ostale manjše posege v KS. Samoprispevek bo v primeru potrditve uveden za dobo petih let (do 1.1.1999), zanj pa naj bi prispevali: - vsi zaposleni krajani 1 % od bruto OD, nadomestil in plačil po pogodbah o delu, - upokojenci 1 % od bruto pokojnin, ki so višje od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, - zavezanci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost po stopnji 2,4% od bruto zavarovalne osnove, od katere se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, - lastniki zemljišč5 % od katastrskega dohodka gozdnih in negozdnih površin, - lastniki počitniških hišic vsako leto 100 DEM v tolarski protivrednosti. Na ta način bi v tem obdobju zbrali 26,5 milijonov tolarjev. Odločitev krajanov rečičke krajevne skupnosti bo torej pomenila ZA ali PROTI razvoju in napredku. Potrditev temu je stanje v osmih krajevnih skupnostih naše občine, kjer nimajo več tovrstnega vira za zadovoljevanje svojih potreb. "Sami lahko gospodarimo s svojo usodo", so zapisali na vabila za referendum aktivnosti KS. Ali se s tem strinjajo tudi ostali krajani pa bo pokazal rezultat nedeljskega referenduma. Tekst: Franci Kotnik, foto: Jože Miklavc KONČNO DO TELFONSKIH PRIKLJUČKOV? Krajevni skupnosti Nova Štifta in Gornji Grad bosta, kot kaže, končno pričeli uresničevati že spomladi začeto akcijo za izgradnjo telefonskega omrežja. Veliko črnila se je v tem času prelilo, telefonskih pogovorov in prerekanj na relaciji omenjenih KS in PTT podjetja pa tudi med krajani samimi je bilo potrebno, daje PTT Slovenija, poslovna enota Celje posredovala novo, za krajane sprejemljivejšo ponudbo. Tako vsaj upajo vodilni možje Nove Štifte in Gornjega Gradu. Po novi ponudbi je cena izgradnje in vzpostavitve glavnega telefonskega priključka 1500 DEM v tolarski protivrednosti s tem, da naročniki telefonskega priključka kreditirajo PTT podjetje Slovenije z dolgoročnim kreditom v protivrednosti 2000 DEM za dobo petih let z 2 % obrestno mero (obrestna mera, ki ne pokriva niti tekoče inflacije). Skupna vrednost priključka bo naročnika stala 3500 DEM s tem, da prvi anuitetni kuponi zapadejo v izplačilo po preteku treh let od nakazila coletnega pogodbenega zneska. Po tej ponudbi nudi PTT podjetje možnost obročnega plačevanja s tem, da bo naročnik priključen na telefonski priključek že s plačilom 2000 DEM, v kolikor bo seveda v tem času, glede na vremenske pogoje PTT podjetju uspelo zgraditi razvodno omrežje. V gradnji je po besedah vodilnih nova težko pričakovana centrala s kapaciteto 600 priključkov, tako da je nadaljne delo odvisno od zadostnega števila prijavljenih interesentov. Če bo res potekalo tako kot predvidevajo in želijo, naj bi torej novi telefoni v Novi Štifti in Gornjem Gradu zazvonili najpozneje spomladi. Edi Mavrič Pojasnilo krajanom Obveščamo vse krajane Rečice ob Savinji, da smo bili iz programa V.samoprispevka prisiljeni umakniti urejanje dovoza v obrtno cono na Reneku. To smo morali storiti predvsem zaradi izrecne zahteve lastnika zemljišča, ker cesta drugače ne sodi v pristojnost Krajevne skupnosti. Svet KS Na podlagi dolgoročne razvojne usmeritve kraja, ki naj bi bazirala predvsem na turizmu kot krovni dejavnosti, pod katerim naj bi se razvijali tudi ostali elementi krajevne soodvisnosti, so v Razvojnem inženiringu iz Ljubljane s sodelovanjem KS Gornji Grad in turističnega društva pripravili osnutek programa turistično gospodarskega razvoja mesta z okolico. Na predstavitvi so poleg predstavnikov kraja sodelovali predsednik IS SO Mozirje Alfred Božič, direktor zavoda za urbanizem Jakob Presečnik in direktor Smreke Dominik Miklavc. Franc Pustoslemšek, predsednik Turističnega društva je uvodoma predstavil program in poudaril, da je projekt snovan dolgoročno, seveda pa je možno in potrebno določene aktivnosti forsirati takoj. Predvsem je potrebno poskrbeti, da bodo ljudje prihajali v kraj, kjer jim je potrebno nuditi ne samo ogled kulturno zgodovinske dediščine ampak poskrbeti, da bodo ti obiskovalci v kraju pustili tudi denar. Program predvideva seveda pogojeno s širšo interesno podporo ponovno gradnjo med vojno porušene graščine, postopno izpraznitev in preselitev stanovalcev iz obstoječe graščine, prireditveni prostor želijo prestaviti iz kompleksa pred katedralo na travnik ležeč vzhodno od podjetja Smreka in še celo paleto stvari, ki jih zaradi široko in ambiciozno zastavljenega projekta ni mogoče naštevati. Dejstvo je, da bo morala realizacija programa bazirati na privatni iniciativi, preko katere bo možno odpirati nova delovna mesta, kar je v času splošne zaposlitvene krize pomembna stvar. Z eno besedo, Gomjegrajci želijo kraju in s tem tudi ljudem vrniti vsaj del nekdanje veljave. Predsednik IS Božič je v svoji razpravi pozitivno ocenil program, ki je po njegovem dolgoročno pravilno naravnan. Med drugim se je dotaknil problematike bodočih občin. Sredstva iz državnega proračuna bodo minimalna, v najboljšem primeru komaj za pokrivanje tekočih stroškov. Bodoče občine bodo morale osnovne vire financiranja iskati drugje, objektivno gledano, predvsem v proizvodnih programih iz resursov, ki so na razpolago. Med temi prevladuje lesna dejavnost predvsem Smreka, vključiti bo potrebno kmetijsko dejavnost z poudarkom na razvoju kmetij. Pametno dogovarjanje in aktivna povezovalna politika med kraji bodoče občine so po besedah predsednika Božiča temeljni garant za uspešen razvoj bodoče lokalne skupnosti. Edini od povabljenih gostov, ki je imel določene pomisleke na predložen projekt je bil Jakob Presečnik, direktor zavoda za ur- Udeleženci predstavitve skladov. Volje jim očitno ne primanjkuje, to pa je končnemu dosegu cilja. banizem. Po njegovem bo potrebno konkretne stvari reševati detajlno, predvsem objekte, ki so pod varstvom zavoda za kulturno in spomeniško dediščino. Te stavbe bo potrebno ohraniti v izključni funkciji, kot je bila določena in s sklepom skupščine tudi potrjena. Po njegovih besedah ti objekti pač niso sami sebi v namen. Direktor Smreke Dominik Miklavc je zatrdil (že njegova prisotnost to potrjuje), da se podjetje Smreka mora in želi aktivno vključevati v razvojno politiko kraja, seveda v okviru svojih kapacitet in zmožnosti. Konkretno sodelovanje se kaže v tem trenutku v skupnem projektu koriščenja bio mase (lesnih odpadkov) za potrebe podjetja in kraja. Ekološko gledano je Smreka v kraju tujek, vendar je vsem še kako jasno, da brez nje ne gre. Želijo pa planirano dolgoročno ustvariti okolju prijazno podjetje, ki se bo vklopilo v celostno podobo kraja. Dolgoročen in smelo zastavljen projekt kanijo Gornjegrajci sofinancirati iz različnih virov na temelju privatne pobude in s pomočjo raznih osnovni garant uspešnega nadaljevanja h Tekst in foto: Edi Mavrič ORGANIZACIJE ČLANOM DRUŠTVA UPOKOJENCEV OB KONCU LETA 1993 Le še nekaj dni pa bo za nami tudi precej razburljivo in za upokojence ne preveč radodarno leto 1993. Kar neverjetno je, kako hitro je leto kljub vsemu naokoli. Navada je, da ob koncu leta naredimo pregled doseženih uspehov, seveda pa nikdar nismo povsem zadovoljni. Tudi v društvu ni nič drugače. Vsa dogajanja pa smo le dolžni obravnavati objektivno do članov pa tudi do širše javnosti. Naš plan dela za leto 1993 je bil ambiciozno zastavljen. Naj omenim le občni zbor, razvitje prapora, sprejetje novih pravil in pri tem spremljajoč kulturni program. Tudi na področju izletništvaje opazen viden napredek. Na teh prireditvah je bilo 556 članov udeležencev. Prisotne pa so še vedno nekatere pomanjkljivosti kot marsikje in v večjih dimenzijah ter na pomembnejših mestih in na višjih nivojih. Po novih društvenih pravilih ostajamo kot društvo nestrankarska in stanovska organizacija. Strankarska nagnjenja se prepušča samim članom v odločitev. Pravilnost take opredelitve dobiva tudi na širšem prostoru vedno več potrditev. Ustrezna zasedba glavnih funkcij v društvu je ena izmed pomembnih zadev. Društvo kot pravna oseba je dolžno poslovati v polni zasedbi ožjega vodstva in v skladu s pravili delovati - tudi dejansko. Kar neverjetno je, da dosedanja številna prizadevanja v tej smeri niso in niso bila uspešna. Čas, da se te nedoslednosti odpravijo tudi na tem občutljivem področju, je dozorel, četudi konkretno ne gre za kdo ve kakšno organizacijsko pomanjkljivost. Povečanje števila članov, pa tudi zavarovancev vzajemne samopomoči je ena kar glavnih planskih nalog v prihodnje. Sedanje število članov je šele na pragu zagotavljanja finančne samostojnosti društva. Z vso resnostjo se približujemo času, ko bo članarina edini odločujoči vir prihodkov. Višina letne članarine za 1994 bo odvisna od programskih nalog ter kvalitetne ravni splošne društvene organiziranosti. In sdaj še par podatkov pod geslom "MORDA LE ŠE NE VESTE?" - da je sedaj v Sloveniji že 400 samostojnih društev in da je v naši občini devet društev, -daje letošnje desetmesečno povprečje števila članov v Sloveniji že preseglo 430.000 upravičencev do pokojnine, - daje povprečje števila zaposlenih /zavarovancev/ v času januar - avgust letos 740 tisoč in da je sedaj v naši občini zaposlenih 4.900 /zavarovancev/, - daje sedaj v naši občini po evidenci domala 4 tisoč upokojenih, - da je v Sloveniji v določenem obdobju, v osmih skupinah od 10 tisoč do 30 tisoč pokojnine prejelo 227.373 upokojencev, kar pomeni preko 53 odstotkov vseh upokojencev, da je znašala pokojnina v istem obdobju v povprečju do 40 tisoč SIT, ki jo je prejelo 24 %, do 50 tisoč 12 % in od 50 tisoč do 100 tisoč 11 % vseh upokojenih. - da je od 100 tisoč do 160 tisoč pokojnine prejelo v enakem obdobju 1.374 upokojenih, - da je znašala povprečno izplačana pokojnina v oktobru letos 32.387 SIT, znotraj te pa: starostna 35.793,- SIT, invalidska 29.313,- SIT in družinska 25.144,-SIT, - da so znašale povprečne neto plače v Sloveniji v dobi januar -avgust letos 44.590,- SIT, - da naše društvo ima sedaj 605 članov, starostnih 53 %, invalidskih 23 % in družinskih, kmečkih in drugih 24 %, - da je v društvu včlanjenih 378 žensk in 222 moških, - da je povprečna starost pri ženskah 65 let in pri moških 63 let, - da je v zadnjih štirih letih povprečna starost upadla za 5 let Na kraju pa močno upam, da bodo naši predstavniki pri republiški zvezi tudi v letu 1994 pri pristojnih republiških oblastnih organih vztrajni z določeno mero strpnosti in da bodo zastavili ves vpliv in vso sposobnost, da se zaustavijo in preprečijo ukrepi na škodo utemeljeno pridobljenih pravic upokojencev. Vsem članom in društvenim sodelavcem želim prijetne in vesele božične praznike v letu 1994 pa vsem mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. Zahvaljujem se članom in vsem prizadevnim odbornikom za njihovo zaupanje! Steiner Franjo st. KULTURA Exlibrisi na razstavi v Mozirju Galerija Mozirje je skupaj z Društvom EXLIBRIS SLOVENIAE pripravila ugledno razstavo knjižnih znakov iz številnih držav, med njimi so seveda tudi slovenski. Gre za exlibrise z versko vsebino, kar pa ne pomeni, da so razstavljeni znaki le iz krogov duhovščine. Kot so zapisali v vabilu, so exlibrisi iz zbirke prof. R. Pavlovca. Exlibris ali knjižni znak se uporablja že od davna. Pomeni pa seveda lastništvo osebe, ki v knjigo nalepi svoj knjižni znak. Na sploh velja ugotovitev, da so upodobitve teh znakov ljudje vedno prepuščali vidnim umetnikom, zato so tudi privlačni, posebno pa še tedaj, ko jih gledamo na razstavi in to iz večih dežel z različno kulturo. Oblikovalci so pri svojem delu uporabljali različne tehnike od lesoreza, linoreza, bakroreza in še kako drugače. Številni so tudi barvni, prav najzanimivejši so ročno kolorirani, ti so seveda tudi najdragocenejši. Skratka, spet smo lahko v Galeriji Mozirje občudovali lepoto oblikovalskega ustvarjanja in seveda smo ob tem občutili veliko ljubezen, ki jo lastniki knjig izkazujejo svojim knjižnim zbirkam. