Zaklad na otoku. Iz angleSkega prevel Paulus, (HaUe.) In solze so mi prišle, ko sem pomislil, da bo ta nerodni, tuji defcefc od»slej pomagal moji ljubi materi. Bojim se, da sem prav po pasje ravnal z ojim. Novmeo je bil in prav neokre** ien fant, kregal sem ga in ga zbadal fejor se je le dalo. NoČ je minila in drugi dan po oBedu sva se s Tomom spet odpravila na pot. Foslovil sem se od matere, od dolijiice, kjer sem živel, odkar sem nf svetu, in od ljubega, starega »Admi-* rala", ki mi pa ni vefi tako ugajal, od k'ar je bil popravljen in pobeljen. Moja zadnja misel je bil kapitan. Spomnil sem se ga, kako je hodil ob obre$ju s svojira starim klobukom, ki je za njim tiCalo petelinje pero, s svojo brazgotino na licu in velikim daljnogleflom ipod pazduho. Pa zavila sva krog gri5a in biša mi je izginila izpred «^i. ¦— 0 mraku nalu je pobral pri ,,Krn IJu Juriju« ppstni voz. Seael aem BftbV njen med Tomom in debelim starim p< spodom in kljub nagli vožnji in mrzlemu nočnemu zraku sem kmalu tr»l< zaspal. In spal sem vso pot 6ez griče in dolino od ene poštae postale pa do druge in šele mofien sunek med rebra mi je odprl ofii. Stali smo na ulici sredi mesta — preff velikim poslopjem in beli dan je že sijal z neba. ,,Kje smo?" sem vprašal. ,,Bristol!" je rekel Tom. nDoli z voza!" Grašftak Trelawney si je najel sta novanje dalefi spodaj pri ladiarnaH, da je laže nadzoroval delo in popra* vila na naSi iadrnioi. Tja doli sva morala s Tomom in na moje voliko veselje naju je peljala pot vseskozi ob pristaniš5ih in mimo ladij vseh mogoCih velikosti in vrst in nanodov celega sveta. Na eni so si ; momarji prepevali pri svojem delu — na drugi so visoli gori med jadri, vi- ; soko nad mojo glavo, na vrvoh", ki so ; bile videti tenko kakor pajftevina. I Ceravno sem živel vse 2ivljen]e * obrežju, se mi je zdelo, da nlsem 8i še nikoli tako blizu morja kot daues! Duh katrana in morske slane vode je bil ftisto drugafien tukaj! In ljudje, ki sem jih videl! In vsi so bili daleč od onstran morjal Stani, ogoreli morna»ii so mo srefiavali, z zlatimi obročki v ušesih. z navihanimi brkami in lasroi, spletenimi v kite, gugajoč se in i>e rodno so stopali, videio se jim je, aa so navajeni na zibajoče se ladijske Afove. Ce bi bil srečal kralje in kneze, ne bil bi jih gledal s tolikim radostoim zanimanjem, kakor te raznovrstne pomorske postave! In tudi jaz ipo.|d"em na morje, čez moiye na brzi jadrnioi, s pevajoftirrr, drznimi mornarji, neznanemu in baj nemu otoku naproti, iskat zakopane zu klade! .Ves zato])ljen v svoje prelepe sanje sem prišel s Tomom pred volik Uc-lel. Grašfiak Trelawney, oblečoti kot|.ri3ten oomorski častnik, v sinjemodri iruknji i;j belih' hlafiah', je ravuokar stopil iz vrat. Lico so mu ]e smciaio, in izvrstno J0 sosnemal sflSajoSo so ho|o i>rav8ga pomoršč-aka. ,,0!oj ]ih! DobrodoSH!" je yzklik- nJl. nln sinofii jo prišel že tudi gospod zlravniik iz Londona! Imeoitnolj Vsa družba je zbrana!" »Oj, gospod graSCat, kedajpaod¦adramo?" sem krikniL BKedaj odjadramo — ?." Je dejal — jutri -!« VIII. Po zajutrku mi je daJ graščak" neko pismo na Dolgega Johiia Silver, kr&narja v gostilni nPri daljnogledu.'4 Brez velike težave \o bom našel, mi je pravil, naj le samo grem na obrežju ob ladjarnah in skrbno pazim na nizko hišioo z novim napisonK Odpravil sem se na pot ves vesel, da bom sget gledal ladje in mornarje. Prerival sem se skozi goste trume ljudi, med tovori, zaboji in zavoji, ker ob tem času je v pristanišfiu najbolj živo, m konftno sem našel gostilno MPri dalj nogledu," Naredila je pceoei ugodeu utis. — Kapisu se je videlo, da je bil ^ele sedaj pred kratkim nov, na oknlli so yiseli IiCni rdefii zastorl, tla so bila le;.o snažno umita. Od dveH strani so bila vrata v nizko, pa prostorno pivsko sobo. iDalje p.riliodDJid).