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 12.00 vse do 24.decembra. A.V. ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE OBVESTILO Zaradi odpovedi prirediteljev komornega orkestra Pro Arte in opere Ljubljana za napovedane predstave, napovedujemo nove termine: - koncert komornega orkestra Pro Arte bo v nedeljo, 9.1.1994, ob 16. uri v farni cerkvi Nazarje. Predprodaja vstopnic v knjižnici Mozirje in Glasbeni šoli Nazarje, cena 300 SIT. - baletna predstava Sneguljčica v operi Ljubljana pa bo v sredo, 22.12.1993, ob 11. uri. Odhod iz Mozirja ob 9.00 uri izpred občine Mozirje. Informacije in prijave v knjižnici Mozirje. KULTURA izročilo v Lučah V soboto, dne 27. novembra je bila na 3. programu slovenskega radia oddaja, ki jo je pripravila Simona Moličnik in je bila namenjena ljudskemu izročilu v Lučah. V oddaji je sodelovala skupina domačinov, ki so uspeli prikazati nekdanje navade ljudi v tej lepi hribovski vasici. Vsebinsko je šlo za povezavo besede s pesmijo ali drugače, opis navad iz preteklosti je bil oplemeniten s pesmijo tistega časa. V prvem delu je pripovedovalka v lepem lučkem narečju opisovala dogajanja skozi praznično leto domačinov, kar je bilo posrečeno in živo pričevanje ljudske izvirnosti in prvobitnosti. Tudi spremno besedilo v oddaji je bilo pestro in podučno sestavljeno, bilo je neke vrste opomin, da moramo spet najti pot k našim koreninam, k naši ljudski kulturi. Slovenci imamo kaj povedati in tudi pokazati, smo narod, ki je v vsakem pogledu hodil v korak z drugimi, večjimi, zato se nimamo česa sramovati, najmanj pa naše ljudske pesmi in izročila na sploh. Kdor je pred davnimi leti prisluhnil ljudskemu petju, je lahko spoznal bogastvo in lepoto notranjih občutkov naroda, saj je to tudi neke vrste izkaznica. Podobno velja za običaje in navade. Ljudska modrost nikakor ne more biti podcenjevana, saj je del naše dediščine in mi moramo biti na njo ponosni! Simoni Moličnik in njenim sodelavcem, seveda pa predvsem nastopajočim, lahko le čestitamo! Zal je malo mladih izobražencev, ki čutijo za dolžnost dati nekaj svojega znanja tudi domačemu kraju in ljudem med katerimi so rastli. Vsekakor si želimo še več podobnih oddaj, s katerimi je naša dolina najlepše predstavljena, namreč z besedo in pesmijo! Veliko je še tega po čemer slovijo ljudje ob Dreti in Savinji, pa bi pričakovali, da še pripravijo na ustreznem uredništvu radia Slovenija kakšno oddajo. A.V. GORAN HORVAT RAZSTAVLJA V VELENJU V petek, 3. decembra je odprl svojo 55. samostojno razstavo slikarskih del, v galeriji VEGRAD v Velenju, umetnik Goran Horvat iz Nizke. Razstavo pisane palete slikarskih umetnin je odprl akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec. V likovni kritiki je med drugim zapisal: "Slikarju Goranu Horvatu ne gre za slikarske novosti za vsako ceno ali zgolj za nekritično estetiziranje, niti se ne nanaša na naključne učinke, temveč trdno veruje v svojo ustvarjalno moč, v slikarsko osvajanje stvarnosti. Dialog s svetom, zanimanje za različne segmente življenja, sedanjosti in prihodnosti, poetično preoblikovanje stvarnosti, vodi slikarja k cilju - doseganju lepote in resnice. Slikarstvo je zanj razmišljanje, izkustvo in spoznanje!" Odprtja razstave sta se med drugimi udeležila tudi podpredsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter generalni konzul Republike Slovenije v Avstriji, Jože Jeraj. Razstava v podjetniškem okolju GIP Vegrad Velenje bo odprta še do konca leta. Jože Miklavc Umetnik Goran Horvat v družbi z gosti NARODOPISJE Iz Orožnovih zapisov pomimA mm sr. mm Na zahodnem delu Dobrovelj stoji cerkev sv. Urbana, ki spada pod faro Nazarje. Prej nekoč je bila podružnica župnije v Braslovčah, leta 1860 pa je prišlo do sprememb cerkvenih območij in tako je ta cerkev pripadla župniji, v kateri je še sedaj. Že v urbarju gornjegrajske gosposke iz leta 1426 se že omenja cerkev sv. Urbana, ki je bila tedaj zgradba v gotskem slogu. Iz nekega cerkvenega poročila leta 1669, je razbrati, daje sedanja cerkev bila zgrajena v letih 1655/56, veijetno je prejšnja bila v neuporabnem stanju. Kot vse kaže, je gradnjo vodil generalni vikar braslovške župnije Filip Tepina, kije leta 1657 zapustil Braslovče. Vsekakor je dejstvo, daje cerkev posvečena sv. Urbanu stala na Dobrovljah že pred časom, ko so v Gornjem Gradu pričeli voditi, že prej omenjeni urbar. Leta 1829 so cerkveni zvonik prenovili, ga povišali in nanovo prekrili. Prav zanimivo pa je, daje bilo leta 1835 odprodano posestvo, ki je pripadalo cerkvi sv. Urbana, izkupiček pa so porabili za gradnjo župnišča v Braslovčah. Obstaja domneva, da je braslovška župnija vendarle obdržala v hasnovanju omenjeno posest, prav verjetno pa je, da so ob vključitvi v nazarsko župnijo, dogovorno obdržali cerkveno posestvo Braslovčani. Seveda so to le domneve, kajti pisnih virov o tem ni. Večja popravila na cerkvi so opravili v letu 1841, tedaj so povsem obnovili ostrešje cerkve. Cerkev je imela le en sam oltar in je bila od vsega začetka obokana. Piše: Aleksander Videčnik |N A R O D O P I S J E V času, ko je Orožen opisoval cerkve na našem območju, sta bila v zvoniku dva zvona, eden iz leta 1676 in drugi, večji, pa iz leta 1719. Avgust Stegenšek je v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905, opisal cerkev sv. Urbana z eno ladjo, ki meri 14,8 m v dolžino in 4,4 m v širino, prezbiterij je 3,9 m dolg in 2,7 m širok, nad njim je zgrajen zvonik. Omenja, da je prejšnja cerkev bila v gotskem slogu in je zaradi propadanja postala neprimerna, zato so jo podrli. Cerkev je imela vseskozi le en oltar, v njem pa stoji kip svetega, papeža Urbana, ob straneh pa sta sv. Jožef in Devica Marija. Le malo ljudi pa ve, daje oltar postavil leta 1886 sloviti mojster Janez Vurnik iz Radovljice. Oblic za izdelavo svetilnih fresk, ohranili so ga pri Orešniku v Primožu. V prihodnji številki bomo opisali, kako so naši predniki razsvetljevali bivalne prostore. A.V. U Cas marsikaj spremeni, tako se je tudi mnogo tega spremenilo na nekdaj mogočni Klemenškovi kmetiji, ki leži 1188 metrov nadmorske višine, nad Logarsko dolino. Domačini še danes pomnijo, da je kmetija na Klemenčjem, pred drugo svetovno vojno predstavljala trdno gospodarsko enoto. Danes je opuščena, saj so stavbe med vojno požgali Nemci. Da gre za zelo staro, srednjeveško "hubo", pričajo podatki iz urbarja gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426. Verjetno najzanimivejši gospodar je bil Rok Klemenšek, ki je že kot 23 let star mož postal župan občine Solčava in je kar nekaj let ostal na tem odgovornem položaju. Rok se je rodil leta 1859. in je umrl leta 1931. Zadnji moški tega rodu, Kristl Klemenšek, danes star 84 let, opisuje svojega očeta kot klenega moža, ki je bil zelo razgledan, dober govornik in umen gospodar. Brati in pisati se je naučil kar sam, tako pa tudi nemške govorice. Tiste čase je na Klemenčjem bilo okoli 100 ovac in do 35 glav goveje živine. V zakonu z Macesnikovo hčerko se jima je rodilo deset otrok, devet fantov in eno dekle. Kljub temu pa » je družina štela več članov, saj so bili pri hiši še po trije hlapci, dve dekli, rejevc (govedar), |J pastir in kozar. Seveda je bilo potrebno toliko ljudi, da so obdelovali kakih 200 ha veliko f posestvo. Rok Klemenšekje po poroki dokupil še drugo posestvo, Krofičevo imenovano. Tako se je običajno znašlo za mizo kakih 20 ljudi. Kot se naš sogovornik spominja, so pri mizi, kjer so jedli, upoštevali ustaljen red razporeditve. Na čelu mize, vedno nasproti vhodnih vrat, je sedel gospodar, sledil je "ta večji" hlapec, ki je v odsotnosti gospodarja odrejal delo, naprej , je sedel drugi hlapec in ob njem "tretjak", njim so sledili "govedar", pastir, kozar, ob strani (pri - ' oknu) so sedeli starejši ljudje, ki so spadali k družini, sledile so dekle, kot prva je sedela "fišterna", prva dekla, tej so sledile ostale. Domači otroci so se, ali "podtaknili" za mizo, ali pa so sedeli pri posebni mizi. Tako se je družina srečevala zjutraj ob zori pri zajtrku, dopoldne ob malici [n opoldne ob kosilu, popodne okoli 16. ure so spet malicali in zvečer v mraku večerjali. Če pa so bili na polju, so jim obroke prinašali in so tako jedli, kjer so pač delali. Spomin Kristla seže še v čase, ko je z očetom prihajal k maši v vas (Solčava). Tedaj je bil običaj, da so hribovci imeli pri znancih v vasi svoje skrinje in v njih praznično obleko, saj so hodili po slabih poteh in so prihajali v Solčavo blatni in neurejeni. Po maši so se navadno zbrali v gostilni Pri Šturmu, kjer so potem gospodarji modrovali in se pogovorili o vsem potrebnem, tudi politizirali so, vendar pa nikoli žolčno, bili so precej enakih misli in zato tudi strpni. Rok Klemenšekje imel med ljudmi velik vpliv, bilje ugleden kot gospodar, pa zelo znan kot zdravilec za ljudi in živino. Marsikdo je rad sprejel njegov nasvet, saj je bil daleč znan Kristi Klemenšek LJUDJE IN DOGODKI ; živinorejec in odličen poznavalec ovčjereje. Vedno je imel plemensko živino, ovce pa je sam selekcioniral in veliko pripomogel k uveljavitvi jezersko solčavske pasme. Vsi so vedeli, da je za svoje delo prejel veliko visokih priznanj, kolajn in diplom. Posebnost Roka Klemenška je bila hitra odločitev, ko se je opravil na kakšno potovanje. Prijateljeval je z veterinarjem Jelovškom, ki je sicer služboval v Gradcu, pa je pogosto prihajal na Klemenčje. Z njim sta potovala po Italiji, Švici, Franciji in po avstrijskih deželah, povsod tam, kjer je bila razvita ovčjereja ali govedoreja. Domov je Rok prinašal spoznanja in izkušnje od blizu in daleč. Sicer pa je znano, daje Rok Klemenšek prijateljeval še s Franom Kocbekom in dr. Frischaufom ter sodeloval pri gradnji planinskih postojank, posebno na Okrešlju. Na posestvu so pridelali vse, kar so potrebovali za življenje. Tudi moke niso nikoli kupovali, se spominja Kristl Klemenšek. Ajdo so sejali le na "požarnih", sicer pa z njo niso imeli uspehov. Mlačva je bila pozimi (decembra), žito se je v snopih sušilo na kopah, ko pa je malega šmarna pričelo pihati mrzlo od Ojstrice sem, so snope hitro prepeljali pod streho. Mlačev je bila veliko opravilo, tudi po svoje doživetje, saj je šlo za kruh in ljudje so ga spoštovali vse drugače kot danes. Okoli Božiča je bila mlačev končana, tedaj je gospodinja spekla pšenični kruh v hlebih (pomlativnica) in vsakdo, ki je sodeloval pri mlačvi, je dobil tak hleb kruha. Na predvečer Božiča pa so pripravili na mizi za vsakega od družine velik kos opotičenega kruha in nanj položili klobaso. V šolo so hodili v Solčavo, tedaj je bil tam učitelj Branko Zemljič. Nekateri od Klemenškovih otrok pa so pohajali v šolo v Nazarje, tam daje bila boljša šola, so menili. Tedaj so stanovali pri Kosih. Oče Rok je poskrbel, da so se otroci izučili poklicev in potem predal posestvo sinu Jožetu. Morda še tale zanimivost, oče ni svojih zagovorov nikoli povedal komu izmed svojih otrok, kar je tudi svojevrstno dejstvo. Rok Klemenšek je torej bil po svoje zelo zanimiv človek, naprednih misli in velikega znanja. Da so ga ljudje spoštovali, priča tudi njegovo 23-letno županovanje v Solčavi in ko je s 23 leti to postal, je v negotovosti stopil k župniku Zdolšku po nasvet, pa mu je ta prigovarjal, da naj le sprejme županstvo in tako je tudi bilo. In na koncu, Rok Klemenšek je bil redni dopisnik časopisa Slovenski gospodar, čeprav je računal na pamet, ker pač ni drugače znal. Tedaj so živino in druge pridelke prodajali kar "na črez", pa je tako računanje odpadlo. A. Videčnik H£ce&4 0*l£ Y OUtMDrH) Sr/) May£ Ufi k KOT! fei , SteČU* tZAHjeC M StVHj/tifJ:* B SVEČANI PRIČETEK ODDAJANJA "VAŠE TELEVIZIJE" Ob prisotnosti številnih gostov ter predstavnikov skoraj vseh lokalnih televizijskih študijev in osrednjega TV centra Televizije Slovenija, je "pognal" novi oddajnik "vaše" televizije, Regionalne televizije VTV, podpredsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, skupaj z otrokoma zakoncev Djordjevič Alenom in Jano. Gospod Peterle je menil, da je to pomemben gospodarski in medijski dogodek za Slovenijo in Evropo, posebej pa tudi za njega kot zunanjega ministra, saj se bo lahko malo postavil pred politiki v bližnji Avstriji (ob svečanosti je bil navzoč tudi g. Jožef Jeraj, generalni konzul RS na Dunaju). C Lastnik VTV studija, gospod Rajko DJORDJEVIČ je ob tem dogodku povedal, "daje bil ta cilj s trnjem kronan, da gaje dosegel le z velikimi napori sodelavcev, prijateljev in poslovnih partnerjev ter družine. Da pa je to šele začetek velikega projekta, ki bi se naj razvil za potrebe gospodarstva in politike štajerskih in koroških občin, ne le za lastno eksistenco." Vsaj še nekaj časa bo Regionalna televizija VTV oddajala poizkusne oddaje, saj bo za redno pošiljanje TV programa potrebno zagotoviti ustrezne kadre, dopisništva in še nekaj najsodobnejše elektronske opreme. Prvi odmevi na sprejem TV signala s področja skoraj polovice Slovenije pa so ugodni. Vidimo in slišimo se, "naša televizija", na kanalu 52 UHF. Z oddajnika na Plešivcu bo vsekakor pomembna možnost informiranja in tribuna gospodarskega, kulturnega ter političnega utripa tudi občine Mozirje. doze Miklavc Rajko Djordjevič, lastnik VTV, in Lojze Peterle ob "startu" regionalne televizije H1 Smučarski skoki v Lepi njivi Prizadevni ljubitelji smučarskih skokov iz Lepe njive so pod vodstvom Srečka Ledineka v nedeljo, 5. decembra organizirali zanimivo tekmo v tej disciplini na 42-meterski skakalnici. Rezultati niti niso najpomembnejši, najdaljši skok je meril 38 metrov in pol, važno je bilo sodelovati in se dodobra naužiti zimskih radosti. Na tekmi so nastopili skakalci iz Lepe njive, Lok pri Mozirju in Velenja. Tekst: KF, Foto: C. Sem Nekateri skoki so bili krajši, drugi pa daljši. ŠPORT Sezona bi lahko bila boljša ... v Nazarjah v spremstvu angelčkov in parklja (foto KF) ...v Mozirju je delil darove na prostem (foto: C. Sem) PRIŠEL JE MIKLAVŽ Pogovor z Andrejem Marovtom Helešičem, državnim reprezentantom v gorskem kolesarjenju. SN: Letos o vaših tekmovalnih nastopih nismo veliko poročali, zato nam opišite potek sezone 93! ANDREJ MAROVT HELEŠIČ: V letošnji sezoni sem tekmoval v glavnem na dirkah državnega prvenstva za pokal Energia in še na nekaterih drugih. Začelo seje z novoletnim kriterijem v Savljah 3. januarja, kjer sem izpadel. To je bila dirka v kategoriji "cross country" in če z njo nadaljujem, sem 28. februarja nastopil na ulični dirki v Škofji Loki, kjer sem padel in poškodoval kolo do te mere, da je bilo treba dobiti drugega. Moralno se lahko tolažim le s tem, da je bil moj padec predvajan v oddaji Nedeljskih 60. 22. maja sem nato na Urhu pri Ljubljani osvojil tretje mesto, teden kasneje sem bil na Črnem vrhu četrti. 25. junija se mi je v Mariboru pokvarilo kolo, mesec dni po tem sem bil na Ljubnem peti. 1. avgusta sem na Jezerskem osvojil tretje mesto, 18. septembra v Kranjski gori drugo, 26. septembra me je v Mariboru spet izločila okvara kolesa. V končnem vrstnem redu sem v točkovanju serije "cross country" zasedel 6. mesto. V spustu oz. "down hillu" sem bil na mednarodni dirki v Zagrebu 8. maja tretji, 15. maja v Zalogu prav tako tretji, na domači dirki na Ljubnem sem 25. julija zmagal in za konec 28. avgusta na Vrhniki padel ter v končnem vrstnem redu serije "down hill" osvojil drugo mesto. Ob tem moram povedati, da sem bil zaradi občasnih težav s prevozom, lastnih poškodb in okvar kolesa prisiljen nekatere dirke izpustiti. SN: Našteli ste nam dosežene rezultate. Kako pa sami ocenjujete letošnjo sezono? ANDREJ MAROVT HELEŠIČ: S sezono nisem povsem zadovoljen. Pred njenim pričetkom sem si zastavil cilj, da ostanem v državni reprezentanci. To mi je sicer uspelo, vendar zanjo letos nisem niti enkrat nastopil. Pred evropskim prvenstvom sem bil brez kolesa, na svetovno prvenstvo pa nisem potoval zaradi poškodbe pri padcu. Z ostalimi uvrstitvami sem bolj zadovoljen, vsekakor mi največ pomeni zmaga v spustu na domači dirki. Poleg tekmovalnih rezultatov moram omeniti še dva pomembna dogodka. Prvi je dobra organizacija obeh dirk na Ljubnem ob Savinji, drugi pa je pridobitev novega sponzorja. To je podjetje Moto klub iz Ljubljane, katerega lastnik je Niko Mihelič, javnosti poznan kot komentator dirk formule 1 na slovenski televiziji. Moto klub je zastopnik za prodajo italijanskih avtomobilov Ferrari in ameriških koles KHS. S kolesom tega proizvajalca sedaj tekmujem tudi sam, poleg tega sem za kolesa KHS postal pooblaščeni prodajalec in serviser. SN: S kakšnimi načrti boste vstopili v sezono '94? ANDREJ MAROVT HELEŠIČ: V prihodnjem letu je moj osrednji cilj nastop na evropskem prvenstvu, medtem ko nastop na svetovnem f* ŠPORT bržkone iz finančnih razlogov ne bo mogoč, ker je prvenstvo v Ameriki. Načrtujem udeležbo na vseh dirkah za državno prvenstvo, pri čemer želim na vsaki dirki na stopničke za zmagovalce. V cross countryu bo konkurenca prihodnje leto še ostrejša, saj prihajajo med člane nekateri zelo dobri mladinci. Glede na svojo starost prihajam sedaj v obdobje, ko se morajo pokazati najboljši rezultati. Le-te bo treba dosegati tudi zaradi sponzorjev. Poleg naštetih temovalnih ciljev nameravam v letu 1994 organizirati tako kot letos obe tekmi za pokal Flosarja, ki naj bi bili zadnji vikend pred Flosarskim balom. SN: Želimo vam čimveč uspehov v novi sezoni! ANDREJ MAROVT HELEŠIČ: Sezona bo naporna in zahtevna, zato mi ne preostane drugega, kot da se nanjo čimbolje pripravim in si zanjo čimveč sreče zaželim tudi sam! KF,foto: Žiga Živulovič Ljubenci - pravi planinci! Planinski krožek na naši šoli smo pričeli obiskovati meseca oktobra. Priprave ne tekmovanje "MLADINA IN GORE" so potekale intenzivno. Na tekmovanje sta se prijavili dve ekipi - skupaj osem tekmovalcev. Učila in vzpodbujala nas je naša mentorica. Po vseh pripravah smo se v petek, 26.11.1993 odpeljali v Ilirsko Bistrico, kjer je bilo državno planinsko tekmovanje "MLADINA IN GORE". Pot je bila dolga in ko smo prispeli, smo ugotovili, da smo edini udeleženci iz naše doline. Pisanje testov se je pričelo po malici v razredih OS Ilirska Bistrica. Testi niso bili težki, vsaj nam se je tako zdelo. Po končanem pisanju in napenjanju možganov smo si odšli ogledat slovenski nemi film Triglavske strmine. Nato je sledila razglasitev rezultatov ekip, ki so se uvrstile v finale. Najboljši smo bili mi, prva ekipa iz Ljubnega, saj to je med dvainštiridesetimi ekipami iz vse Slovenije skoraj neverjetno! Ampak s tem še ni bilo vse končano. Po kosilu je bil na vrsti kviz, ki smo ga nestrpno pričakovali, saj smo bili precej živčni. Najprej je zborček zapel nekaj pesmi, potem pa so povabili na oder vseh šest ekip. Po mnogih vprašanjih, težkih in lahkih, smo se uvrstili na tretje mesto, za ekipama OŠ Hoče in OŠ Trzin. Bili smo seveda zelo veseli. Tako smo si Boštjan Kosmač, Matjaž Štefan in Tjaša Sovinšek priborili za nagrado prüsike - pomožne vrvice in priročnik z naslovom "Klatenje po gorah". V šoli pa smo prav vsi dobili še spominske diplome in nalepke Mladinske komisije PZ Slovenije. Zahvaljujemo se naši mentorici Alji, ki nam je pomagala spoznavati skalaše in svet gora. Ljubenci smo pravi planinci ter ljubitelji gora in takšni bomo tudi ostali! Tjaša Sovinšek, OŠ Ljubno/Savinji 6.b. razred, Planinski krožek PTT PODJETJE SLOVENIJE, p.o. PE CELJE, MARKETING Štev.: 2-0/3166/1-93/JK, Datum: 07.12.1993 KRAJEVNA SKUPNOST LUČE 63334 LUČE OB SAVINJI ZADEVA: Telefonski priključek za Planinsko društvo Luče ob Savinji - bife Igla ZVEZA: Dopis štev. 28/93, z dne 25.10.1993 Na osnovi zgoraj navedenega dopisa, vam sporočamo, da smo z vami sklenili aneks štev, 4, k sporazumu štev. 6/11684/1-90/JP, na osnovi katerega imate odobreno uporabo še za dodatnih 20 tf. priključkov. Za vsakega bodočega tf. naročnika, kateremu bo dodeljen tf. priključek iz te ' kvote, morate do PTT PODJETA SLOVENIJE- PE CELJE, poravnati obveznosti v znesku 3000 DEM (v tolarski protivrednosti), za posameznika. Tf. naročnik mora poravnati do ptt-ja še strošek vzpostavitve naročniškega razmerja iz zgraditve razvodnega omrežja, za kar bo sklenjena pogodba med njim in ptt podjetjem Slovenije, PE Celje. Za planinsko društvo Luče ob Savinji - bife Igla, morate nakazati znesek iz omenjenega aneksa in poslati soglasje za priklop. Ko boste vse potrebno izvršili bomo Planinskemu društvu Luče poslali pogodbo za sklenitev telefonskega naročniškega raz merja. Lep pozdrav! Sestavila: Jelka Kaligaro V vednost: - Planinsko društvo Luče ob Savinji, ŠTEFAN KRČMAR, ing. el. PRIPIS Kot bivši predsednik gradbenega odbora za izgradnjo PTT omrežja v KS Luče sem se osebno odločil, da z zgoraj navedeno vsebino seznanim širšo javnost, ki bo na podlagi tega lahko ocenila poteze PTT podjetja Slovenije - PE Celje. Dodati moram naslednje: KS je res podpisnik aneksa št. 4, vendar smo pred podpisom dodali stavek s vsebino, da bodoči naročnik nakaže znesek 3000 DEM protitolarske vrednosti na ŽR KS Luče, kar se mi zdi logično, če vemo,da je bila akcija financirana v celoti iz sredstev pričakovalcev telefona (210) in sredstev samoprispevka ter izvedenega ogromno prostovoljnega dela (gre v tisoče prostovoljnih delovnih ur). Ker kot kaže PTT ne upošteva aneksa z našim dodatkom, si bom osebno prizadeval, da bo svet KS Luče razveljavil le-tega, saj smatram, da smo za PTT naredili dovolj, ko smo uspešno končali tudi za njih pomembno akcijo, da pa bi morali biti v bodoče nekakšen servis za pobiranje neupravičenega denarja za PTT podjetje - PE Celje pa je že malo preveč! Jernej Plankl, Luče 128 Kako bomo odborniki mozirske skupščine ravnali na naslednjem zasedanju? Kakor je v naši dragi dolini že v navadi, dajejo oblastne strukture odgovore samo v primeru, če le - tem ustreza in če se da tistega, ki postavlja vprašanja, očrniti ali pa vsaj postaviti na laž. Če pa človek argumentirano vpraša stvari, ki še kako zadevajo davkoplačevalce, pa odgovora ne dobi. V mislih imam vprašanja,ki jih je zelo konkretno (kar 3-krat) postavil mag. Peter Weiss in vprašanja, ki sem jih postavil jaz v predzadnji št. SN. Roko na srce, odgovorov niti nisem pričakoval, saj bi se najbrž zapletlo že pri podpisovanju slednjega, saj smatram, da prvo (in zaenkrat edino) pojasnilo, ki mi je bilo dano s strani predstojnikov upravnih organov SO Mozirje, ni zraslo na zelniku vseh predstojnikov, ampak pri posamezniku (-ih). Pa še večino mojih trditev bi bilo potrebno potrditi, tako da se odgovora res ni izplačalo napisati. Moj namen pa ni moledovanje za odgovor na vprašanja, ki so bila takrat postavljena, saj nam izkušnje boleče kažejo, da je izvršna občinska oblast s svojimi samoupravljalskimi in zapravljalskimi manirami, na to pač imuna. Temveč je moj namen, potrkati na vest kolegov odbornikov, ki bi lahko, če bi vas bila volja, temu naredili konec. Saj ste (smo) ali naj bi bili izbrani najboljši med ljudstvom. Vendar kakšno je šele ljudstvo, če smo mi res najboljši med njimi? Ali pa mogoče le nismo? V 21. št. SN sem vas pozval, da zbiram podpise za nezaupnico predsedniku IS, da bi podpise prišel iskati tudi na dom. Sprva sem se tolažil z mislijo, da odborniki pač ne berete tega časopisa. Vendar pa je ta tolažba kaj hitro zvodenela, saj mi je kar nekaj poslancev čestitalo za sestavek, me načelno podprlo, podpisa pa kljub temu, razen seveda svojega, nisem dobil nobenega. Sedaj vas opravičujem s tem, da se držite sklepa, ki ste ga sprejeli na skupščini, preden sem vas pozval k podpisovanju, da se o nezaupnici ne boste PISMA BRALCEV izrekli, dokler pristojne institucije ne bodo opravile revizije. V zdravstvenih zavodih je le-ta sedaj opravljena in zapisnike imate vsi v gradivu. Ugotovljene SO nezakonitosti. Naj navedem samo en odstavek iz več kot 60 strani gradiva. Str. 6 odstavek 4: "S kontrolo ugotavljam, daje mag. Alfred Božič s podpisom dokumenta (virmanski nalog), po katerem so bila vrnjena namenska sredstva za investicije, Zgomjesavinjskemu zavodu Mozirje povzročil materialno škodo." Višino materialne škode naj ocenjujejo tisti, ki se na to spoznajo. G. Božič jo bo vsekakor hotel zminimizirati kolikor se bo dalo in, po izkušnjah, ki jih imamo z njim, polil gnojnico tudi po inšektorjih SDK, ki imajo prav gotovo toliko znanja, da zapisnikov na pamet niso pisali. Politično in moralno odgovornost pa nosimo tudi mi, škoda ki je bila povzročena na teh dveh področjih pa je prav gotovo nekajkrat večja od materialne. Tu, spoštovani kolegi pa opravičila in sprenevedanja ne pridejo več v poštev. O tem bo tekla beseda na naslednji skupščini in ne udeležiti seje, bo pomenilo dati PODPORO nezakonitostim, ki jih je počel predsednik IS in direktorfirme Božič, čemur ljudje pravijo tudi: "Kraja našega denarja." Mislim, da mi ni potrebno posebej poudarjati,da bodo ljudje v zadnji št. SN letos že lahko prebrali imena teh ljudi. Tudi za ceno takih emotivnih izbruhov in groženj, ki sem jih bil enkrat že deležen. Mirko Zamernik, Podvolovljek Prenovitelj pa kar z lopato Sem redna bralka Savinjskih novic in zanima me, kakšne kriterije zastopa uredniški odbor pri objavljanju gradiva za svojo kroniko. Letošnjega 13. novembra mi je sosed Joško V. skušal verjetno nekaj dopovedati, kar je storil tako, da meje treščil z lopato po glavi. Zgrudila sem se na tla, prišla je policija, sestavila zapisnik, fotografirala krvave madeže na tleh in odpeljala lopato, pripomoček Joška V. pri konstruktivnem dialogu. V Našem času so si bralci 18. novembra prebrali sporočilo z naslovom Z lopato ju je udaril v rubriki policijske postaje Mozirje. Dobesedno navajam vsebino članka: Prvi sneg je povzročil kar nekaj težav voznikom, kot kaže pa tudi tistim, ki so se nadenj spravili z lopatami za čiščenje snega. 13. novembra okoli 14. ure, so se v Radmirju sprli Jože V., 48 let, Antonija B., 52 let in Janez B., 23 let. Pri tem je poskušal Jože V. spor rešiti kar z orodjem, lopato, s katero je oba, tako Antonijo kot Janeza udaril in ju lažje telesno poškodoval. Mozirski policisti zdaj zanj pišejo kazensko ovadbo. ~ Dodati nimam kaj, ker bo zadeva tako ali tako obravnavana na sodišču. Kot redno bralko Savinjskih novic pa me moti to, ker primer ni bil objavljen v vaši kroniki. Mislim si lahko, da imate pri objavljanju informacij, ki vam jih posreduje mozirska policija, zelo čudne kriterije. Sprašujem vas, ali je objava kaznivega dejanja morda odvisna od tega, kdo je kaznivo dejanje storil?! Mislim, da če je Policijska postaja Mozirje posredovala informacijo v Velenje, jo je morala tudi vam. Vljudno prosim, da objavite mojo pismo v celoti z vašim odgovorom vred. V nasprotnem primeru bom prisiljena objaviti svoje pismo drugje, z dodatnim komentarjem. Lep pozdrav! Antonija Brglez Radmirje Spoštovani! Informacije o dogodku, o katerem pišete v svojem pismu, nam na policijski postaji pred izidom 23. številke niso posredovali, zato ga v rubriki "Kronika" objavljamo v tej številki. Uredništvo Spoštovano uredništvo! V Savinjskih novicah št. 24 je pod tem naslovom s podpisom Tonča Žunterja, dr. med. izšel članek, s katerim podpisani skrbno in natančno opisuje, kako je na zakonit način pridobil vsa potrebna soglasja za opravljanje privatne zdravniške prakse. Prav gotovo je v ihti, ko je med pisanjem petih točk že v mislih koncipiral zadnji odstavek omenjenega članka, kako bo zopet oblatil moje ime, pozabil na nekatere podrobnosti in 6. točko. Zato ga moram na njih spomniti, kajti še ni dolgo, ko smo v Novem tedniku prebrali, kaj bi bil, če bi ne bil dosleden. Zato ga moram opravičiti, da ne bo to, kar je. Lepo je tudi od vsakega, da če že.eno stvar prične razlagati, da jo le razloži do konca. V tem primem, pa še manjkajo nekatere "podrobnosti", ki jih je le treba obrazložiti. Pri 2. točki je treba pripisati. Posebni komisiji Ministrstva za zdravstvo si pokazal tuje prostore za opravljanje zdravniške prakse. Dovoljenje od lastnika nisi niti iskal, ker si to ambulanto očitno lastiš, saj si v nadaljevanju zapisal, citiram: " da izpolnjujem vse pogoje za opravljanje zasebne zdravniške dejavnosti v Lučah." Konec citata. Podrobnost, ki jo večina bralcev sploh ni opazila je, daje Komisija ministrstva ugotovila, da prostori ZP Luče ustrezajo zahtevam privatne prakse, ne pa Tonč Zunter, kot sam trdi. Ta Tonč Zunter, pa si mora pridobiti prostore ali v najem ali jih kupiti ali pa zgradi nove. Tega pa še do danes ni storil. Sedanje prostore ZP Luče daje v najem Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje s soglasjem IS, katerega pa ZSZD še nima. Soglasje je potrebno po določilih občinskega odloka, za katerega je tudi glasoval delegat občinske skupščine Tonč Žunter. Mislim, da je sedaj pošteno, da bi ga tudi spoštoval in ne, da meni očita revanšizem, ko odlok izvajam. Tudi grožnje niso na pravem mestu. Vprašam te "veliki poštenjak" ali ne sliči ravno to, da si, na tisto besedo izrečeno v Novem tedniku. Pri 4. točki si pozabil pripisati. Pogodbo, ki sem jo podpisal z ZSZD Mozirje smo prej obravnavali na Svetu zavoda, kateremu sem predsedoval jaz. Pogoje, ki sem jih zdiktiral, so bili soglasno sprejeti od navzočih članov. Članov Sveta je sicer pet, prisotni smo bili trije in smo vsi trije glasovali "za", torej sklepi so veljavni in zakoniti. Pa še to bi moral povedati, da je sicer kasneje prišel še 4. član, ki sicer v zapisniku ni posebej zapisano in kdor čita zapisnik bo lahko celo ugotovil 80 % udeležbo. Ugotovil pa ne bo, da so pri sprejemanju pogodbe bili navzoči le trije in če odštejemo še tebe (pošteno bi bilo celo, da bi takrat zapustil sejo, ko se je obravnavalo in odločalo o tebi, kot drugi stranki v pogodbi) samo dva. Pogoji, ki si jih postavil in ki jih je Svet zavoda v opisani sestavi sprejel ,so milo rečeno super ugodni za tebe in škodljivi za zavod (tudi ocena IS in ne samo moja). Namreč dobiti opremljeno in prenovljeno ambulanto (precejšen del denarja za prenovitev je iz samoprispevka) za 5 DEM po m2, sforsirati da te je dolžan Zavod in obe medicinski sestri vzeti nazaj v službo takoj, ko boš sam ocenil, da se ti ne splača biti zasebnik, da dežurajo na tvojem terenu itd., niso tako nepomembne stvari. Nimam nič proti, če kdo hoče delati namesto tebe vse tako dolgo, ko bo delal na svoj račun, proti pa sem tisti moment, ko bo to šlo na naše skupne stroške. Sedaj pa 6. točka, na katero si pozabil in bi se morala glasiti približno takole: Vem, da bi dr. But moral pridobiti, predno je podpisal pogodbo z mano, še soglasje IS. To pa je le gola formalnost, ki bo izpolnjena. Kdo si bo pa upal misliti drugače in če bo, mu bom že jaz posvetil. Tako se namreč obnašaš. V zgodovini je bilo že kar nekaj takih ljudi, katere pa še ni dolgo, ki si jih zelo glasno obsojal na mitingih oz. javnih nastopih, ki si jih imel. Ali si se sedaj spremenil ali pa se spreminjaš samo takrat, ko gre za tebe osebno? Odgovori si sam! Dr. But je res prosil za soglasje (vendar že potem, ko je podpisal - moral bi pa prej) in predložil pogodbo. Ko je IS prebral pogodbo, ki sta jo podpisala, je od 10 članov IS 9 to pogodbo ocenila negativno in škodljivo za zavod in zahtevalo, da se pogodba zavrne. Tako še do danes dr. But nima soglasja od IS, zato je pogodba v nasprotju z odlokom, ki ureja to problematiko. Koliko si za to "kriv" sam in koliko dr. But, se zmenita sama. Po mojem mnenju je krivda predvsem na strani dr. Buta, ker je pogodbo podpisal prej predno je dobil soglasje od IS (čeprav je bil pravočasno opozorjen - pa se za opozorilo ni zmenil), ti pa, če si njegov kolega in ker si za zadevo vedel (bil tudi opozorjen, pa še za odlok si glasoval), bi bil lahko toliko korekten, da bi ne izsiljeval takšne pogodbe. Kakor koli že, če hočeš, da bo zadeva popolnoma v skladu s pozitivno zakonodajo, mora ta pogodba dobiti soglasje. Povedati ti tudi moram, da "sveže oz. tople informacije", kijih dobivaš iz sej IS niso najbolj natančne. V veliki zmoti si, ko misliš, da jaz osebno vodim zoper tebe revanšizem, čeprav bi imel vso moralno pravico, ne! Zahtevam le od vseh služb zakonitost in enakost za vse. Če bo IS dal soglasje za tebe, potem mora enako storiti tudi za dr. Deleja in dr. Bejata oz. kateri koli drugega, ki bo prosil za zasebno prakso. To je moje stališče in takega bom zagovarjal in tudi za takega glasoval. Če pa želiš moje mnenje o privatni praksi, pa ti ga še enkrat povem (povedal sem ti že v začetku letošnjega leta). Preveč je nejasnosti v zakonodaji, ki ureja to področje, zato podirati sistem, ki deluje je čisti nesmisel. Ti si nisi dal prav nič dopovedati in si trmasto vztrajal na privatni praksi. Obtožil si me celo brez vsakršnih dokazov, da sem ti oviral podelitev koncesije. Kar ni res! Upravni organ, kije za to pristojen, je izdal dovoljenje v rekordnem času, kar se tiče njegovega dela. Potrebna soglasja niso prišla v rekordnem času! Katera PISMA BRALCEV vprašanja so tista, ki so še nerešena. Prvo so prav gotovo prostori. Zakaj bi moral ZD odstopiti prostore in delovno področje nekomu tretjemu. Radoveden sem, kako bi ti reagiral, če bi prostore v ZP Luče dobil nekdo drug in bi dr. But sklenil pogodbo brez soglasja IS. Stavim cdlo svoje premoženje, da bi nagnal vik in krik, da se ne spoštujejo odloki, da se podpira samovolja in tisoč drugih besed iz tvojega besednjaka, ki ni prav nič prizanesljiv, bi prišlo, si morda upaš trditi, da nimam prav. Torej prostori. Vsi ti so bili grajeni v večji meri s samoprispevkom za potrebe zdravstvene službe. Sedaj se pojavi privatnik (ni važen priimek). Tane more uživati taistih prostorov pod enakimi pogoji, ker za svoje storitve dobiva plačilo, kar pomeni, da mora plačati najmanj, kar je, ekonomsko najemnino. Te pa nisi voljan plačati ne ti in ne zdravniki. Kot občan ti pa povem, da nisem pripravljen zopet plačevati samoprispevka, zato, da se bodo obnavljali zdravstveni prostori vse tako dolgo, dokler bo zasebni zdravnik prejemal 2x višjo plačo kot jaz ali pa 4-krat višjo od povprečne plače v Sloveniji. Vidiš, to je ena stvar, ki je nerazčiščena. Jih je še več, vendar ni primeren prostor, da bi o njih razpravljal. Nimam pa nič proti,če se občani sedanje občine Mozirje na referendumu odločijo in dajo v najem prostore zastonj ali za simbolno najemnino preprosto zato,ker pod takim dokumentom ne bo mojega podpisa. Dokler bom moral take pogodbe podpisovati jaz, pač mojega podpisa pod takšnimi pogodbami ne bo. Pa še eno vprašanje. Koliko so sedaj občani v KS Luče in Solčava na boljšem, ko opravljaš zasebno prakso? Po informacijah, ki jih imam, prav nič. Celo nasprotno, so na slabšem! To je pa druga resnica! PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO MOZIRJE Alfred BOŽIČ, mgr. oec. Skrb za socialno varnost % O sociali in socialni varnosti se zadnje čase v političnih in vladnih krogih precej govori. So pač ugotovili, da so obljube o socialni varnosti uspešne vabe in limance za socialno ogrožene sloje, brez katerih se jim račun na prihodnjih volitvah ne izide. Prvi pogoj socialne varnosti je gotovo gospodarska uspešnost, ki pa sama po sebi še ne zagotavlja tudi socialne pravičnosti, o kateri govorita že papež Pij XI. 1931 v znameniti okrožnici "Quadragesimo anno" in Pij XII. 1939 v okrožnici "Summi pontificatus". Obe okrožnici sta še kako pomembni tudi za naše razmere in čase. Tam, kjer pojmi, kot so: morala, pravica, poštenje, resnica v politiki nimajo domovinske pravice, ali pa so razumljeni kot relativni pojmi, ki jih lahko vsak razlaga v svojo korist in kjer je to, kar je po občečloveških merilih in sodbah sramotno, ali celo kriminalno dejanje, - za druge, na višjih in visokih položajih uspešnost, ali celo odlika, tam za socialno pravičnost ni prostora. To zagotovo ni politika socialne pravičnosti, da prejemajo tisti, ki so, ali naj bi bili zaslužni za izvedbo in zmago komunistične revolucije in še nekateri, do desetkrat višje pokojnine od tistih, ki jih prejemajo delavski upokojenci, da o prevelikih razlikah med plačami, tako v gopodarstvu kot v negospodarstvu sploh ne govorim. A glej zlomka, da ljudje teh tako krivičnih razlik ne bi videli, se pojavljajo propagandni plakati s parolami: "nočemo oborožene revščine". Tisti, ki so to potegavščino, ki je le ena izmed mnogih, izumili, niso socialno ogroženi, ampak živijo v razkošnem izobilju, zato hočejo obrniti pozornost javnosti vstran od krivičnih razlik; obenem pa obrniti slovensko javno mnenje proti naši lastni obrambi in proti našemu obrambnemu ministru gospodu Janezu Janši. Bolj neodgovornega početja teh levičarskih političnih krogov si ne morem predstavljati, če pomislim, v kakšnem geografsko in politično nestabilnem okolju se nahajamo. Namesto osveščanja, nekateri zavajajo javnost z demagoško utopijo: "ali orožje, ali maslo" in potem v javnomnenjskih raziskavah preverijo svojo zavajalno uspešnost. Zdaj je povsem očitno, da nekatere stranke in poslanci ne želijo socialne pravičnosti; skrb za socialno ogrožene jim je zgolj pretveza, da bi mogli sredstva določena obrambi, odnosno, nacionalni in državni varnosti, preusmeriti drugam. Kdor je spremljal razprave v parlamentu pred in po vojni za Slovenyo, kot tudi zdaj v državnem zboru, bo z lahkoto ugotovil, katere so te stranke in poslanci, tudi če ni bral knjigeg. Danila Slivnika "Sto osamosvojitvenih dni". Ali res nimajo taki ljudje nič narodne zavesti in ponosa, da hočejo na račun ogoljufanih in ukradenih in zato socialno ogroženih delovnih množic, za prgišče Judeževih cekinov, zaigrati s krvjo plačano slovensko samostojnost? Ne morem verjeti, da bi bil kdo tako naiven, da ne bi vedel, da bo tisti dan, ko bi zamenjali obrambo z "maslom", konec slovenske samostojnosti in namesto "masla" bodo odvisnost, solze in kri. Scenaristi in režiserji so znani, taktika pa tudi; večino delovnih občanov napraviti socialno ogroženih, potem pa dati na izbiro: ali za obrambo, ki jamči samostojnost in svobodo, ali za kos kruha? To je mojstrovina hudičeve prevare! Da ne bo pomote, - sovražim orožje, ker prinaša uničenje, trpljenje in smrt, zato sem za demilitarizacijo toliko in takrat, ko bodo to storile tudi druge države evropske celine, ko ne bo nihče več ogrožal miru in varnosti. Do takrat pa je potrebno in nujno, da skrbno čuvamo svojo nacionalno in državno varnost, če nočemo spet postati lahek plen kogarkoli. Ivan Glušič, Loke pro Mozirju Vsem članom stranke Tokrat se prvič obračam na Vas, spoštovani član Zgomjesavinjskega odbora Slovenske ljudske stranke, po stare Slovenske kmečke zveze. Za bolj pristen kontakt med člani in vodstvom odbora, se bom tudi v prihodnje tega večkrat posluževal. Razlogov za tokratno pismo je več: od približevanja praznikov in novega leta, seznanitve o sedanjem delu, referendumu o usodi TOK - Gozdarstvo Nazarje, do finančnih problemov stranke v Ljubljani s prošnjo za plačilo članarine. Božični prazniki in Novo leto 1.994 se hitro bližajo, zato je prav, da ob tem na hitro preletimo, kaj smo delali v iztekajočem se letu. Takoj na začetku smo z obsežno akcijo zbiranja pomoči pomagali našemu članu Klinarju iz Krnice, da si je postavil novo gospodarsko poslopje. Zbrali smo 2.500.000 SIT in 250 m3 lesa. HVALA VSEM! Iz rednih sredstev smo pomagali tudi Jurjevec Ediju in Peternel Janku. Sodelovali smo pri akcijah Podeželske mladine in Aktiva kmečkih žena, udeleževali srečanj na nivoju stranke v državi. Organizirali smo tradicionalno Srečanje kmečkih družin, prispevali svoj delež pri nekaterih "Miklavževan-jih" in podobno. Občinskih politični zdrah ne bi razčlenjeval, omenil bi samo probleme v zvezi z zdravstvenimi zavodi, mozirsko avtobusno postajo, čistilnimi napravami v občini, sredstvi za drobno gospodarstvo. V vseh naštetih problemih je vpleten tudi predsednik IS mag. Božič in s tem posredno Izvršni svet SO Mozirje. Večina vas ste tudi član TOK-Gozdarstvo Nazarje, zato bi vas tudi jaz pozval, da se udeležite referenduma o nadaljnem organiziranju zasebnih gozdnih posestnikov in s svojim ZA potrditev odločitev sveta TOK za pripojitev k obstoječi kmetijski zadrugi. Ne bojte se, konkurenca pri prodaji lesa obstaja in bo obstojala, mogoče bo kdaj tudi prehuda, zato je prav, da smo povezani v močni in enotni zadrugi. Če referendum ne uspe, bo dosedanje premoženje GG Nazarje prišlo v državne in privatne roke, ne pa v roke zadružnikov, ki ste ga soustvarjali z "obvezno" oddajo v zadnjih 30 letih. Slišali ste že za finančne težave, v katere je zabredla celotna Slovenska ljudska stranka po lanskih volitvah. Strošek volilne propagande je bil velik, vodstvo stranke je računalo na članarino tisočev članov po Sloveniji. Tu smo zatajili mi, predvsem vodstvo občinskih in krajevnih odborov. Zato vas prosimo, da prispevate svoj del kot članarino, ki se bo po pravilih odvedla za nadaljno uspešno delo stranke. Članarino v višini 1.000 SIT (30 1 mleka), prosim, plačajte na obratnih blagajnah zadruge na hranilno knjigo Kmečke zveze. Pri tem boste prejeli tudi člansko izkaznico. Predlagam vam tudi, da se v večjem številu odločite za naročnino na časopis Slovenske brazde. Vam in vašim domačim želim srečno, zdravo in uspešno 1994. leto in prijetne praznike. Andrej PRESEČNIK, SLS Miklavžev utrinek Opravičujemo se otrokom, ki so na Miklavževo na Rečici ostali brez zasluženega darila. Ne rečemo, da niste bili pridni, žal pa s(m)o bili poredni odrasli. Ne bomo opisovali vseh finančnih težav in zaprek, s katerimi smo se v Turističnem društvu srečevali ob pripravljanju prihoda Miklavža. Pozivamo le vse, ki se s tem ukvarjajo, da se v bodoče prej dogovorimo in pripravimo vse, da ne bodo prikrajšani naši otroci. Globoko obžalujemo, da je na nekaterih otroških licih moralo ugasniti pričakovanje, nekaj pa bi za prihodnost položili na dušo tudi staršem: Miklavž naj na javnih prireditvah k vašim otrokom pride le enkrat, pa čeprav bo prišel v Mozirje, Nazarje in na Rečico. Turistično društvo Rečica ob Savinji KRONIKA 13.11.93 so bili ob 14.10 uri mozirski policisti obveščeni o sporu v Radmirju med Antonijo B. (52) in Jožetom V. (48). Pri tem naj bi Jože V. Antonijo B. z lopato za čiščenje snega udaril po glavi, Janeza B. (23) pa po levi podlakti. Zadobila sta lažjo telesno poškodbo. 29.11.93 je ob 11.30 uri voznica Marija F. (34) iz Radmirja, ki seje peljala iz Ljubnega ob Saviniji proti Radmirju, zaradi spolzkega ina zasneženega vozišča zapeljala s ceste. Pri tem je nastala materialna škoda. 3.12.93 je ob 10.50 uri vozil osebni avto iz Gornjega Grada proti Črnivcu Peter K. (27) iz Mozirja. V neposredni bližini trgovine v Novi Štifti je v tistem trenutku zapeljala na cesto voznica osebnega avtomobila Jožica R. (35) iz Tiroseka. Vozili sta trčili, nastala je materialna škoda. 6.12.93 se je ob 16.05 uri na Mlinski poti v Mozirju zgodila prometna nezgoda z materialno škodo, v kateri sta bila udeležena voznika Blaž P. (21) iz Mozirja in Karel N. (42) iz Mozirja. 9.12.93 je ob 12.10 uri v Mozirju vozil osebni avto Andrej K. (24). Med vožnjo je s sprednjim delom vozila trčil v osebni avto, ki gaje pred njim vozil Jože L. (65) iz Nizke. Nastala je materialna škoda. 9.12.93 je ob 13.00 uri Milan A. (44) iz Vologa vozil osebni avto v Sp. Rečici. Med vožnjo je zapeljal na levi vozni pas in trčil v nasproti vozeči osebni avto, ki ga je vozil Milan Ž. (33) iz Celja. Posledica trčenja je bila materialna škoda. 9.12.93 je ob 21.30 uri Milan V. (36) iz Ljubnega ob Savinji med vožnjo na Ljubnem v neposredni bližini poslovalnice LB trčil v tamkaj parkiran osebni avto. 11.12.93 seje ob 19.45 uri v Lučah prometna nezgoda, v kateri sta se z osebnimi avtomobili oplazila Rajko N. (34) iz Luč in Alojzij E. (54) iz Ljubnega ob Savinji, ki je po dogodku odpeljal proti Ljubnemu. Ob 22.20 uri je prišlo do srečanja med policisti in pobeglim voznikom. Policista sta ga povabila k službenemu vozilu z namenom, da bi izvedla postopek. Tedaj je Alojzij E. policistoma začel groziti, da ju bo vrgel v zrak, pri tem je iz žepa suknjiča potegnil ročno bombo in jo neaktivirano odvrgel pod policijsko vozilo. Ko sta policista to opazila, sta Alojzija E. potegnila na varno, pri tem pa je le-ta iz žepa potegnil še pištolo (zanjo poseduje orožni list), katero sta mu takoj odvzela. Dogodek se je za policista končal brez posledic, Alojzij E. pa je bil zaradi močne vinjenosti in suma, da bo s kršitvijo nadaljeval, pridržan v ustreznih prostorih do iztreznitve. 12.12.93 je ob 8.30 uri prišlo do požara na gospodarskem poslopju Alojza R. (46) iz Krnice. Višina materialne škode še ni dokončno ocenjena. 12.12.93 je ob 15.30 uri vozil osebni avto iz Mozirja proti Nazarjam Marko P.(20) iz Radmirja. V bližini Delejevega jezu je trčil v betonski propust, pri čemer se je sam hudo telesno poškodoval, poškodovan pa je bil tudi sopotnik v avtomobilu Marko G. (24) iz Okonine. Nastala je tudi večja materialna škoda. Kriminalisti UNZ Celje so obravnavali in podali ovadbo zoper direktorja zasebne firme in funkcionarja SO Mozirje Alfreda B. Očitajo mu storitev kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja listin v škodo družbenega premoženja. Tako naj bi si bil pridobil za več kot 1,3 milijona tolarjev koristi, poskušal pa naj bi si jo pridobiti za nad dva milijona. INFORMACIJE Pre4stayI]amo vam: OKREPČEVALNICO V začetku meseca oktobra je okrepčevalnica pri spodnji postaji gondolske žičnice v Žekovcu dobila novega najemnika. To je Mojca Finkšt iz Mozirja, ki jo po gostinski plati poznamo iz bistroja Gams ob Savinjskem gaju. MOJCA FINKŠT: Ker je bistro ob vhodu v Savinjski gaj izrazito sezonskega značaja, sem razmišljala o alternativnih možnostih. Ponudila se je priložnost za ta lokal in sprejela sem jo. Po opravljenih pripravljalnih delih sem začela s poslovanjem v začetku oktobra. SN: Prostor ie videti dodobra preurejen. Kaj ste spremenili? MOJCA FINKŠT: Lokal smo res popolnoma preuredili, tako je sedaj v lovskem stilu. Ločen je v dva dela: točilnico in jedilnico. V točilnici, kamor vstopijo gostje najprej, nudimo bogato izbiro brezalkoholnih in alkoholnih pijač, običajne tople napitke, kot sta kava in čaj, kot popestritev pa se dobijo tudi sendviči, preste in sladkarije. Drugi del, ki je bolj korenito spremenil podobo, je jedilnica. V njej postrežemo gostom odličen srnin golaž, po predhodnem naročilu pa nudimo tudi druge jedi v skladu z dogovorom. SN: Prostor izgleda kot nalašč za pogostitevvečjih skupin, MOJCA FINKŠT: Drži. To tudi prakticiramo, še posebej je takšna oblika interesantna v tem času, ko se končuje leto in so vsepovsod zaključki. Pri nas so dobrodošli. Poleg tega pa imamo vsako soboto zvečer v lokalu živo glasbo. SN: Kakšen ie sicer delovni čas? MOJCA FINKŠT: Vsak dan imamo odprto od 9. do 22. ure. SN: Letos vlada ponovno večje zanimanje za silvestrovanje v gostinskih lokalih. Ga boste organizirali tudi vi? MOJCA FINKŠT: Tudi v okrepčevalnici Gams bomo pripravili veselo silvestrovanje in se na sproščen način poslovili od letošnjega leta. Priznati moram, da silvestrovanje prvič pripravljam, zato se bom še posebej potrudila, da bo vse tako kot mora biti, da bodo gostje torej zadovoljni. Prepričana sem, da bo tako. SN:. Letošnja zimska sezona se je začela nekoliko boli obetavno, a ie temperatura sedaj že zrasla nazaj na vrednost, ki za smučanje ni primerna. Kai si obetate vi. ki bi vam obisk____smučarjev,_____jy pridejo na Golte, še kako ustrezal? MOJCA FINKŠT: Nekaj pravih zimskih dni je res bilo a so hitro minili. Tako kot RTC Golte si tudi jaz želim prave zimske sezone, ki bi semkaj pripeljala smučanja željne ljudi, ki se pred ali po tem opravilu želijo tudi okrepčati. December se je šele dobro začel, časa je še dovolj. Bomo videli, kako bo. Vsekakor si želim čimveč obiska. EP OGLASI * SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, » S ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES E £ HOČEVAR MILAN, ZADREČKA C.17, NAZARJE £ BS K « PONUDBA Ü BS BS » » “ Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v « " servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih ” S zaves. » 2 V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rolet, žaluzij, £ ® rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, S * oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, j “ kar je najboljše za vas. ® « V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali “ “ vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno S « ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo. « * * “ S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega od- « Z živa vas lepo pozdravljamo! £ K K Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro PRAŠNIKAR Sp. Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel.: 063/845-194 NUDIMO VAM: - satelitske sisteme z garancijo in atestom že od 460 DEM naprej - popravila in dograditve že obstoječih antenskih sistemov - RTV servis na vašem domu NON-STOP VSE STORITVE OPRAVLJAM KVALITETNO IN Z GARANCIJO. SE PRIPOROČAM ! Vsem svojim pacientkam se zahvaljujem za zaupanje in hkrati želim mirno in zdravo leto 1994. mr. sc. Dušica Glušič dr. med. spec. ginek. in porod. Ambulanta za žene Stanetova 27, 63320 Velenje Tel.: 063/856-340 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE, p.o. ODKUP LESA Gozdno-lesni Sortiment Kvalitetni IGLAVCI BUKEV razred/dim. cena z neto cena z neto davkom cena davkom cena F1 19.800 18.000 19.800 18.000 HLODI F 13.750 12.500 17.050 15.500 L - - 13.750 12.500 1 9.350 8.500 9.350 8.500 II 6.600 6.000 6.050 5.500 III 4.400 4.000 4.400 4.000 DROGOVI do7,5 m 4.840 4.400 Sm 5.500 5.000 9 m 6.600 6.000 GRADBENI IN KONSTRUKCIJSKI LES 5 do 8 m 6.600 6.000 8 do10m 7.700 7.000 BRUSNI LES 4 do 8 m 3.850 3.500 DROGOVI ZA HMELJ 5 do 8 m 3.410 3.100 CELULOZNI LES lin II 2.750 2.500 2.750 2.500 CELUL. LES IN LES ZA PLOŠČE III 2.200 2.000 2.750 2.500 OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV Obveščamo vas o novih odkupnih cenah gozdno-lesnih sortimentov. Naročilo za odkup lesa lahko sporočite na telefon 831-908 ali neposredno področnemu odkupovalcu. ODKUPNI CENIK - velja od 20.12.1993 dalje, vse cene veljajo fco gozdna cesta Po izredno konkurenčnih cenah odkupujemo tudi listavce - javor, jasen, češnja, oreh ter kostanj. POSEBEJ UGODNO: Za odkupljeno hlodovino nudimo do 100% predplačilo. SE PRIPOROČAMO! OGLASI m MARILLI Šolska ulica 32, Mozirje 20 % popust za spodnje perilo! Prodaja bo trajala do razprodaje zalog! FRUIT OF THE LOOM puliji, polpuliji, majice, ženske srajčne bluze ženske pletenine ženska krila bunde UGODNE CENE! Odpiralni čas: 9.00 -12.00, 15.00 -18.00 ob sobotah 9.00 -12.00 ZA 9{A‘K%1T ST, TKItORPČAMOl Vesele božične praznike in srečno Novo leto gostišče GBAD VRBOVEC vas v predprazničnih, dneh vabi v svoje prijetne prostore na sproščen klepet ob odlični hrani in pijači. Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe. PRIJAZNO VAS BOMO POSTREGLI. Istočasno sporočamo, da bo otvoritev penziona KOZOROG v središču Mozirja v sredo 22. decembra. Vljudno vabljeni! Vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1994! TRftDVINA "TADI" TainšekDiana muUVIIMA InVI Gornji Grad, Tlaka 32 Vam nudi: Tei.:842-158 - rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage HUSQV ARNA - snežne verige - olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage - dodatni asortiman Ugodne cene: - antifriz, akumulatorji Top-la, olja Shell - zelo ugodne cene avtomobilčkov Bburago Pri nakupu nad 6.000,00 SIT možnost plačila na 2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000,00 SIT 5% popusta, nad 10.000,00 SIT 10% popusta! Del. čas: od 8h - 12h in od 14h - 17h, sobota od 8h - 12h. Se priporočam! Podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve Šolska ulica 14 Maloprodaja: Šmihelska cesta 1 Telefon/fax: 063 832-010 V decembru vas vabimo k ugodnemu nakupu. Po ugodnih cenah vam nudimo: - radiatorje - keramične ploščice - izolacijske materiale - tuš kabino - SAHARA - omarica za kopalnico -jupol 3/1 249,00 V mesecu decembru bodo vsi kupci sodelovali v nagradnem žrebanju: 1. nagrada - tuš kabina 2. nagrada - akumulator 3. nagrada - stenska ura Pohitite, še je čas. Nova telefonska številka: 832-010 HE Mercator- Zgornjesavinjska kmetijska zadruga z.o.o. ODKUP LESA Cenjene lastnike gozdov obveščamo, da v mesecu DECEMBRU odkupujemo pod IZJEMNIMI POGOJI: višje cene, krajši plačilni rok Drva: - listavcev (metrska, prostorniriska) - iglavcev (metrska, prostorninska) - žamanje (obrezline) Hlodovino: - vseh vrst listavcev ter iglavcev Vse informacije na tel. 831-033 ter 831-521 od 7. -15. ure. Vedno sedela si ob svojem ognjišču in čakala nas. Prišla je jesen in objel te je mraz. Zdaj ugasnil ogenj v tvojih očeh je in tiho odšla si od nas. ZAHVALA V 90. letu je ugasnilo življenje naši mami ROZI LEKŠE Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, vse izraze sožalja, pevcem, govornici, praporščakom, g. kaplanu za opravljen obred in vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Širku za dolgoletno zdravljenje, gospe Dušanki, gospe Mimi, gospe Cirili in gospe Verici za vso skrb in pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem! Domači ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta IVANA ZAVOLOVŠKA Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena zahvala tudi za vse darovano! Srčna zahvala g. Minki, ki nam je največ pomagala v teh težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Jesenski veter je zapihal Bog te k sebi je poklical a ti si vedel, v naših srcih boš ostal, ko v trpljenju si zaspal. ZAHVALA V 87.letu starosti nas je za vedno zapustil dobri mož, ata, stari ata in dedi FRANC ČEŠNOVAR iz Sp. Rečice 46 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence, sveče in sv. maše, izraze sožalja ter vse, ki ste ga vtako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala pevcem iz Mozirja ter g. župniku za opravljen cerkveni obred in g. Jožetu Grudniku za poslovilne besede. Posebna zahvala pa še dr. Ernestu Kelemenu za njegovo nesebično pomoč in njegov trud. Žalujoči žena Marica, sin Franci z družino, hčerka Betka z družino ter vnuki. /O ljubljanska banka Ljubljanska banka Velenje d.d. Velenje BBS - HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, ki omogoča posredovanje bančnih informacij na dom in sicer preko BBS-a (BULLETIN BOARD SYSTEM). Do informacij, ki jih objavljamo preko našega BBS-a imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem). In kaj ponujamo na našem BBS-u? BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja: - kreditne ponudbe za obrtnike in občane; - tolarskih in deviznih obrestnih mer; -zakonskih zamudnih obresti; seznanjamo vas s: - tečajno listo Banke Slovenije; - tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d.; - seznamom naših enot in naših menjalnic; omogočamo pa vam tudi dostop do; - raznih sporočil, obvestil in - baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih. BBS lahko koristite vsak dan od 15.00 do 7.00 ure zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063-856-510. ■ ■ lesarstvOdoo ■ * ■ ■—H železnina Hudovernik M 3 M ■ tel. (063) 853 982 a ■ UGODNA PONUDBA ■ ■ Kljuka za vrata medenina par 1.550,00 « ■ Jupol 30 kg 2.100,00 ■ Belton 4 lit 1.990,00 ■ C Valit 30 kg 2.300,00 * r Parket lamelni standard m2 1.200,00 ■ a a Lepilo za parket cca 20 m2 3.900,00 ■ ■ a a Lak za parket cca 20 m2 3.600,00 n ■ a R Nudimo vam kompletno stavbno in pohištveno okovje, ter ostali želez- n e a ninarski material. a a ■ Del. čas: po - pet. od 7.00 - 17.00 sob. od 8.00 -12.00 «s n i mA w$a %m mt d tvmm M i m ssss m» BI mak mz mA m& m» IS 1 h POGREBNE STORITVE | Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracija sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam - postavitev žarnih niš - ureditev kompletne dokumentacije - odštejemo pogrebnino v višini 48.000 SIT Štiglic Jožica Radmirje JO, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063 841-029 % i ääii SffiSSS ii'iäi ’{&&, MALI OGLASI ZA RAZVEDRILO ßvet&z fa fcoftuM Dober štos je to, da kažejo zadnje javnomnenjske raziskave prav čudno sliko. Politikom ljudje vse manj zaupajo, kot kaže, smo postali v teh težkih časih bolj udarjeni na lepoto, šport in kulturo. Takšne ljudi so namreč izbrali na prva mesta. Ali se tega sploh naši vrli politiki zavedajo, ali pa še kar naprej verjamejo v svojo nezmotljivost in v neumnost volilcev. Če je kaj vprašanje, je to, da se najbolj repenčijo tisti poslanci, ki jih je v parlament poslala stranka in ne volilci, kaj pa, če bo nekoč ljudstvo zahtevalo le izvoljene poslance ali kot se tako krivično imenujejo - predstavnike naroda? Le kje bodo potem "zaslužili" toliko? Pri plačah pa brat ne pozna brata, to je nauk iz našega demokratičnega parlamenta. Ko bi morali poslanci deliti usodo svojega "milega" ljudstva in se s plačami malo omejiti, so bili v en glas proti. T u pa ni bilo strankarskih prepirov niti običajnih usklajevanj. Kar vsi so se borili za korita, ki že sedaj niso ravno mala, so res po evropskem vzoru, le da tam šteje država nekaj deset milijonov ljudi, mi pa le komajda dva ... Primerjave, ki se sklicujejo na Evropo, so jalove in neumne. Veliko govorijo o nekih "karavanah", pa sebe ne vidijo v njih .... Našemu gospodu predsedniku in lastniku slovitega psa Arturja, kaže sporočiti zadnjo novico, da tam nekje na Holandskem že razmišljajo o evtanaziji, to je pomoč za lažjo pot na oni svet. To je sicer iz zgodovine znano, toda tedaj je bila nečloveška diktatura in ne demokracija ... Ko je na tisti znani okrogli mizi gospod predsednik grdo zarobantil, da za upokojence že ne bodo iskali rezerv, je dokazal skrb za stare ljudi v tem smislu, kot sedaj počenjajo na Holandskem. Seveda bodo tam pravila prostovoljnosti, kako bo torej pri nas? Ping - pong je igra, pri kateri si igralca izmenjavata žogico. Tako nekako se gredo igrice v naših zborih v skupščini. To, kar po dolgih in mučnih razpravah sprejme državni zbor, v kratkem postopku državni svet zavrne in postavi kot pičico na I svoj veto. Verbinc v svojem slovarju tujk imenuje podoben pojav Sizifovo delo ... le da je ta nesrečnik opravljal to delo zastonj, za delo naših republiških izbrancev pa kaj takega ravno ne moremo trditi. Pa še to, mitološka zgodba o Sizifu pripoveduje, kako je bil kaznovan in poslan vspodnji svet, kjer je valil skalo navrh visokega hriba, vendar se mu je ta pri vrhu vedno izmuznila in zdrknila nazaj v nižino. Na posvetu županov oziroma predstavnikov občin celjske in koroške regije o lokalni samoupravi v Velenju je predsednik IS SO Mozirje med drugim dejal, da je kriminal, ker predsednik državne vlade v svojem mandatu ni še niti enkrat sklical sestanka s predsedniki občinskih vlad. Menda se dogaja, da zaupna gradiva (!), prej ko jih dobi na mizo, prebere preko sredstev javnega obveščanja. Res problematična zadeva, že kar nekoliko nerodnega značaja v smislu pravne države. Ker predsednik mozirske vlade črpa del zaupnih informacij iz časopisov, mu zaupno tolmačimo nastalo situacijo. Mogoče je delovanje občinskih vlad tako brezhibno, da Drnovšek ne vidi potrebe po sklicu sestanka, mogoče delujejo občinske vlade tako katastrofalno slabo, da je tudi pragmatični predsednik državne vlade obupano opustil misel na pozitivni učinek skupnega trošenja denarja davkoplačevalcev. In tretja možna razlaga. Če so dejanja oziroma nedejanja predsednika Drnovška kriminal, potem je menda vsem jasno, da je šef vlade Slovenije kriminalec. S takimi se pa pošteni ljudje ne družijo, za božjo voljo! Pri predstavitvi programa turistično gospodarskega razvoja mesta (!) Gornji Grad je bilo slišati, da izdelovalce programa motijo takšni in drugačni komentarji, ki se širijo po Gornjem Gradu. Škoda, ker nam ni bilo dano izvedeti ali so te govorice pozitivnega oziroma negativnega predznaka. Za izdelovalce programa se ve. Mogoče bi prav ta, prepričani smo, nenamerno zamolčana informacija pomagala tistim, ki te govorice širijo, pri razločevanju višjih interesov, kjer namen posvečuje vsasredstva, od preprostih pobožnih želja. Menda bo res držalo, da ene sorte ptiči skupaj letijo! Gostinsko podjetje iz Nazarij je oddalo v najem nekdanji hotel v Mozirju. Gostišče sta prevzela v najem dva zasebnika. V veliko nezadovoljstvo trgovske in gostinske konkurence (družbene) predvsem iz Mozirja nameravata odpreti v omenjenih prostorih prav trgovino in restavracijo. Vsekakor pohvalno. Večjih bo, boljša bo izbira. Vsaj po logiki konkurence in tržnega sistema bi m oralo biti tako. Nevoščljivim in slabo konkurenčnim (v nasprotnem bi omenjeni projekt pozdravili in ne ravno obratno) sosedom pa priporočamo boljšo lastno ponudbo na bazi zdravega in za potrošnika koristnega rivalstva. Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 100,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.000,00 SIT. Prodam Renault 5, letnik 90, ugodno . Tel.: 063/ 841 -279 ali 061 / 453-497. Mizarsko kombinirko, znamke SCM, MP C-35, malo rabljeno,prodam. Tel.: 063/ 841-267. Prodam Fiat 750 (fičo), letnik 9/80, registriran do 1994-oktobra. Dobro ohranjen. Tel.: 721 -432. Prodam nov 100 I akvarij z vso opremo, rastlinami in ribami. Tel.: 721-726. * Odkupujem smrekovo hlodovino. Plačilo ob prejemu! Tel.: 832-370. Instruiram predmete od 5. do 8. razreda. Tel.: 831-660. * Starejšo hišo v okolici Nazarij oddam v najem. Tel.: 832-081. * Nov, še zapakiran sinthesyzer Roland E-86 s stojalom - prodam. Dostava na dom. Inf.: Jeraj Franc, Prihova 48, Nazarje - nad Elektro. * Telefon, brezžični, daljšegadometa prodam. Tel.: 841-378, Marjan. * Jugo 45 A, letnik 86, prodam za 2400 DEM. Tel.: 832-615. Prodam prašiča, 150 kg. Tel.: 832-249. Vrtni traktor s tremi priključki, popolnoma nov, ugodno prodam. Tel.: 832-149. Prodam 2 prašiča od 150 - 200 kg. Zdravko Pečnik, Okonina 30, 63333 Ljubno. Prodam sinthisayzer Casio 100 + adapter, cena po dogovoru. Tel.: 831-560, Miha. Popravilo in prodaja električnega orodja ISKRA, BLACKENDECK-ER, MAKITA, Grlica d.o.o. Tel.: 831-203. Prodam: 200 I toplotno črpalko, 2 peči kiperbuš, električni hladilnik za mleko za na vedro. Natlačen Franc, Sp. trg 36, Gornji grad. Prodam nov barvni televizor 37. Tel.:831-198. Prodam prašiča (150 kg) po240,- in vino (izabela) po 100.-. Tel.: 831-377. * Podarimo 2 psička (nem. ovčar) -Sp. trg 35, Gornji Grad. Prodam puško, češko bokarico 7 x 57R/16. Janez Plesec, Planina 34, Ljubno. * Zavarovalniške zastopnike iščemo za področje Savinjske doline. Tel.: 714-657. * Prodamo prašiča, težkega 160 kg, domača hrana. Tel.: 831-463. Prodam'prašiča cca 130 kg -140, domača hrana. Tel.: 831-458. Vino belo ugodno prodam. Vrbek Anton, Zibika 1. Tel.: 823-200. Prodam Nov TOMOS automatic 359-30 % ceneje kot trgovina. Tel.: 063/ 854-566. * Sodelavci za .področje zavarovalništva vabljeni. Inf. tel: 061/ 811-322 dopoldan. Prodam nov štedilnik na drva, cena po dogovoru. Tel.: 063/ 831-218. * ZELO UGODNO! Kvalitetne satelitske antene že za 440 DEM. Inoformacije831-463 po 15 h-Vili. * Prodam teličko, simentalko, težko 250 kg. Primerno za nadaljno rejo. Tel.: 832-876. * Prodam staro pohištvo iz oreha (gredenca, omara, postelja). Tel.: 831-358. * Ugodno prodam vlečno kljuko za Zastavo 101. Tel.: 841-513. SAT. sisteme LASAT in PACE z atestom in garancijo že od 460 DEM naprej. RTV servis na vašem domu. KVALITETA in GARANCIJA. Prašnikar Miro, Sp. Kraše. Tel.:845-194. Društvo upokojencev Mozirje proda po ugodni ceni nekaj.lesenih, lepo oblikovanih temno lakiranih gostinskih stolov. Prodaja in dostava premoga različnih vrst tudi na čeke. Tel.: 831-567, dostavimo - plačate. Popravljam šivalne stroje, servisiram gasilske aparate in plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109 VLADO PINTER TV COLOR SERVIS, Sp. Rečica Po ugodni ceni montiram satelitske antene, tel. 831 -717, na željo stranke nastavitev TV VELENJE. • ZA RAZVKDRILO Nagradna križanka o m O at TJ O ffl 2 > O M 0) N > C o c £ VODORAVNO: 1. Vodja nadškofije; 8. Zaselek pri Rečici; 15. Usedlina, sediment; 16. Najvišje sodišče v starih Atenah; 17. Kraška planota med Postojnsko in Vipavsko kotlino; 18. Lisasta krava; 20. Janez Ožbolt; 21. Letni gozdni posek; 22. Vozovnica; 23. Afriška država; 25. Trenje; 26. Finančna ustanova; 27. Grški otok v Kikladih; 28. Veznik; 29. Znamenite vislice v Homu; 30. Prirojena lastnost za dosežke na kakem področju; 31. Prebivalka države v Indokini; 32. Sin Priama in Hekube v grški mitologiji; 33. Priletna ženska; 35. Umetnostni slog v 17. in 18. stoletju; 36. Kemijski simbol za cezij; 38. Del boksarskega dvoboja; 39. Nagajivec, navihanec; 40. Hokejska ploščica; 41. Reka skozi Velenje; 42. Lesena priprava za valjanjetesla; 43. Desni pritok Save pri Medvodah; 44. Kemijski simbol za iridij; 45. Uradni namestnik kakega cerkvenega predstojnika; 46. Zadnji del žuželke; 47. Prebivalci največjega mesta ob Savinji; 50. Mrazenje po telesu; 52. Napadalec; 53. Varovalni kovinski list na sprednji in zadnji strani vozila. NAVPIČNO: 1. Devetčlanski zbori; 2. Najsvetejše v pravoslavni cerkvi; 3. Bog groma pri starih Germanih; 4. Grobo zmleto žitno zrno; 5. Ocet; 6. Osebni zaimek; 7. Strnjena bojna vrsta; 8. Mazilo; 9. Kit ubijalec; 10. Ime smučarke Ribarič; 11. Jože Osterc; 12. Avtonomna pokrajina; 13. Poliamidno vlakno in tkanina; 14. Sebičnež; 19. Prebivalke evropske otoške države; 22. Vrana golobje velikosti; 23. Slovenski geograf, član SAZU (Anton, 1890-1966); 24. Mesto na jugu Francije; 26. Ljudska pripoved; 27. Francoski pesnik (Clement, 1496-1544); 29. Telesna straža; 30. Igra s kartami; 31. Oklepno vozilo; 32. Glavno mesto Sicilije; 33. Šašem podobna lepotna indijska rastlina, kimava; 34. Pripadnik nomadskega ljudstva v zahodni Sahari; 35. Sveženj, zavoj; 36. Odličen brazilski nogometaš, član italijanskega Napolija; 37. Šahovska figura; 39. Indijski asket in čarovnik; 40. Podnožje, podstavek; 42. Žlahtna kapljica; 43. Mesto na Dugem otoku s tovarno konzerv; 45. Manjše naselje; 46. Zveza združenj borcev; 48. Ljudska republika; 49. John Enders; 51. Začetnici francoskega filozofa in matematika Descartesa. OBVESTILO REŠEVALCEM Rešitev kviza iz24. št.: Aškerc. Rešitev križanke iz24. št.: VODORAVNO: Tirosek, atentat, Opatija, ravnina, radon, Nizka, DM, Ivan, Tibet, pora, Nen, Roban, kader, OC, tam ar, magija, pokal, Boban, klatež, paket, BH, rokav, Miral, nav, opal, liker, mana, KA, Pilat, Sadat, Atacama, Krapina, ramadan, Ankaran. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 4.500,00 SfT): Romana KORENJAK, Praprotnikova 5, Mozirje; 2. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.000,00 SIT): Sebastjan KOTNIK, Tratnikova 9, Nazarje; 3. nagrada (blago po izbiri v vrednosti 1.500,00 SIT): Janez OSTERC, Levstikova 8, Mozirje. Nagrade koristijo dobitniki iz ponudbe elektro trgovine Dolman iz Mozirja. ČESTITAMO! Križanko s kuponom iz 25. št. vložitev kuverto in jo do srede 22. decembra 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c.4, Nazarje, s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala okrepčevalnica GAMS iz Žekovca: 1. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 4.500,00 SIT 2. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 3.000,00 SIT 3. nagrada: gostinske usluge v vrednosti 1.500,00 SIT. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26.št.SN KVIZ Če obkrožite črke pred pravilnimi odgovori, vam rešitev brana navzdol da ime zaselka nad Mozirjem. 1. Glavna nagrada na filmskem festivalu v Benetkah je: C. .. zlata palma B ... zlati lev D. .. zlati medved 2. Svinčnik je izumil Švicar Gessner leta: P... 1365 R. .. 1565 N. .. 1765 3. Koliko mlečnih zob zraste praviloma pri otroku: E. .. 20 O. .. 26 U. .. 32 4. Kateri od naslednjih jezikov ne spada med keltske jezike: S. .. irski Z... angleški V. .. škotski 5. Avtor Treh mušketirjev je: L... Victor Hugo J. .. Alexandre Dumas K. .. Walter Scott 6. Glasbeni instrument tuba spada med: I... godala A... pihala E... trobila Rešitev v 26. št. SN. Nagrada zvestemu naročniku Za zvestobo Savinjskim novicam je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT Mariji IPAVEC iz Solčave. Nagrajenka lahko koristi nagrado v navedenem znesku v okrepčevalnici Gams v Žekovcu. Čestitamo! fotografiranje - fotografiranje poročnega obreda; - fotografiranje v studiu; - fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; - fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...) Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah! EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 tel.:063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30 razen sobote, nedelje in praznikov I m ■■3 J a 5 $ SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec AKCIJSKA PRODAJA - moške srajce že od 1.290,00 SIT dalje - velika izbira spodnjega perila in pižam Možnost nakupa na več čekov! Se priporoča prodajalna GAJ v novi avtobusni postaji v Mozirju! SfEMMHK Parižlje 11/c tel., tax: 063 721-667 63314 Braslovče 063 721-043 POGREBNA SLUŽBA - cvetličarna - trgovina z žalno in drugo modno konfekcijo - prevozi doma in v tujino - izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino v višini 48.000,00 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK oeije - sKiaaisce D-Per 7/1993 mvifyi COBISS © PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE NOVO UGODNO 15 - 25 % božično-novoletni popust za zimsko konfekcijo proizvajalcev MURA in (Mittend«/) video igre UMBRO adidaš GORENJSKA OBLAČILA Pri nakupu pohištva vam nudimo 15% NOVOLETNI POPUST za razstavne eksponate na oddelku pohištva v Blagovnici Mozirje OBVESTILA ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. VETERINARSKO DEŽURSTVO 13.12. do 19.12. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219 20.12. do 26.12. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNKTIH. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. MLADINSKA LITERATURA: * Makarovič: Kokoška Emilija * Felix: Številke * Felix: Nasprotja * Felix: Barve * II. STROKOVNA LITERATURA: * Vogelnik: Ustvarjalni gib: plesno gledališki priročnik Kdo je kdo za Slovence? * Petauer: Leksikon rastlinskih bogastev * Smolik: Oris zgodovine Mohorjeve družbe : ob 140-letnici * III. LEPOSLOVJE: * Joyce: Ljudje iz Dublina * Mann: Smrt v Benetkah * Debeljak: Poljub (pesniška zbirka) * Mazzini: Satanova krona * IV. VIDEOKASETE: * Manček: Hribci (risanka) * Truplo = Men at work * Vrnitev v prihodnost II., III. del = Back to the Future * Sirene = Mermaids * Dama in detektiv = Someone to watch over me * Frankie in Johnny = Frankie & Johnny * Velika rock’n roll vročica = Bye, bye Birdie * DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE 13.12. do 19.12. TRATNIK FRANC, Pusto polje, tel. 831-263 20.12. do 26.12. MAROLT MARKO, Mozirje, tel. 831-877 V slučaju, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441-242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI 18.12. in 19.12. BEETHOVEN - ameriški film - komedija Od 20.12.1993 do 20.02.1994 KINOPREDSTAVE ODPADEJO "JELKA" NAZARJE 18.12. in 19.12. NE RECI MAMI DA SMO SAMI - ameriški film -komedija 25.12. in 26.12. NAPIHNJENCI II. DEL - ameriški film - akcijska komedija KINO "DOM" MOZIRJE 18.12. in 19.12. PROSTI PAD - ameriški film - tragikomedija 25.12. in 26.12. NUNE POJEJO - ameriški film - glasbena komedija !S>SŽSiSiS!SSSiS?SžSSSiSžS*S}SiS?SSSiSiSSSiSŽSSS»8SSSS?SŽSi0SJSŽSiSif*SSŽSŽSSS8iSiS5SSS?SŽS?SSSžSi095?SiSi®ftS?9SiOSSSJSžft5^S EPSI